16. redna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

11. 3. 2020
podatki objavljeni: 11. 3. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni! Pričenjam 16. sejo odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Opravičil za odsotnost nisem prejel. Eno opravičilo za odsotnost, in sicer se zaradi službenih obveznosti današnje seje ne more udeležiti poslanka Maša Kociper, poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Prejel sem pa tudi nekaj obvestil glede nadomeščanja na današnji seji, in sicer bo na seji namesto poslanca Jerneja Vrtovca sodelovala poslanka Tadeja Šuštar iz Poslanske skupine Nova Slovenija, namesto poslanca Roberta Polnarja bo na seji sodeloval poslanec Jurij Lep iz Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev in namesto poslanke Tine Heferle bo na seji sodeloval Aljaž Kovačič iz Poslanke skuine Lista Marjana Šarca. K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, zato je dnevni red seje določen tako kot je bil predlagan s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE, DRUGA OBRAVNAVA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. O tem zakonu je bila na zahtevo poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke v Državnem zboru opravljena splošna razprava. Kot gradivo ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 26. februarja letos. K točki so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe. V poslovniškem roku je bil vložen en amandma k 1. členu novele zakona, in sicer Poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in tako kot vedno tudi tokrat odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o amandmajih, na koncu pa še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na obravnavo in verjamem, da želi minister podati dodatno obrazložitev. Izvolite, Boštjan Poklukar.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Hvala za besedo.  V Vladi Marjana Šarca imamo ničelno toleranco do pobud posameznikov, ki bi želeli nase prevzemati naloge, ki so v pristojnosti države. Varovanje državne meje je v izključni pristojnosti policije zato tako imenovane vaške straže ali varde, ki želijo ustvariti vtis, da lahko neposredno posegajo v pristojnost nalog policije, pravzaprav ovirajo delo policije. S svojim ravnanjem, ki ga izvajajo na državni meji, predvsem na meji z Republiko Hrvaško na schengenski meji v delu javnosti povzročajo vznemirjenje in strah. Slovenska policija in nenazadnje tudi Slovenska vojska, ki pomaga slovenski policiji pri varovanju naše južne meje z vardami in vaškimi stražami ne sodeluje pri upravljanju uradnih nalog. In tudi nikakor ne moremo podpisati z njimi nobenega sporazuma, kajti v kolikor želijo sodelovati s policijo se s policijo sodeluje na družbeno sprejemljiv način, tako da se posamezniki državljani in državljanke pridružijo pomožni policiji ali pa da se vpišejo na višji šolski program na policijsko akademijo za poklic policista oziroma za nadzornika državne meje. Moram povedati, da tukaj je nekoliko pomanjkljiva zakonska urejenost. Ravno zaradi tega predlagamo spremembo oziroma dopolnitev Zakona o nadzoru državne meje, kjer smo prepovedali vsakršno ravnanje posameznika ali skupine, ki se z namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje in ki je v okviru policije pri izvajanju nadzora državne meje. Pri tem vsakršno ravnanje, ki ovira policijo pri varovanju državne meje, smo predlagali globo za posameznike najmanj 1000 evrov oziroma najmanj 1500 evrov, če posameznik stori dejanje v skupini, maksimalna kazen pa je celo do 5000 evrov v skladu z Zakonom o prekrških. Jaz mislim, da delovanje vard oziroma vaških straž na meji ni družbeno sprejemljivo in mislim, da tovrstno delovanje v posameznih skupinah nacionalne varnosti tako v policiji kot Slovenski vojski je opredeljeno že dovolj dobro z zakoni in se državljani lahko združujejo tudi v posameznih lokalnih skupnostih v varnostni sosvet, kjer prispevajo k večji varnosti v družbi ne pa na način, ki ga izvaja tako imenovana varda oziroma vaška straža na meji. Jaz verjamem, da boste Zakon o nadzoru državne meje podprli in da bo policija lahko tudi v tem primeru ukrepala. Hvala lepa.
Hvala.  Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Metodi Hrovat Pirnat. Izvolite.
Metoda Hrovat Pirnat
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje in v njem pripombo k 1. in 3. členu. Glede na to, da smo dobili amandma Poslanske skupine Liste Marjana Šarca je treba povedati sledeče. Opozarjamo na nedorečenost prekrškovne ureditve, ki se je z amandmajem, vložila ga je poslanska skupina LMŠ, še poslabšala. Amandma namreč določa kot prekršek ravnanja pravne osebe, pri čemer si nikakor ni mogoče predstavljati, da bi pravna oseba ravnala na način, ki je podoben oblikam opravljanja policijskih nalog. Tako lahko ravna le posameznik ali več posameznikov, pri čemer pa lahko pravna oseba organizira njihovo dejanje, na primer, da jih zaposli ali drugače plača. Vendar to organiziranje je treba v zakonu posebej prepovedati in določiti v zvezi s tem prekršek pravne osebe, podjetnika, posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Hvala.
Hvala lepa.  Prej sem uvodoma pozabil povedati, da smo dobili tudi mnenje Komisije za državno ureditev Državnega sveta Republike Slovenije z dne 10. marec. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Rajko Fajt, izvolite.
Rajko Fajt
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe, gospodje, lepo pozdravljeni!  Na Komisiji za državno ureditev je bila takšna zanimiva razprava, in sicer na eni strani je bilo izpostavljeno opozorilo ali občutek, da se nekako prevelika pozornost posveča nekaterim posameznikom in pa njihovim manifestacijam in da le-ti ne predstavljajo realne nevarnosti bodisi za občane oziroma za državno ureditev in poudarjeno je bilo, da so morda celo te skupine dobile nekakšno dodatno medijsko pozornost, kar je morda bil celo njihov osnovni cilj. No, po drugi strani je pa na komisiji bilo poudarjeno, da je nedopustno dopuščati, da ljudje poljubno jemljejo orožje v sovje roke in se oblačijo v uniforme, ki na prvi pogled pri ljudeh zbujajo občutek, da imajo opravka z uradnimi osebami, se pojavljajo na državni meji oziroma tudi po krajih, vaseh in mestih in v bistvu, da se nekako predstavljajo kot da opravljajo naloge, ki bi jih naj opravljali policisti. Poleg tega s tem povzročajo policiji dodatno delo, saj se le-ta mora odzivati na klice občanov, ki opozarjajo na gibanje morda neznanih oseb na državni meji. Torej, komisija je kot najpomembnejši argument za podporo predloga zakona, na koncu je bil seveda predlog podprt, izpostavila predvsem opozorila, da policija nima ustreznih orodij v rokah, da bi lahko izvajali naloge za katere so plačani oziroma da bi lahko preganjali kršitelje, ki povzročajo vznemirjanje pri prebivalcih ob državni meji. Prav tako je bilo poudarjeno, da je potrebno ukrepati tudi zato, da na nek način ne bi prihajalo tudi do novih skupin, ki bi opravljale nekontrolirano delo. Menimo, da pravna država pomeni urejene pristojnosti, da vemo kdo kaj sme in česa ne sme delati in da imajo službe kot je policija, vojska oziroma predvsem policija možnost pregona na zakonsko predpisan način. Nadzor meje ne more biti stvar neke samoorganizacije in pa trenutnega navdiha posameznikov. No bilo je pa na komisiji tudi izpostavljeno nekaj pripomb Zakonodajno-pravne službe predvsem glede opredelitve prekrškov, ki jih stori pravna oseba ali samostojni podjetnik, posameznik oziroma posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost in pa seveda razpon kazni, ker ni bilo definirano, bilo je od 1000 in naprej evrov in da bi bilo smiselno nekako morda to bolj konkretizirati. Sicer pa je komisija potem na koncu predlog podprla. Hvala.
Hvala lepa. Pričenjam z razpravo in v razpravo dajem 1. členi in predlog amandmaja, ki je bil vložen k temu 1. členu Poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Kdo želi razpravljati? Nataša Sukič, izvolite.
Lep pozdrav! Hvala lepa za besedo.  Saj o tem smo že govorili, ampak bom ponovila kar sem že povedala na temo teh dveh predlogov zakonov, ki jih pravzaprav najbolje, da jih pokomentiram skupaj, ker se povezujeta. Poglejte, neverjetno je, bom uvodoma rekla, da nekaj kar je že opredeljeno kot kaznivo dejanje o naši zakonodaji zdaj nenadoma prekvalificiramo v prekršek, ampak bom zdaj šla podrobneje skozi te zadeve, ker to je pač ne vem, da malo pokomentiram ta poslovilni piar manever odhajajoče vlade. Vsi vemo, poznamo zgodbo vardistov, varde, začela se je leta 2018, ko so po socialnih omrežjih zaokrožile fotografije tega urjenja te paravojaške ekstremistične skupine v pohorskih gozdovih, poimenovala se je Štajerska varda in njen prvi namen je bil braniti deželo Štajersko. Takrat so imeli malo bolj skromne cilje. In javnost se je najprej temu posmehovala, potem se je začela spraševati kako to, da nihče ne ukrepe, zakaj policija ne ukrepa, pa bi lahko, ker vse imamo že, vse podlage imamo že v Kazenskem zakoniku in v naši zakonodaji, pa seveda najprej ni ukrepala. Očitki so leteli tudi na Sovo, na njen pomanjkljiv nadzor. No in potem se je policija končno zganila in glavnega šerifa varde Šiška samooklicanega vodjo in pa enega izmed članov izvršnega odbora podmladka SDS priprla. In zanimivo, če so podlage za njiju obstajale, kako to za ostale vardiste niso obstajale. Pa če gremo še malo nazaj, da malo osvetlimo vso to sliko. Že leta 2013, če se vsi dobro spomnite, je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalka oziroma preiskovalna komisija o ekstremističnih skupinah v Sloveniji. Komisija je takrat ugotovila, da Sova podatke prekriva in zdaj lahko dvakrat ugibamo kdo pa je bil takrat na čelu te Sove, nihče drug kot Damir Črnčec, desna roka odhajajočega premierja Marjana Šarca, veliki svetovalec Marjana Šarca je torej bil tisti človek, ki je prikrival podatke o obstoju ekstremističnih skupin, čeprav je bila takrat nedvoumno dokazana zveza med podmladkom SDS in neonacistično skupino Blood and Honor. No in danes imamo podobno situacijo, imamo skrajno ekstremistično skupino, Štajersko vardo, ki se sprehaja po gozdovih preoblečena v maskirne uniforme, v rokah drži mitacije kalašnikovega in javno razglaša dejstvo, da se gre lov na ljudi, ampak mi kot da nimamo nobenih pravnih podlag si zdaj le izmislimo nek zakon, ki kaznivo dejanje prekvalificira v prekršek, ki bo kaznovan z globo. Ampak to je res nenavadno. In sicer veliki svetovalec Marjana Šarca Damir Črnčec, izkušen človek, bil je direktor Sove in tako naprej, predlaga dva zakonska predloga, ki v resnici ne rešujeta, ampak res ne rešujeta popolnoma ničesar in prosim, da je javnost pozorna na te slepilne manevre te odhajajoče vlade, ker to ni nič drugega kot naveden poceni piar zato, da bo videti kot da nekaj počnejo v zvezi s tem kar bi že zdavnaj morali urediti. Je pa morda v ozadju kak drug apetit. Namreč, s tem okarakteriziranem prekrška po novem, se lahko kaznuje tudi kogarkoli, nekoga, ki demonstrira recimo na meji zaradi onesnaženosti Kolpe ali pa recimo te demonstracije, ki so bile pred kratkim, saj če bo to šlo skozi bo to fina podla za nadaljnje represivno ukrepanje. Spoštovani predsedujoči tega odbora, spomnimo se vašega retvita pred nekaj dnevi, ki že napoveduje kaj nas morda čaka. Spomnimo se včeraj ponesrečene izjave kandidata za ministra za obrambo, predsednika NSi Tonina, ki je tudi Štajersko vardo omenil v nekem takem kontekstu kot češ vendarle obstajajo pri nas ljudje, ki pa imajo morda željo biti prostovoljci v tem nekem duhu in da bodo celo povabljeni v te neke prostovoljen enote ti isti vardisti bodo lahko tudi vključeni, če se bodo prijavili očitno v neke prostovoljne enote Slovenske vojske, tako, da to pa so zelo zaskrbljujoče stvari.  Poglejte, da še enkrat povem, vse kar bi potrebovali za ukrepanje imamo že danes brez tega novega zakonskega predloga. Imamo prekršek in imamo kaznivo dejanje. In seveda, kot sem povedala, kaj pa Vlada zdaj predlaga, mislim, to je res absurd, Vlada predlaga, da bi namesto kaznivo dejanje, kar lov na ljudi navsezadnje je, ki se ga gredo vardisti, obravnavali kot prekršek. Se pravi - kaj - zmanjšuje težo nekega dejanja na ta način. Nekaj kar bi se moralo in bi se lahko sankcioniralo se bo zdaj oglobilo kot prekršek in tako naprej. Drug absurd je ta, da Zakon o nadzoru državne meje že danes določa, da mejo nadzoruje lahko pač policija, izključno policija, to sploh ni nobenega dvoma in tudi določa kazen za posameznike, ki bi se želeli igrati nadzornike meje, kar se navsezadnje vardisti igrajo, paradirajo ob meji in se gredo ne vem kaj. Ampak tudi tukaj Vlada očitno pravi, da ta določba ni dovolj jasna in da je potrebno bolj jasno določiti, da lahko nadzor meje opravlja zgolj in samo policija, lepo vas prosi. Leta 2020 mi ugotovimo, da je treba bolj jasno določbo napisati, da nadzor meje lahko opravlja policija. Jaz pa ne vem kje smo mi živeli pretekla 3 desetletja, da nismo imeli take določbe očitno dovolj jasno opredeljene. To je tako absurdno kot da bi recimo poleg določbe kdo je poslanec izrecno zapisali še podatek o tem kdo ni poslanec, približno tako to zveni, da vam ponazorim malo bolj slikovito. In če tega danes še nimamo zapisanega, tako da prosim, treba je zapisati kdo ni poslanec, ker po tej logiki, ki jo vi tukaj predstavljate, je samo še vprašanje časa kdaj lahko zaradi pomanjkljive zakonodaje kdorkoli vkoraka v dvorano Državnega zbora na plenarno sejo, se tam usede in reče: »Nikjer ne piše zakaj jaz ne morem biti tu, nikjer ni določeno.« Približno take nam prodajate s temi zakonskimi predlogi, če malo karikiram. In kaj bomo pravzaprav s tem dosegli? Ali bomo mogoče s tem bolj prijeli vardo, jo bomo onemogočili? Ne bomo je. Ta dva zakona ne bosta k ničemer prispevala k bolj konkretnemu ukrepanju pri tem pojavu kot je ta paravojaška ekstremistična skupina. Bo pa mnogo drugih problemov in verjetno več represivnih ukrepov na račun kakšnih drugih dosti bolj, čisto drugačnega tipa demonstrantov kot recimo nekdo, ki se ukvarja z ekologijo ali pa protestira proti rezilni žici na meji, zahteva bolj humano ravnanje z begunci, take stvari pa se bodo na koncu sankcionirale z istimi globami kot se bo morda oglobil kak vardist ali pa se ta sploh ne bo oglobil. Tako, da na tej točki se bom za enkrat ustavila, bom pa sigurno še kaj povedala. Hvala.
Naslednji ima besedo poslanec Nik Prebil, Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.
Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! To, kar je prišlo danes od Levice, ne vem, jaz tega resnično več ne zastopim, vi ste v vaših izjavah tako kontradiktorni, da to je neverjetno. Nekje je preveč represije, nekje bi kar spustili vse, pa vse vsem dali pa vse spustili v državo, jaz tega več ne razumem. Danes se pogovarjamo o spremembah dveh zakonov, ki zaostrujejo po mojem mnenju skrajno nedopustna in zaskrbljujoča dejanja, to da se posamezniki ali pa skupine, kdorkoli odloči, da bo v svoje roke vzel del oblasti, šel na mejo in izvajal paravojaška in policijska pooblastila, po možnosti še z orožjem, je skrajno nedopustno in te stvari je potrebno sankcionirati, tako kot je potrebno sankcionirati ilegalni prehod meje, če želite in še kaj drugega tudi v tej naši državi, kjer smo mogoče pri kakšnih stvareh tudi premili. Vlada je to novelo zakona, ki združuje dva zakona, to je ta prvi o spremembah Zakona o nadzoru državne meje in pa Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga bomo obravnavali po drugi točki, zato se bom potem v drugi točki še malo bolj dotaknil tega, je odziv na oblikovanje teh paravojaških in civilnih gibanj, ki so nastale kot ta Štajerska varda in kranjska, kot ste jo omenili, pa nenazadnje tudi drugih vaških straž, ki s svojim dejanjem ovirajo normalno delo policije in pa prevzema neka pooblastila, ki jim nikakor in nikoli niso dovoljene niti dana in so izključno v pristojnosti državnih varnostnih organov. Oblikovanje tovrstnih skupin vsekakor je problematično, saj se urijo / nerazumljivo/ izvajajo nadzor ter pripravljajo zasede in navedena dejanja sodijo med tipično vojaško-policijske naloge in tovrstne paravojaške enote in milice so destabilizator miru in se lahko širijo v obliki ekstremizma, nasilništva in na nasprotovanju neke formalne vojaške zakonodaje in to niso moje besede, to so besede varnostnega sveta Združenih narodov, to so besede nekdanjega direktorja obveščevalno-varnostne službe in vemo, da tovrstne skupine niso nek nov pojav, res je, da se v taki meri do sedaj to ni dogajalo, zato je zakon, spoštovana kolegica, živa stvar in se spreminja tako ali drugače, veliko njih, in vemo kam so te stvari v zgodovini vodile in kaj so prinesle, začelo se je pri enemu, 10-ih, 100-ih, na kar jih je bilo par tisoč in prišlo je do stvari, ki so se v zgodovini zgodile in mislim, da je prav, da jih tudi pomnimo. Vemo, da so te stvari, ki so predlagane v skladu s politiko tudi največjih držav članic Evropske unije kot sta recimo Nemčija in Francija, tam so te stvari močno obsodili in to, ko se zdaj sprašujete zakaj prekršek, mislim, poglejte, v Franciji so te kazni 10-krat ali večkrat višje in sankcije bistveno strožje kot pri nas, tako da jaz ne vem niti o čem se imamo tukaj toliko za pogovarjati, ker gre za zadevo, ki enostavno je popolnoma nedopustna in bi mogli soglasno zadevo spraviti čez. Rekli ste, da policija, mislim, policija podpira to spremembo zakonodaje, ker prinaša večjo učinkovitost policije pri preiskovanju in preprečevanju teh odklonov, ker pomenijo neko varnostno tveganje in so predlagane spremembe s tega področja, se nanaša na posamezne izvršitvene oblike v okviru izdajanja za vojaške in uradne osebe in so ustrezno dane notri, ne bodo pa nikakor, kot je tudi Vlada povedala, se metali v isti koš zbiranje nekih tabornikov in lovcev, medtem ko se to nekateri bojijo, ker gre za to, da se prepreči dejanja in funkcije tisti, ki to počnejo in opravljajo naloge, ki so pri nas dovoljene zgolj policiji in vojski. Tukaj je bil članek 26. 7. 2019: ustanovili prvo vaško stražo za migrante v Sloveniji. Enkrat je stražar v zrak sprožil rafal naboja z mitraljezom, da so se od strahu razbežali daleč nazaj na Hrvaško. Ali je to za vas normalno ali pa za kogarkoli v tej dvorani, da ljudje kar streljajo z orožjem okoli po naši državi? Dajmo se spraviti k sebi in dojeti kakšne stvari in kakšni ukrepi so naši državi potrebni. Kaznivo se pa določene stvari še malenkost bolj zaostrujejo, kar je po mojem mnenju ustrezno. Bom se dotaknil samo še preden zaključim, ker vidim, da je kolegica že nervozna in želi repliko, glede amandmaja, ki ga je vložila poslanska skupina LMŠ. Jaz menim, da predlagani amandma sledi tisti pripombi, ki je bila s strani Zakonodajno-pravne službe izražena, upoštevana je tudi pripomba k 3. členu. Jaz osebno mislim, da je ta predlog ustrezno pripravljen in da je to zadevo treba tudi podpreti. Hvala.
Replika, Naša Sukič.
Hvala za repliko.  To je pa višek. Vi mene sprašujete, če je dopustno, da nekdo strelja v zrak. Ne, ni dopustno, ampak jaz sem vam prej lepo povedala, jaz ne vem ali vam moram 500-krat ponoviti, vse zakonske podlage za pregon Štajerske varde imate že od prvega dne svoje vlade in lahko bi ukrepali, če bi le hoteli, pa niste in zdaj si izmišljujete slepilne manevre zakaj niste in v tem je poanta te zgodbe in zdaj vam bom citirala kje imate zakonske podlage, spoštovani kolega, da se ne boste tu norca delal, češ, da mi ne vem kaj hočemo. Poglejte, Kazenski zakonik v 305. členu določa, citiram: »Kdor se zato, da bi sebi ali drugemu pridobil kakšno korist ali da bi komu prizadejal škodo, lažno izdajal za uradno ali vojaško osebo ali neupravičen nosil oznake uradne ali vojaške osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« Torej, to že vse piše. Enako se kaznuje »kdor opravi kakšno dejanje, ki ga je upravičeno opraviti samo uradna ali vojaška oseba.« Konec citata. Zakon o nadzoru državne meje določa, da je za nadzor državne meje pristojna policija. Samo policija lahko nadzoruje državno mejo, pika in nobena varda, noben, ne vem, samooklicani paradniki tam. Ali razumete to? Če nekdo opravi dejanje, ki ga je upravičen napraviti samo uradna ali vojaška oseba se kaznuje z zaporom do enega leta, piše. Kaj pa vi uvajate? Prekršek, ki se ga bo oglobilo s 1000 evri. Ja, super, to pa bo učinkovalo, vam rečem. In prej, ko ste se skliceval na to, da naj ne pozabimo zgodovine. Vsekakor, mi nikakor ne želimo pozabiti zgodovine, zato pa vas opozarjamo, dve leti skoraj ste bili na oblasti - in kaj ste naredili – nič. Šerifa ste sicer priprli, zdaj je spet na prostosti, ampak to je pa tudi vse, z ostalimi pa niste imeli nobenega ukrepanja. Zdaj si izmišljujete ta zakon, ki je res no, jaz ne vem kaj je to za en zmazek oziroma nameni so očitno drugačni, sem povedala kakšni morda. No, spomnimo se, če smo že pri tej zgodovini, ki ste jo prej tako omenil, kaj se je dogajalo, vemo kje – v Nemčiji, in kje se je začel ta fašizem. Fašizem se je začel v državnih uradih, v policiji, v vojski in tako naprej. In vam bom dokazala zakaj. Ker, ko je prišlo do, vsi vemo za kristalno noč, ko so se razvijale izložbe židovskih trgovin.
Replika je, počasi zaključite.
In pravno-formalno to ni bilo dovoljeno. No, tako dalje. V glavnem ne bom se spuščala zdaj v podrobno razlago zadeve, ampak ker ste se jo vi drznil namigniti, da mi nimamo problema s tem, ne, nasprotno, mi imamo zelo velik problem s tem kaj se dogaja, sploh glede varde in tu bi bilo potrebno že zdavnaj ukrepati, ker imate vse zakonske podlage in prav nič novega si ne rabite izmišljevati. Vi pa - kaj delate – omilite, kazensko dejanje vi prekvalificirate v prekršek in ga razširite, zapis je pa takšen, da omogoča represijo nad vsemi živimi in ni to ciljano pravzaprav izključno na to vardo, ker če bi bilo ciljano bi vi kakšen drugačen zakon sproducirali, recimo kakšen zakon o postopanju v primeru skrajno ekstremističnih skupin in jih jasno definirali kaj to pomeni. To pa je kar nekaj. Hvala lepa.
Kolegica Sukič, prekoračila ste čas namenjen repliki, tako da v bodoče se dajte tega držati prosim. Naslednji ima besedo poslanec Predrag Baković, Poslanka skupina Socialni demokrati.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi! Pravzaprav z zanimanjem poslušam to razpravo in na nek način najbolj zaradi tega, ker sem bil sam v moji prejšnji poklicni poti pripadnik slovenske policije in vem s kakšnimi težavami smo se srečevali. Torej te novele, ki jih imamo danes pred sabo, nekako so odgovor na te dogodke, ki jih vsi poznate, torej prisotnost nekih uniformiranih polvojaških, vojaških ali kakršnihkoli že skupin, ki so oborožene, zamaskirane z določenimi insigniami, z vozili na katerih so določeni znaki in seveda policija se je na to odzvala na tak ali drugačen način, tako s poskusom, da bi obravnavala zadeve kot prekrške tudi s poskusom, da bi to zadevo obravnavale kot kazniva dejanja. S tem, da pripominjam, da tukaj moramo vedeti nekaj. Nismo vsi doktorji prava, če preberemo en člen v Kazenskem zakoniku to še ne pomeni, da ga razumemo in poznamo. In tukaj zadaj obstaja neka pravosodna praksa, ki jo velja vedno prebrati in ugotoviti za kaj gre. In nenazadnje nad policijo je še tožilstvo, ki odloča o predkazenskem postopku ali so podani elementi za obstoj kaznivega dejanja ali niso podani elementi za obstoj kaznivega dejanja. In če tožilstva rečejo, da ne bo uspešno, spoštovana kolegica, tudi pri lažnem izdajanju za uradno ali vojaško osebo, potem to pomeni, da zadeva ne bo šla skozi in mi se lahko na glavo postavimo, zadeva ne bo šla skozi. Zdaj, če ste že glih citirali lažno izdajanje za uradno ali vojaško osebo v 1. členu, v prvem odstavku govori, da mora biti podana neka želja oziroma da je nekdo sebi ali komu drugemu pridobi neko korist ali pa komu prizadeja škoda, zdaj ta škoda ali korist morata biti konkretni. Na kakšen način bi mi to lahko dokazali, da varda nekomu pridobiva neko korist oziroma da nekomu namenoma, naklepno izvaja škodo je zelo težko. Enako tudi po drugem odstavku. Kje je problem? Problem je tudi že v prekrških. Torej do zdaj smo imeli situacijo tako, da se je moralo kadar so bili ljudje vznemirjeni, 11. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru in tudi Zakon o nadzoru državne meje, no najprej nadzoru državne meje govori o tem, da ima izključno pristojnost varovanje državne meje policija, vendar kazenske sankcije ni, če ni kazenske sankcije potem se ne da kaznovati in če ni kazenske sankcije pomeni, da si ne more nekdo izmisliti in reči ja, v redu, policist bo napisal globo in bo kar rekel naj bo kaznovan – za koliko že. Torej, druga zadeva kar se pa tiče Zakona o varstvu javnega reda in miru, jaz jih bom povezoval zato, ker je tematika podobna, je bilo pa tukaj potrebno izpostaviti se, torej gre za to, da je nekdo moral izraziti, torej, neka oseba, ki je bila priča temu dogodku ali prekršku, če želite, moral izraziti   (nadaljevanje) neko vznemirjenje oziroma občutek ogroženosti. Kaj to pomeni? To pomeni, da tisti, ki je bil priča temu dogodku, prijavi na policijo in, jasno, tudi pojasni, kako se je v tem trenutku počutil. Kar pomeni, da se izpostavlja, da potem, ko se izdajo te globe oziroma plačilni nalogi, karkoli že, je na to možno dati ugovor oziroma zahtevek za varstvo zakonitosti, kot se imenuje, in to pride potem tudi na sodišča za prekrške. In tam se potem zaslišujejo, na eni strani si predstavljajte skupino ljudi, uniformiranih, ki so organizirani tako, kot vidimo, na drugi strani pa enega samega človeka, fizičnega, ki bo stal naproti in zagovarjal interese države, zaradi tega, ker je sam vznemirjen in prestrašen. Vendar je ta situacija zato šla tako daleč, da ljudje niso prijavljali tega. In izjemno težko je policija dobila nekoga, ki bi verodostojno ali pa s polnim imenom in priimkom rekel, jaz sem bil vznemirjen, jaz sem bil prestrašen in tako naprej. Zato, kot jaz razumem, so te spremembe v obeh zakonih prišle, da se bo okrog tega lažje ukrepalo.  Še enkrat naj povem, kazniva dejanja, kakršna imamo, imamo, ni si jih izmislila policija, niti jih interpretira ne policija. Oni ugotovijo, obvestijo tožilstvo, tožilstvo se odloča na podlagi dejstev in informacij, ki jih imajo, ali bodo uspešni ali ne bodo uspešni. In če ne bodo uspešni, pregona ni. In če pregona ni, stvari stojijo tako, kot stojijo. In, seveda, potem nam zopet ostane nek mali človek, ki se bo sam izpostavljal na nek način in reševal situacijo države. Moram povedati, da po tistih dogodkih, ki so se zgodili v Kočevski Reki, kjer je dejansko šlo za malo parado te formacije, z zastavami, zamaskiranimi, korakali so po sredini ceste, brez dovoljenj, brez vsega. In so me poklicali mnogi ljudje. Bili so vznemirjeni, bili so prestrašeni, vendar nihče od njih ni bil pripravljen se izpostaviti in reči, bom jaz kot neka tista oseba, ki se bom izpostavil. Glejte, podoben primer imamo tudi nekje drugje. Jaz pogosto govorim o romskih naseljih in težavah, ki se dogajajo tam. Tam se, recimo, dostikrat predvaja glasna glasba, tam dostikrat prihaja do nekih drugih kršitev javnega reda in miru. In zopet je tu isti problem, če se človek, ki tam živi in ga moti glasna glasba, ne bo izpostavil in rekel, mene moti, potem pomeni, da prekrška policist sam od sebe ne more zaznati, ker mora nekoga motiti, ampak to ne sme biti policist. In zato imamo tako zakonodajo in zato v tem primeru je prihajalo tudi do tega.  Jaz sem poskušal tule najprej opredeliti ta nek pravni pogled. Bi pa morda še malo o nekem drugem pogledu. Malo brskam tudi sam po spletu in sem ugotovil, kjer se pojavlja varda, tam se pojavlja tudi gibanje Zedinjena Slovenija. Po statutu - malo sem šel pogledat - je to gibanje združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu Zedinjene Slovenije, z namenom združitve, osvoboditve in razvoja slovenskega naroda in državljanov Republike Slovenije. In kaj pravzaprav to je? To je politična stranka, katere predsednik je Andrej Šiško, hkrati pa je Andrej Šiško tudi poveljnik varde in se je razglasil za vojvodo. Kaj je vojvoda? Vojvoda je izraz slovenskega porekla, s katerim so se prvotno naslavljali vojaški poveljniki. In nekako, bom rekel, bi lahko potegnili neko vzporednico, vojvoda ali pa feldmaršal. In kaj to pomeni? Torej, vsi vemo, da je slovenska zgodovina nedolgo nazaj poznala vojvodo, ki je bil poveljnik neke oborožene formacije; saj, če ne veste, bom jaz povedal, to je bil poveljnik slovenskih četnikov, ki je imel naziv četniški vojvoda. Samo razlagam, ne vlečem nekih vzporednic, ampak samo razlagam, kaj beseda vojvoda pomeni. Nenazadnje je bil tudi v Kraljevini Srbiji in Kraljevini Jugoslaviji najvišji vojaški čin, ki je ustrezal, kot sem rekel, činu maršala oziroma feldmaršala. Torej, v bistvu gre za neko politično stranko, ki ima svojo vojsko ali pa svojo, bom rekel drugače, uniformirano silo. To smo mi že videli, kajne, če se spomnite, pa verjetno poznate, Naciolnalsocialistično nemško delovno stranko, tudi ona je imela neko takšno formacijo, ki se je začela na tak način in je potem, vemo, kam prerasla in v kaj se je razvila. Bral sem tudi njihov statut, je zelo zanimiv,  (nadaljevanje) saj tu pravzaprav ne bom razlagal o tej stranki. Ampak, recimo, zanimiv je 12. člen njihovega statuta, gibanje Zedinjena Slovenija, tam je navedeno, kdo ne more biti član gibanja. Navaja, da ne more biti tisti, ki je kršil zakon in bil posledično pravnomočno obsojen, razen kadar gre za primer moralno-etičnega ali domoljubnega dejanja in obsodbo brez zanesljivih dokazov. In zdaj, kdo pa je tisti, ki bo pri njih odločal, kaj je moralno-etično in kaj je domoljubno dejanje. In mene skrbi, ne gre več tu za to, da se bomo mi lomili. In zdaj, če na eni strani nas moti to, da imamo take skupine, in na drugi strani bojazen, da bi policiji dali neka pooblastila, pa se odločimo, da bomo raje tolerirali te varde, pa ne bomo dali policiji pooblastil, ker se bojimo, ker policija je itak represiven organ, prehud, in nas davi na vsakem koraku, potem mislim, da morajo goreti vse lučke alarma. Zadnjič sem že na plenarni seji pokazal tisto fotografijo, danes pač ne bom z njo tule motovilil, ampak vsi veste, kako je zgledalo tisto, da nekdo izvaja parado po vaseh.  Malo sem razmišljal, zakaj se ti pripadniki - no, včeraj je bila zanimiva tema, kjer je gospod Tonin izjavil tisto, kar je izjavil, verjetno sam ve, kako in na kakšen način. Ampak moram reči, da ljudje, ki si želijo pomagati državi pri varovanju državne meje ali kjerkoli drugje, imajo možnost, da se vključijo v neke take in drugačne legalne institucije, kjer lahko to počnejo, tako v rezervi pri policiji, tako lahko tudi pri vojski na normalen način, tako kot vsak. Ampak meni se poraja vprašanje, zakaj tega ne naredijo. Odgovor mi je pa popolnoma jasen in enostavno - zato, ker takrat več ne bo medijske pozornosti, ker tudi poveljnik ne bo prišel do izraza, in seveda se tu stvari potem tudi končajo.  Resnično je varnostna situacija na južni meji zaskrbljujoča. Sami veste, kako je s temi nelegalnimi prehodi, kako je s prebežniki in tako naprej. Dogajajo se posamezni vlomi v objekte, tudi ugrabitev je bila, odvzemi motornih vozil in tako naprej. Nočem reči, da to ni problem, je problem, ampak v naši državi imamo še kup drugih problemov. Zlasti v jugovzhodnem delu Slovenije, že prej sem omenil situacijo, s kakršno se srečujejo ljudje v bližini romskih naselij in tudi sami Romi znotraj. Če smo ugotovili, ko smo zadnjič dobili podatek, da je bilo v teh naseljih v sedmih letih devet umorov, pomeni, da je varnostna situacija tam res napeta. Se pa varda tam ne pojavlja, zanimivo, kajne, če jih tako skrbi za varnost. Kar pomeni, hočem povedati, da jih ne skrbi za varnost, iščejo svoje točke za to, da bodo pač seveda dobili neko politično veljavo in nenazadnje tudi morda vstop v Državni zbor oziroma parlament.  Torej, rekel bom tako, dogodki, ki se vrtijo okrog varde, so za ene smešni, za druge provokativni, za tretje resni, jaz pa pravim, da so nevarni in kažejo na pot, na katero je človeštvo nekoč že stopilo in se je vse skupaj slabo končalo. Zato, spoštovani kolegi, na nas in na vas je, da se odločite, ali boste podprli ti dve noveli ali pa želite še naprej gledati, kako nelegalne formacije korakajo in paradirajo skozi slovenske vasi, oboroženi, zamaskirani. In to, da imamo to zakonodajo in da imamo že vse regulirano in urejeno, ne drži, ker če bi, bi to že policija delala.  Hvala lepa.
Nataša Sukič, replika.
Hvala. Dajte, spoštovani kolega, vi meni razložiti, ali bo položnica za 400 evrov rešila problem streljanja v zrak in napovedi lova na ljudi, paradiranja v uniformah ob meji in tako naprej, ali bo to vse to rešilo.  Da ni bilo prijav. Mediji so pisali o tem, ljudje so množično klicali in prijavljali, kaj se dogaja, že na Pohorju, ko so bili samo še na Pohorju. Dajte se nehat sprenevedat, lepo vas prosim. Zanimivo, no, ko kakšni ljudje, ki so v uniformi, ustavljajo v uniformi vozila, nekako so obravnavani, tule pa se sprenevedamo  (nadaljevanje) že skoraj dve leti, kako se nič ne da. Saj bi vi navsezadnje lahko kot zaskrbljeni državljan prijavili te vardiste, no, ne pa da se sprenevedate, da ne vem kaj vse postopkovno ni možno. Ja, kako to, da je potem Šiško sploh bil za zapahi, če nič ni možno, tega pa res ne razumem, no. Pa takrat niste imeli še vedno ne teh zakonov, pa Šiška ste v tem imenu nekako priprli, ostalih pa nekako niste. Ja, res zanimivo, no, zanimiv pojav, kaj naj rečem. Tako vas res prosim, nehajte mešati meglo, prodajati meglo. Če niste želeli ukrepati, in očitno niste želeli ukrepati, pač priznajte - nismo želeli ukrepati in zdaj se sprenevedamo in še všečne piar manevre izvajamo. In to je to. In ne mi prodajati, da do leta 2020 je ta država funkcionirala s tako zelo pomanjkljivo zakonodajo. Sicer pa, če meni ne verjamete ali pa Levici ne verjamete, ko na to opozarjamo že ves čas, pa si dobro preberite mnenje Zakonodajno-pravne službe, kjer vse lepo tudi piše.  Kar se pa tiče stopnjevanja represije, res, vaša koalicija se lahko izjemno pohvali, zelo veliko novih ukrepov, spoštovani minister, ste sprejeli v smislu stopnjevanja represije, dajanje večje moči za tovrstne ukrepe. In jaz ne vidim razlike med tem, kar se izražajo bojazni, kaj bo Janševa Vlada delala, ali pa tem, kar ste delali vi, kar se tega področja notranjih zadev tiče. Jaz te razlike, oprostite, ne vidim. Vi seveda zavajate javnost in izpadate všečni in ste zakrinkani in ste se proglašali za levosredinsko koalicijo, kar se tiče notranjih zadev, ste pa sprejemali, oprostite, desničarske ukrepe, take, kot jih pričakujemo od neke desne vlade, na podlagi izkušenj iz preteklosti; kaj bo desna vlada naredila, bomo zdaj videli. Ampak na podlagi preteklosti govorim, vi ste, oprostite, bili v tem smislu navadna sila kontinuitete, pa če vam je to všeč slišati ali ne. Hvala.
Replike na repliko ni, tako bom zapisal prijavo za razpravo.  Dodatno pojasnilo glede vloženega amandmaja je želela podati predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Metoda Hrovat Pirnat.
Metoda Hrovat Pirnat
Hvala lepa za besedo. Da se ne bi ustvarilo zmotno prepričanje, bi izpostavila obrazložitev tega amandmaja, ki pravi: »Predlagani amandma sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe, da naslov člena ne odraža njegove vsebine.« Gre za to, da predlagani amandma naslova sploh ne dopolnjuje oziroma ga ne spreminja tako, kot smo predlagali v mnenju, glede na nov drugi odstavek. No, v nadaljevanju tudi piše, da je upoštevana pripomba Zakonodajno-pravne službe in da se hkrati sanira tudi 3. člen. Tu je pa še večja težava, zdaj je ta drugi odstavek pravzaprav nesmiseln, ker se nanaša na dejavnost in ne na ravnanje posameznika, oziroma nikakor ni jasno, na kaj se pravzaprav nanaša. Naš predlog je bil jasen v mnenju, da je treba določiti prepovedano ravnanje pravne osebe, samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. To bi se nekako dalo, na primer, z novim tretjim odstavkom 4. člena, in za tako določbo potem tudi prekrškovno sankcijo določiti v 3. členu.  Toliko. Hvala.
Hvala za to dodatno pojasnilo.  Zdaj je pa že na vrsti kolega Predrag Baković. Izvoli.
Hvala. Saj pravim, ker pač nisem mogel replicirati, se pravzaprav moram na to odzvati. Ja, jaz sem se izpostavil, spoštovana kolegica. Takrat sem tudi že, ko sem postavil poslansko vprašanje predsedniku Vlade, javno povedal, da sem bil jaz vznemirjen in ogrožen ter prestrašen. In če se bomo tako daleč spustili, da se bomo mi izpostavljali pa tu iskali neke krivine, da bomo procesirali tiste, ki delajo nekaj napačnega, potem, glejte, lepo vas prosim,   (nadaljevanje) nehajmo se sprenevedati. Ja, nekateri redki so se tudi izpostavili in tudi globe so bile izrečene takrat tistim redkim, ki so se želeli izpostaviti. Ampak tisti, ki prekrške izvaja, kdorkoli že, se točno zaveda, da se mora izpostaviti na drugi strani nek človek, in zaradi tega potem prihaja do težav. Veste, to me spominja, ko smo zadnjič obravnavali tisto pirotehniko in situacijo, kjer smo govorili o tem, da bi pirotehniko do konca prepovedali. Tam ste bili, kolegica, vi za to. Ja, ampak niste pa bili za to, da bi se potem kazenske določbe vzpostavile. In kaj hočem povedati - če se gremo neko prohibicijo, če se gremo nečesa, potem moramo imeti tudi kazenske določbe. Ne moremo mi kar… V tistem vašem primeru pri pirotehniki ste rekli, bomo prepovedali, kazenskih določb in pooblastil policiji pa ne bi dali. In tu je podobna zgodba. Glejte, če vi mislite, da se policija ne odziva zato, ker se jim ne ljubi, ali pa zato, ker so neke, ne vem, teorije zarote, vam povem, da to ni res, in tega ne bom dovolil. Jaz nisem najbolj pameten, kar se tiče prava, in nisem najbolj pameten, kar se tiče prekrškovnega niti kazenskega prava, pa vendar se imam za dovolj kompetentnega, da tu lahko verodostojno o tem govorim in tudi povem, v kakšnih stiskah sem bil tudi sam, ko nisem mogel ukrepati zaradi tega, ker se človek ves prestrašen ni hotel izpostaviti, raje je trpel naprej, in hrup in kurjenje v okolici in streljanje in ne vem kaj še vse. In zaradi tega, spoštovana kolegica, vem, o čem govorim.
Vaša razprava je ponovno izzvala željo po repliki, tako dajem besedo poslanki Nataši Sukič.
Hvala za ponovno repliko.  Glejte, spoštovani kolega, bili ste, torej vaša stranka, v ne vem koliko vladah, pa niste skupaj sproducirali tega, o čemer zdaj govorite, morali ste Damirja Črnčca počakati, da vam je tole spesnil, očitno. / oglašanje v ozadju/ Ja, očitno, kaj naj rečem. Sami ste rekli, izdane so bile globe. No, in kaj lahko ugotovimo - da s temi globami pač ne boste ničesar rešili. Da varda veselo paradira naprej… / oglašanje v ozadju/ Seveda paradira naprej, vsi vemo, da paradira naprej in da je niste učinkovito zaustavili, čeprav imate v Kazenskem zakoniku vse podlage, da bi lahko te ljudi priprli za leto dni; lahko bi jih, pa jih niste. Tako vas lepo prosim, dajte se vi nehat sprenevedat že končno! Ni problem v pomanjkljivi zakonodaji, problem je v pomanjkanju politične volje, da bi ukrepali. Ker pa morate zdaj izpasti lepi in učinkoviti, nam tu na mizo dajete neke piar zakone. Ja, to je to.  Hvala.
Naslednji ima besedo Jani Möderndorfer.
Hvala lepa. Priznam, da sem malo razočaran nad tovrstno diskusijo, predvsem zaradi tega, ker še posebej, ko slišim stavke, da naj bi veljala politična volja za ukrepanje. Kakor vem, policija prav res ne sme uveljavljati nikakršne politične volje, če hoče ukrepati. Morajo pa imeti za to določeno podlago, da lahko ukrepajo. Mogoče se je zareklo kolegici Sukičevi glede politične volje, mogoče je mislila politično voljo tu, v Državnem zboru, da bi ukrepali. Vendar mi imamo na mizi dokument, s katerim se želi ukrepati / smeh/, mislim, malo hodimo sami sebi v kontradikcijo. Veste, kaj je parodija cele zgodbe - parodija je, da si desnica tega ne želi, levica si tega ne želi, in spet ne bo nič narejenega. S tem da, seveda, desnica je modro tiho, ker se je lepo naslonila in se niti ne bo ukvarjala s tem vprašanjem, ker bo levica sama sesula celo zgodbo. To je parodija cele zgodbe, da pravzaprav ena in druga stran ničesar ne bo naredila. Vsi pa pozabljamo, kajne, v tem prostoru sedijo samo trije poslanci, ki vedo, kaj se je dogajalo od leta 2011 do 2014, ko je potekala preiskovalna komisija o ekstremističnih ravnanjih in je to preiskovala in je prišla tudi do določenih ugotovitev, ne glede na to, kaj smo do zdaj slišali. In to so fakti. In takrat, seveda, je ugotovila tudi naslednje - ampak preden bom prešel na to, naj eno stvar razčistim. Danes je bilo najmanj dvakrat že rečeno, pri Šišku ste ukrepali, za vse ostalo se pa ni dalo ukrepati. Za Šiška je bilo zelo jasno ugotovljeno naslednje: »Tako imenovani vodja Štajerske varde Andrej Šiško je bil obsojen ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in mu je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen,« pika, »kar pa ni bilo mogoče za njegove somišljenike oziroma pripadnike varde, saj njihova ravnanja po veljavni zakonodaji praviloma ne pomenijo kršitve predpisov oziroma nimajo vseh znakov kaznivih ravnanj.«   (nadaljevanje) Zdaj, če zna kdo drug to razložiti ali je pa mogoče tu skrita to, da ni bilo politične volje v policiji, ker ni ravnala, in kasneje v tožilstvu in kaj vem kje še vse. Glejte, v te neumnosti jaz preprosto ne verjamem. Jaz še vedno verjamem v zakonitost delovanja policije, ki deluje na podlagi zakona. In dejstvo je, da je policija ničkolikokrat preko svojih predstavnikov, ne tega ministra, vseh ministrov do zdaj, opozarjala, da ima dostikrat pri določenih ravnanjih zvezane roke, ker nima podlage za izvajanje določenih ukrepov, ki bi jih z veseljem naredila, če bi jih lahko. In druga stopnica, to ne pomeni, da marsikdaj že ni poskušala česa narediti - je, pa se je zaustavilo na tožilstvu. Zakaj? Ker je tožilec tisti, ki potem na koncu presoja. Jaz upam, da so stvari jasne, kar se tega tiče, kdo kakšno stvar odloča, kdaj bo kakšna stvar šla naprej in kdaj ne. In kot to naredi policija enkrat ali dvakrat in ugotovi, da na tej točki tožilec vedno zadevo ovrže in opusti, policija neha to početi, ker se ne bo smešila. Tako so te stvari več ali manj jasne.  Zdaj pa preidimo na tisto, da ne bomo pozabili, kaj je bilo in kaj smo že v Državnem zboru razpravljali in skupaj tudi ugotovili. Pri vmesnem poročilu Preiskovalne komisije za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin je bilo sprejeto kar nekaj sklepov. Ta komisija je zelo jasno takrat obravnavala ob teh ravnanjih, seveda, ugotavljanju tako enih in drugih, zelo jasno je presojala tudi sam Kazenski zakonik, zakon s področja varstva javnega reda in miru, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, zakonodajo s področja prekrškov, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o političnih strankah in nenazadnje tudi Zakon o medijih. Namreč, vsi ti zakoni so posredno bili problematični z vidika, kdaj, kje, na kakšnem področju lahko urejamo. Ker ni vse samo v policiji, kajne, saj vemo, ni vse samo v policiji. Ampak mi vidimo samo policijo kot nekoga zveličavnega - zakaj? -, ker je to organ represije in tako naprej. Zakon o javnih uslužbencih, oprostite, danes pripadnik varde je čisto lahko še tudi uradnik - kdo mu to lahko prepreči? In po eni strani je to uradna oseba, ki izvaja neke uradne postopke, po drugi strani se pa popoldne malo za šalo gre malce varde. Pa niti še ne vemo, kdo je, ker ima masko čez obraz. Ali smo kaj naredili? Ali smo kaj spremenili zakon? Ali smo to jasno zapisali? Pa to je edina stvar, ki jo imamo danes na mizi, da nekaj konkretnega naredimo. Zakon o političnih strankah, zelo jasno je, da bi morali že zdavnaj spremeniti zakon in jasno tudi določiti, kako in na kakšen način lahko politične stranke uporabljajo ta denar. Ali mi to vemo, kaj delajo politične stranke, kako stransko lahko financirajo marsikoga, ki lahko popoldne to počne, seveda prikrito, z namenom, ne vem, izvajanja političnega programa, kar je popolnoma zakonito, etc., etc. Tega nismo nikjer nič dorekli. Pa je to komisija opozorila, Državni zbor je opozorila z vmesnim poročilom, kaj se dogaja, ker so bile določene stvari ugotovljene. Enako Zakon o medijih, spodbujanje sovraštva - ali imamo to kje zapisano? Ali smo kakšne ukrepe spremenili? Ne, klavrno je propadel najprej en zakon v prejšnjem mandatu, v tem mandatu pa sploh še do tega prišli nismo in po vsej verjetnosti tudi ne bomo, kot vedno. Zakon o nalogah in pooblastilih policije - jasno je bilo opozorjeno, da policija nima zakonskih podlag za ukrepanje v določenih primerih. Jaz razumem kolegico Sukičevo, ki je opozorila na področje. A pozor! Ali to pomeni, da bo tudi prepovedano svobodno zbiranje ljudi, ki opozarjajo na takšne in drugačne… Ja, zakaj pa ne, seveda je to lahko nevarnost in je treba na to opozoriti, ampak če ti določene stvari jasno zapišeš in seveda tudi presojaš, ne moreš kar tako poljubno biti v nekem prastrahu, zdaj bomo pa kar vse prepovedali, zdaj bomo pa kar vsa zborovanja dali v isti koš in tako naprej. Saj vsi vemo, zakaj je ta zakon nastal - zaradi tega, ker   (nadaljevanje) ob primeru Šiško se je ugotovilo, da določenih stvari preprosto ni možno bilo izvesti. Pa lahko danes še kar naprej govorimo, da imamo vse zakonske podlage - ja, nimamo jih, no! To so fakti, nimamo jih!  Tudi večina strokovne javnosti s tega področja je zelo jasno ugotovila naslednje, ugotavljajo, da »veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora nad delovanjem in kasneje učinkovitega ukrepanja zoper delovanje ekstremističnih skupin, ki širijo ideologijo rasizma, ksenofobijo, antisemitizma, homofobijo… » in podobne zadeve. Nekatere države so za določene primere zelo jasno opredelile, celo prepovedale so. Jasno so prepovedale delovanje določenih skupin. Mi smo v Sloveniji dobesedno oaza v Evropi, kjer se lahko fašistične organizacije celo zbirajo; boste rekli, da fantaziram - ni res! Ampak spet smo že malo pozabili in je šlo v pozabo, kaj se je že dogajalo v slovenskem prostoru. Spomnite se Domžal! Fašistične organizacije iz cele Evrope so se zbirale pri stadionu in organizirale celo svoj miting - ker so proučile našo pravno zakonodajo in ugotovile, da pravzaprav tu lahko počnejo marsikaj. In se organizirajo in zbirajo. In kdo je komu kaj lahko naredil - nič! Skozi okno so jih opazovali, da slučajno ne bi prišlo do izgredov. To je tudi ugotovila preiskovalna komisija, kaj vse se je dogajalo. To so bile ugotovitve policije. In ugotovitve policije so bile, da nič ne morejo narediti. To so fakti. Ali smo mi se jasno opredelili v slovenskem prostoru, da so pri nas prepovedane fašistične organizacije? Ali imamo to kje zapisano? Nimamo. Zato ne govoriti, da imamo zakonodajo tako organizirano in tako zapisano, da je vsakemu jasno, da vsakega lahko preganjamo, če počne tisto, kar seveda ni v skladu s tistim, kar mi mislimo, da ni v skladu. Oprostite, v naši, slovenski zakonodaji je vse tako ohlapno, da si vsak lahko po svoje interpretira, kaj pravzaprav se lahko dogaja; kar se tega področja tiče, zagotovo. In tu seveda imam jaz problem - amandma. Zakonodajno-pravna služba pravi, da sploh ne opozarja na stvari, na katere je opozorila. Jaz ga bom podprl, upajoč, da se bo popravil; to smo že počeli v Državnem zboru večkrat. In ga v postopku lahko popravljamo, brez problema, če imamo seveda - zdaj pa velja omeniti besede gospe Sukičeve - politično voljo. In resen interes. Ali se bomo spet ideološko razlikovali o tem, ali ima to smisel ali ne, in si očitali, kdo je kaj naredil in kdo je bolj desničarski in kdo je bolj levičarski in kaj vem kaj še vse. Poln kufer imam še tega, da se skrivamo za idejo nekih, ne vem, prastrahov, kdo bo kaj naredil, v resnici je pa to pretveza za to, da nič ne naredimo, upajoč, da je tako najbolje. Ne, ni, ker nismo dali jasnega sporočila. Nobenega sporočila ne dajemo. Dajemo to, da se lahko oblači vsakdo, kakor se hoče, sam sem tudi za svobodo oblačenja, nimam prav nič proti, ampak ko pa se začnejo ljudje zbirati, in več kot jasno kaže, da gre za neko organizirano skupino, ki hoče nekaj početi z nekim namenom, no, takrat pa se meni prižgejo vsi alarmi in si rečem, halo, a smo zdaj res tako svobodni, da lahko vsak izraža na takšen način, z nekim namenom in jasnim ciljem, kaj bo tu naredil. Spomnite se vhoda varde v predsedniški urad! Če je res tako vse zakonito, v smislu, da lahko policija vse počne, zakaj jih nobeden ni zaustavil? Zakaj nobeden nič ni mogel reagirati, če se pa to da? Ali mislite, da je policija to res želela? Jaz imam res problem s tem. Ampak ne mi potem govoriti, ko bo ta zakon padel, da spet nobeden nič ni naredil. Jaz imam resen problem, ko se nekaj pogovarjamo, iščemo razloge, kako nekaj ne, namesto kako nekaj ja. Če imamo skupni imenovalec, da je treba v določenih primerih ukrepati, če imamo. Če ga pa nimamo, pa jasno povejmo - ne, tako kot je zakonodaja zapisana, velja, vse je okej. Ampak ob naslednjem primeru, verjemite mi, ta prvi bom, ki bom imenoval ljudi, ki jih bom opozoril in spomnil zaradi zgodovinskega spomina, da so trdili, da se to da. Če pa smo mi ustavno sodišče, v narekovaju seveda, ker nismo, ki bomo znali razsojati in bomo imeli to moč, da bomo rekli »ne, policija je kriva, ker ni ukrepala« in bomo jih za to tudi klicali na odgovornost in sodno preganjali zaradi neukrepanja in nespoštovanja zakonodaje, govorim same nesmisle, ker to mi nismo, lahko pa politično izrečemo kar hočemo. Ja, politično, ampak to nima nobene teže, veste? Nobene, razen v posmeh vsem nam skupaj. Ja, vedno obstaja strah, če bo kdo zlorabljal zakonodajo, ampak velja za katerokoli zakonodajo s kateregakoli področja, ne samo iz tega. In tudi imamo primere, ko se je zlorabljalo zakonodajo, pa saj v končni fazi, saj se zlorablja že poslovnik v Državnem zboru.  Vsaj to sem vesel, da je danes dopuščena razprava, ker je že bilo mišljeno, da niti tega ne bomo mogli imeti v Državnem zboru, pa hvala bogu je zmagal razum. Sem vesel, zadovoljen, da ni do tega prišlo. Je bilo, je bilo. tisti, ki vedo in so se pripravljali na to sejo, že vedo kakšni so bili nameni na začetku te seje.  In razum predvsem zato, ker ta sprememba poslovnika je bila narejena zgolj in predvsem v zameno za to, da smo ene stvari v poslovniku lahko uredili in je bila narejena s tiste strani, ki je danes to poskušala preprečiti, ampak, kot rečeno, je zmagal razum. Saj, hvala bogu. Vsi delamo napake, zato tega ne bom niti se dotikal. Skratka, jaz zakon bom podprl. In bom ga podprl z namenom, ker upam, da je treba ene stvari zelo jasno sporočiti in preseči, res preseči. Nimam nič proti, če se opozarja na nevarnosti - to, kar počne kolegica Sukič. Nimam nič proti, zakaj pa ne. Treba je predvideti vse vidike in videti ali je možnost zlorabe tudi na tem področju, ampak to še ni razlog, da se preprosto vse pospravi pod mizo češ »pri nas je to vse urejeno« in v končni fazi ni nobene nevarnosti.  Hvala.
Ja, tudi vaša razprava je sprožila potrebo po odzivu. Replika, poslanka Nataša Sukič.
Ne, jaz bi imela eno kratko razpravo.
Razprava je pa, potem še dva sta prijavljena pred vami.
Potem pa lahko repliciram.
Izvolite.
Hvala.  Glejte, da ne bo šlo mimo. Spoštovani kolega, zdaj pa brez heca. Jaz bom citirala spremenjeni 46.a člen. Jaz ne opozarjam kar tako brezveze na neke nevarnosti. Piše: »z globo najmanj 1000 evrov se kaznuje posameznik, ki z namenom nadzora državne meje ravna na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje«. In, zdaj pa pozor: »ali, ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje«. In ovira policijo lahko tudi skupina protestnikov, ki protestira, ne vem, proti onesnaženosti Kolpe recimo ali pa kaj podobnega, a veste, pri meji. Drugače imamo pa 305. člen zakonika, ki sem ga že prej citirala, in jasno že sankcionira stvari, če bi le želeli uporabiti to zakonodajo.  Kar se politične volje tiče, ki ste jo vzel iz konteksta, leta 2011 ali kdaj je že bila tale komisija.  Glejte, jaz prosim za, ne morem takole-
Nataša Sukič ima besedo, dajte se umiriti, prosim. Izvolite, nadaljujte.
Res ne morem, če vi tukaj vsi veselo debatirate. To enostavno ni fer, jaz sem vas poslušala, ko ste govorili. Ostale tudi kadar govorite. Skratka, o politični volji. Že zdavnaj ste imeli preiskovalko o ekstremističnih skupinah. Če je bila zakonodaja pomanjkljiva, bi politična volja pomenila, da jo takrat precizno postavili, ne tako ohlapno, da zdaj pa res omogoča – kaj? Včeraj smo slišali kandidata za ministra, ki ga bo vaša stranka SMC okronala, da on bi vključil vardo v varovanje meje. Pa me zanima kdo bo pisal položnice – minister Tonin ali minister Hojs, ki bo notranji minister? Da ne bo na koncu varda tista, ki bo položnice pisala ostalim demonstrantom. Samo to vam bom rekla, ker tako daleč- oprostite, vaša formulacija pač to dopušča. Dopušča karkoli. In to niso heci,  (nadaljevanje) zakon mora biti napisan tako, da ne dopušča ali pa da poskuša ne dopuščati takih stvari. Tu pa na široko odpira vrata za takšne stvari. In mene to skrbi, upravičeno, to ni kar neka brezzvezna pripomba, kajne. Še enkrat, »ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje,« in tu bo policija dobila pooblastilo za ukrepanje, na primer, zoper kogarkoli, ne nujno Štajerske varde. In še enkrat, položnice očitno ne bodo zaustavile Štajerske varde, ker je zaenkrat še niso zaustavile. V zakonu pa imate podlage, da lahko take ekstremiste priprete za leto dni, pa tega ne naredite.
Naslednja ima besedo poslanka Bojana Muršič, Poslanska skupina Socialni demokrati.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani minister, saj sploh ne vem, po tako strokovni razpravi, ki jo je podal kolega Baković, kaj dosti dodati strokovno vsekakor na tem mestu ne morem, bom pa govorila bolj iz nekega svojega osebnega videnja.  Kot je omenil, prekrškovni organ po Zakonu o prekrških ni dovolj jasen, zato je tudi na mizi ta sprememba zakonodaje. In ja, absolutno, takrat, ko se mora nekdo sam izpostaviti, iti na sodišče, zagovarjati to pred množico ljudi, mislim, da je to izjemno težko. Zato se mi zdi, da je treba to zakonodajo poostriti, kajti to, kar se dogaja oziroma se je bolj kot ne dogajalo in kar verjamem, da se še bo dogajalo, da se konstituirajo varde, je res skrb vzbujajoče. Rada bi poudarila, da je bil zakon v proceduro vložen že novembra. Ta zakon bi že moral biti spremenjen, vendar glede na vse postopke, ki pač so, smo danes v mesecu marcu in to ni ustrezno. Te vaške straže, ki so javno v neposredni bližini državne meje, izvajajo aktivnosti, in z jasnim prikritim namenom nadzora državne meje neposredno posegajo v delovanje policije. Tega pa, se mi zdi, res ne smemo nikakor ne dovoliti, to je enostavno nedopustno. Z enakimi in podobnimi ravnanji, kot jih ima policija, omejujejo učinkovitost dela policije na državni meji - ali je to dovoljeno? Po moje ne oziroma vsaj ne bi smelo biti. Ko policija zasledi to vardo na meji, s tem te vaške straže preusmerjajo pozornost drugam, policija se ukvarja z vaškimi stražami. In ob tem se mi poraja vprašanje, ali ni to namenska aktivnost varde, da se preusmerja pozornost, med tem časom se nam pa nekako migranti izmuznejo skozi ta nadzor, ki bi ga seveda morala izvajati policija, vendar se ukvarjajo z drugimi, se pravi, s temi vardami. Mogoče je celo dogovorjeno tako, ne vem, postavljam vprašanje. Vaške straže oziroma te varde so oblečene, imajo orožje. Kakšna struktura ljudi je v teh skupinah, le od kod jim denar za vse to, za oblačila, za orožje. Usposobljeni so za opravljanje tega dela. In na tem mestu moram izpostaviti in se moram obregniti tudi ob včerajšnjo izjavo bodočega ministra, da po njegovi oceni sama vojska ne more varovati južne meje, in kot začasno rešitev vidi tudi v vključitvi pripadnikov tako imenovanih vard v varovanje mej. Sprašujem se, kdo je lahko danes vojak. Pa vam bom povedala. Če zdaj gledam samo vojake, imamo še tudi druge stvari, ampak, ne smejo biti starejši od 27 let, morajo imeti najmanj triletno poklicno šolo, morajo biti državljani in državljanke Republike Slovenije, ne smejo imeti dvojnega državljanstva. Še bolj pomembno je to, da so telesno in duševno sposobni za poklic opravljanja vojaške službe. Na dan zaposlitve niso bili člani   (nadaljevanje) nobene politične stranke, niso pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in niso bili obsojeni na več kot trimesečno nepogojno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje oziroma zoper njih ne teče kazenski postopek. Pa tudi, ki bodo opravili uspešno preverjanje gibalnih sposobnosti, in da ne obstaja za njih varnostni zadržek. Vsi tisti kandidati, ki so se preizkusili za poklic vojaka, so morali oziroma morajo te sprejemne pogoje izpolnjevati. Vemo pa, da marsikateri se kar kmalu odloči, da tega poklica ni sposoben opravljati ali pa ni telesno in duševno sposoben ali pa ne opravi dovolj strokovno oziroma dovolj teh gibalnih sposobnosti, ki jih pač ta poklic zahteva. Zato se na tem mestu sprašujem, kakšna populacija ljudi je v teh vardah, kajti tu ni nobene omejitve, pa ne bom rekla glede starosti, ker vemo, da imamo tudi pomožni sestav, v katerem so starejši, ampak na koncu grejo skozi nek proces, poznajo stvari, znajo se obnašati. In to, da gremo tako daleč, da bi se to dovoljevalo, da bi se ti vključevali v varovanje mej, to je absolutno nedopustno.  Na tem mestu bi rekla še to, da se sprašujem, ali niso ti vodje vaških straž ravno tiste osebe, ki organizirajo ilegalne prehode. Prej sem omenila, od kod jim denar. Samo postavljam vprašanje; mogoče mi bo kolega Mahnič lahko na to odgovoril, ker vidim, da se je oglasil med mojo razpravo. Pri ravnanju teh vaških straž po moji presoji gre za očiten in prikrit namen izvajanja nadzora državne meje, ki pa absolutno po naši zakonodaji mora pripadati v izključno pristojno policije. In to je zame, če se vaške straže vključujejo v to, absolutno kaznivo dejanje, ki mora biti tudi povsem ustrezno sankcionirano.  Glede politične volje se pa moram tu res pridružiti, kajti takoj, ko je gospa Sukič izpostavila politično voljo, ne sme biti pri ukrepanju policije, kajti policija mora biti nepolitična. Je pa naša naloga tukaj, da zakonodajo sprejemamo in se danes tudi odločimo, ali politično želimo spremeniti in zaostriti zakonodajo ali ne.  Veliko bi dalo še govoriti, sicer ne s strokovnega vidika, zgolj človeškega, ampak toliko je dovolj. Hvala lepa.
Ja, tudi vaša razprava je vzbudila interes po odzivu. Replika, poslanka Nataša Sukič.
Hvala. Sem pač bila neposredno imenovana. Glejte, spoštovana kolegica, še enkrat, prej sem pojasnila, ne iz konteksta vleči izjave politična volja. Povedala sem kolegu Janiju, če bi obstajala politična volja, bi zdavnaj imeli precizirano zakonodajo, če ste menili, da ni dovolj precizna, o tem sem govorila. Gotovo pa ne bi imeli takšnega predloga zakonodaje, ki kaznivo dejanje prekvalificira v prekršek in ga raztegne ne samo na vardiste, na katere naj bi ciljala, ampak na vse žive protestnike. O tej politični volji sem govorila, zato si natočimo čistega vina. Je pa zanimivo, kolegica, da ste omenili, da se migranti izmuznejo, torej ste sprejeli retoriko migrantov. Pri tej humanitarni begunski krizi, ko vemo, zakaj ljudje bežijo množično zdajle, ko Turčija odpira meje, vemo, kdo beži, so to begunci, spoštovana kolegica, in ne migranti, koristoljubni, ki s trebuhom za kruhom skačejo po Evropi. Tako, spoštovana kolegica, toliko o tem, ko že meni podtikate razne stvari, malo se zamislite nad lastnimi izjavami.  In še enkrat bom rekla, zanimivo, leta 2011 je preiskovalka jasno dokazala obstoj, torej, se je ukvarjala z obstojem ekstremističnih skupin. Takrat se je obravnaval tudi Damir Črnčec. In poglej si ga, zlomka, vladna koalicija, ki se je proglasila za levosredinsko, si je za desno roko premierja Šarca izbrala prav Damirja Črnca, ki je tudi velik konceptualist tovrstnih zakonodajnih predlogov, ki kaj počnejo? Mešajo meglo in obstoječo kazensko zakonodajo pravzaprav rahljajo v smislu, da kaznivo dejanje spremenijo v prekršek. Lepo vas prosim. To se dogaja vsem na očeh in tu se res sprenevedate, da se bolj ne morete. Damir Črnčec, to pove vse. Levica je takrat ostro takoj skočila v zrak, ostro protestirala in ni želela podpisati sporazuma z vami. Zakaj? Zaradi Damirja Črnca. Vi pa s tem očitno niste imeli problema. Spoštovani Jani, vi ste pa sploh bil v tisti komisiji, pa bi moral imeti ta problem. Hvala.
Ja, hvala.  Preden dam kolegi Šišku za proceduralno, smo pri 1. členu. Tako, da predlagam, da nekaj razprav vseeno prihranimo tudi za nadaljevanje. O tem zakonu smo imeli v Državnem zboru tudi splošno razpravo. Zdaj po tem, koliko je te razprave danes tukaj, ugotavljam, da je bilo očitno časa tam premalo. Tako, da apeliram na racionalnost glede tega, ker imam zdaj tri prijavljene, ki ste že razpravljali. Proceduralno, kolega Šiško. Izvoli.
Hvala, predsednik. Jaz bi prosil spoštovane kolegice in kolege, da se ne ponavljajo. Če že nekdo enkrat nekaj pove, naj pove. Ne, da bo potem spet iz tistega stavka, iz enega stavka naredil spis, ker imamo ob 12 že naprej zaslišanje in mislim, da bomo tukaj sedeli do polnoči.  Tako, da, predsednik, prosim, če gledate tudi na uro pri replikah, da nimajo res ne več kot tri minute.  Hvala.
Ja, hvala. Gledam na uro tako, da razen prvič so bile replike v okviru te omejitve.  Naslednji ima besedo poslanec Nik Prebil, Lista Marjana Šarca.
Hvala lepa, predsednik. saj bom kratek zato, ker prej nisem mogel replicirati, ker bi tudi sam želel še iti, nekaj stvari predelati pred zaslišanjem obeh kandidatov na tem odboru. Glejte, očitno se danes ne razumemo. Vseeno moram še povedati, glejte, kolegica, vseh ravnanj oziroma dejanj pač ne moremo submirati kot kaznivo dejanje. In nihče ne govori o tem, da bo povozil kaznivo dejanje, uvajamo zgolj prekršek. In ne dekriminiramo prestopkov, ker kaznivega dejanja – to, kar ste pač prej prebirala – ne ukinjamo in ne nižamo njegovih zakonskih znakov, ampak zgolj uvajamo prekršek za tiste, ki s svojimi ravnanji ne bodo izpolnili pogojev kaznivega dejanja, bodo pa izpolnili prekrškovni znak. In torej to je ta dodatna varovalka, o kateri sem govoril in sem povedal tudi, da bo sankcionirana. In tukaj ne zavajam vas, ampak vi. Pač ja, in vsi nekaj bi, pač, ko je pa treba, da se nekaj zgodi, se pa ne zgodi nič. In zato smo, spoštovani, tukaj – da pač po potrebi ukrepamo. Toliko, predsednik, ne bom več. Hvala lepa.
Naslednji ima besedo poslanec Jani Möderndorfer.
Ja, ne bo prostih spisov, ker nič ne pišem, bom pa govoril, seveda. Po poslovniku je to možno in če se le da, pač poskušam samo odgovoriti tisto, kar ni bilo razumljeno v moji razpravi – in, kot vidim, ni bilo. In če kje, je tukaj prostor, da na to opozorim, ker zunaj, nekje drugje nima to nobene vrednosti kjer bom jaz razlagal, ker me bo na koncu nekdo še razglasil za ekstremista.  Zdaj pa resno. Glejte, prej sem omenil javne uslužbence. Seveda so policisti del javnih uslužbencev, ampak policisti, vojska in pa obveščevalne službe imajo seveda malce drugačno preverjanje preden so sprejeti v službo. In so tam, določene preverke delajo naprej, kar pa ne velja za vse ostale javne uslužbence. Zakaj sem rekel vse ostale javne uslužbence? Zaradi tega, ker sem tudi omenil kaj je preiskovalna komisija ugotovila, na katerih področjih zakonodaje bi bile potrebne spremembe.  Zdaj sprenevedati se, bom šel malce drugače, prej sem omenjal neofašiste in tako naprej. Mi smo imeli, ne bom sicer govoril kje in kdo zaradi tega, ker še vedno imamo varstvo osebnih podatkov in nenazadnje tudi gre za del zaupnih podatkov, smo imeli tako imenovane piknike islamistov. Piknike, kjer se ni dalo nič ukrepati. In kaj je bilo na teh t.i. piknikih, pa vemo – da se tam ni samo jedlo, ampak je bil shod organiziran z namenom. Veste, islamisti, neofašisti, varde, vse to ima seveda en skupni imenovalec, zaradi česar se mi danes to pogovarjamo. In ta skupni imenovalec so ekstremisti. Pika. Odstopanja od tistega, kar je v družbi sprejemljivo in nekim normam, nekim kulturnim vzorcem in nenazadnje tudi zaradi nekih zgodovinskih dejstev in ker smo, upam in verjamem, še vedno družba, ki ne priznava nasilja in pa nespoštovanja pravnega reda Republike Slovenije. Ne vem, a ni to tako preprosto razumljivo? Bolj preprosto se to ne da povedati.  Zdaj, tisti, ki me poznate, veste, da jaz ravno nisem nek fan marsikaterega kandidata, ki bo imenovan oziroma izvoljen v novo slovensko vlado, ampak ne glede na to, da nisem fan, pa verjamem, da ministri ne bodo pisali položnic. Prvič, ker to ni niti v njihovi pristojnosti, niti to lahko počnejo. A veste, mislim, to je res zavajanje in smešenje samega sebe oziroma predvsem tistih, ki tole spremljajo. Tako, da pač položnice se ve kdo lahko piše. In, kar je bolj pomembno od tega, ne, kdo jih piše, ampak da ima vsaka položnica seveda tudi izdano neko zakonsko podlago zakaj je bila napisana in izdana. To je pika. In to je pa naša naloga, da ugotovimo ali je to prav ali ne.  Problem je v naši družbi ena druga stvar. Kadarkoli se pogovarjamo o kaznivih dejanjih, potem se pa odločamo v Državnem zboru ali bo to kaznivo dejanje ali bo to zgolj kot prekršek sankcionirano, imamo problem s sorazmernostjo in zaradi tega, ker imamo vsakič, ko samo eno stvar obravnavamo, problem, da samo to stvar obravnavamo in si zasluži največje stopnje kazni, potem pa pozabimo, da imamo en kup drugih kazni in ni nobene sorazmernosti.  Jaz, oprostite, nimam nič, še enkrat povem, proti svobodnemu zbiranju in nenazdanje tudi protestiranju, če kdo protestira, da mu nekaj ni všeč v tej družbi in želi na to opozoriti. Ampak ve pa se, kdo lahko kadar gre tudi za zakonska pooblastila varuje mejo in kdo lahko tam odloča kaj se bo zgodilo v primeru nevarnosti, varnosti in podobnih stvari. To zagotovo tudi skupna, ki želi opozoriti na onesnaženost Kolpe, ne more in ne sme preseči zakonodaje, ne? Če bi do tega prišlo seveda. Zato ker varujejo okolje in ker želijo na to opozoriti, jim še ni dovoljeno seveda kršiti zakonodaje, če bi do tega prišlo. Pa to samo zgolj v pomislek in v odgovor, ker sam pa sem prepričan, da ta zakon, ki ga obravnavamo, ni namenjen njim, ampak je namenjen popolnoma drugim skupinam. Je pa, se pa fajn sliši, ko se izgovarjamo na ekologe in, bom rekel ljudi, ki se borijo za človekove pravice. Kolegica Sukič, čisto na napačno osebo ste to naslavljali.
Replika, Nataša Sukič.
Spoštovani kolega Jani, glejte. Nebi pričakovala, od vas pa res ne, da boste izgubili smisel za politično karikaturo ali pa metaforo. Dobro veste, kaj sem s tem Toninom in Hojsom prej mislila tako, da ne se zafrkavati, no, pa mi pripisovati kot, da si jaz domišljam, da bosta ona dva osebno pisala položnice. Ampak še enkrat, glejte, Zakonodajno-pravna služba je opozorila na protiustavnost, na preodprte, preohlapne določbe, ki dejansko omogočajo zlorabe. In, ne vem, najmanj trikrat sem povedala in argumentirala kje je tista past, kjer so možne zlorabe. In takšnega zakona, ki je na tak način formuliran, pač ni za podpreti. Treba ga je popraviti na način, da tega ne bo dopuščal. Pika. In ta trenutni predlog pač to dopušča in v tem je problem. Hvala.
Predrag Baković ima besedo.
Hvala lepa, jaz bom res kratek. In spoštujem ali pa bom rekel razumem skrb kolegice Nataše, brez ironije in resnično. Ampak bi vseeno zadevo rad vrnil majčkeno na nivo tega zakona Glejte, Zakon o nadzoru državne meje je poseben zakon, ki pravzaprav včasih izključuje tudi določene temeljne pravice, recimo kot je lastninska. Kaj to pomeni? To pomeni, da mora lastnik neke nepremičnine, parcele ob državni meji, dovoliti prehod policistom pri opravljanju državne meje. In če to ne dovoli, je lahko v prekršku. To pomeni, da tukaj ta zakon temeljne pravice v neki meri izključuje. In podobno razumem skrb, ki jo je prej kolegica dala, da je določena tudi kazenska sankcija, da kdor ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje. Glejte, če bo prišlo do, ne vem, demonstracij ali pa protestov zaradi tega, ker je Kolpa onesnažena, to ne pomeni, da bodo s tem ovirali delo policije. Če pa jo bodo in ne bodo dopuščali, da bi policija opravljala svoje delo, ja, potem bodo pa tudi oni kaznovani, žal. Tako je. Ne pa zato, ker bodo zgolj samo izražali nezadovoljstvo. Drugo je tudi, če bodo ovirali policijo nekdo zaradi tega, da bo omogočal nelegalne prehode državne meje, tudi to je kaznivo in prav je, da je.  Resnično spravimo zadeve v te okvire in ne imajmo strahu, da policija, pravzaprav jaz imam občutek, da tukaj je policija, bom rekel tisti grdi, grdi človek, ki na vsakem koraku zlorablja ali bo zlorabljala. Glejte, saj oblast politična se menja. Policija bo dobila novega, bom rekel ministra, ki bo prišel z druge stranke, ampak jaz še vedno zaupam policiji. Ne glede na to kdo jo bo vodil, še vedno ji zaupam, ker jo poznam, ker sem tam preživel vse svoje življenje in vem, da nikoli v življenju, tudi v prejšnjem sistemu nihče meni osebno ni nikoli rekel ali pa komurkoli, ki ga poznam »pojdi tja in naredi to preiskavo zaradi tega, ker ta ni naš«. Tudi v prejšnjem sistemu ne, ali pa, če želite, v obdobju Jugoslavije. Resnično ne. In zato zelo težko prenašam te bojazni. Jih razumem, zelo težko jih pa prenašam zaradi tega, ker temu pač ni tako. Res verjamem, da bo zopet replika, ampak, spoštovana kolegica, jaz vas poskušam razumeti, ampak želim, da tudi vi mene razumete.  Hvala lepa.
Je nujno, kolegica Nataša Sukič?
Je, je nujno.
Replika, Nataša Sukič.
Dajte vi meni, spoštovani kolega Baković, povedati zakaj niste z amandmaji ustrezno popravili zakona, če vas je pa Zakonodajno-pravna služba opozorila. Zakaj? V čem je vaš problem, v čem je vaša zagata, da bi sprecizirali stvari do točke, da nebi bila, da nebi bili zapisi tako ohlapni in tako raztegljivi in tako interpretativni, da dopuščajo pač določene stvari?  Mi je zelo žal, zakon mora biti napisan tako, da po možnosti ne dopušča takih stvari in tukaj se nimamo kaj, zakonodaja je precizna reč. In to je treba tako narediti.  Hvala.
Zaključujem razpravo k 1. členu. Pri tem členu je vložen amandma poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Glede na- Prosim? Glede na dogovor na začetku seje bomo o tem amandmaju glasovali, k 1 členu. Prehajamo na glasovanje. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet. V razpravo dajem člene od 2 do 5. K tem členom amandmaji niso bili vloženi. Ugotavljam, da ni interesa za razpravo. Zaradi tega razpravo zaključujem. S tem zaključujem razpravo o členih ter razpravo in glasovanje o amandmaju.  V skladu z na začetku seje sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.  Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da členi niso sprejeti.  Na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009 ugotavljam, da je obravnava predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje na matičnem delovnem telesu končana.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo to ugotovitev vključil in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.  Zaključujem 1. točko dnevnega reda.  (nadaljevanje) Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU, DRUGA OBRAVNAVA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Tudi pri tem zakonu je bila opravljena splošna razprava v Državnem zboru na zahtevo skupine poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke. Kot gradivo ste pri tem zakonu prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. februarja letos in komentar Društva za taktične igre z dne 28. 11. 2019, pa tudi mnenje Državnega sveta.  K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, predstavniki Državnega sveta in predstavniki Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije.  Pri tem zakonu v poslovniškem roku amandmajev ni bilo vloženih.  Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Želi predstavnik predlagatelja, minister v odstopu, gospod Poklukar, podati dodatno obrazložitev? Izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  Tudi predlog novele Zakona o varstvu javnega reda in miru predlagamo iz ničelne tolerance pobud posameznikov, ki bi želeli prevzemati pristojnosti, ki so v delokrogu države oziroma v pristojnosti same države. Tako imenovane vaške straže oziroma varde, ki nosijo dekorativno orožje, imitacijo orožja oziroma orožje, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, in druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, želimo z globami sankcionirati. Ravno tako želimo uvesti prekršek za uporabo maskirnih oblačil, uniform, ali oblačil, podobnih uniformi uradnih ali vojaških oseb, s katerimi ti ljudje paradirajo ob svojih predstavitvah oziroma tudi ob državni meji, pa seveda na svoj način opozarjajo, da delujejo kot vojaška organizacija, da delujejo s čini, oznakami in na vojaški način. Zato smo tudi tu predvideli globo.  Verjamem, da boste tudi ta zakon sprejeli oziroma glasovali za to, da se ga sprejme, in se vam že vnaprej zahvaljujem. Hvala lepa.
Hvala. Želi gospa Mira Palhartinger iz Zakonodajno-pravne službe besedo? Izvolite.
Miroslava Palhartinger
Pozdravljeni! Hvala za besedo. V svojem pisnem mnenju smo v uvodu opozorili - pri tem smo se oprli tudi na navedbe iz zakonodajnega gradiva - na vprašljivost razpršenosti določanja različnih kaznivih dejanj, se pravi, prekrškov in kaznivih dejanj ter razpršenost pravnih podlag za sankcioniranje, kar seveda posega v načelo jasnosti in določnosti, ki je ustavno načelo. Načelo pravne države - 2. člen ustave ga določa - namreč zakonodajalcu narekuje, da se izogiba podvajanju sankcioniranja podobnih oblik ravnanja v različnih zakonih, in mu nalaga, da zakonsko določene znake teh ravnanj dovolj jasno razmeji. Da je to razlikovanje pomembno, jasno opozarja in potrjuje tudi ustavnosodna praksa. V tej zvezi je pomemben tudi 31. člen ustave, ki določa prepoved ponovnega pregona, sojenja, obsodbe ali kaznovanja posameznika za ravnanje, ki izhaja iz istega historičnega dogodka. Gre za načelo »ne bis in idem«, ki mora biti zagotovljeno tako v okviru kazenskih kot tudi prekrškovnih postopkov. Sicer je Zakonodajno-pravna služba podala tudi pripombe k 6. in 7. členu. V obeh primerih smo menili, da bi bilo treba ponovno preveriti jasnost in določnost zakonskih znakov novih prekrškov, saj se sicer predlagana ureditev lahko izkaže kot presplošna in zato morda celo prekomerna. Menili smo tudi, da bi bilo smiselno med znaki prekrškov opredeliti subjektivni odnos storilca do svojega ravnanja ter preveriti jasnost določitve izjem, glede na namen, ki ga predlog zakona želi zagotoviti.  Za konec pa bi ugotovila, da amandmaji, ki bi našim pripombam sledili, oziroma amandmaji sicer k predlogu zakona niso bili predlagani in tudi niso bila dana kakšna   (nadaljevanje) pojasnila kot odgovor na naše mnenje. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Fajtu.
Rajko Fajt
Hvala za besedo, gospod predsednik. Ja, razprava je podobno potekala kot pri Predlogu zakona o državni meji. Morda bi izpostavil samo vprašanje, kako se bo nadziralo in sankcioniralo nošenje uniform na prireditvah, za katere je značilno, da se jih udeležuje veliko ljudi in so oblečeni v uniforme tudi iz prejšnjega režima in so opremljeni z dekorativnim ali pa spominskim orožjem, tako kot se to dogaja na prireditvah, recimo, Osankarica, Dražgoše in tako dalje. Organizator javne prireditve sicer mora v program zapisati vse podatke, kdo se bo udeležil prireditve in kakšna bo njihova oprema, seveda pa se je podvomilo v učinkovitost reševanja problematike, ko se odgovornost prenaša na organizatorja in njegovo sposobnost nadzora nad udeleženci na prireditvi. To lahko predstavlja veliko težavo, še posebej, če gre, na primer, za množično javno prireditev, ki poteka na prostem in ima veliko vstopnih točk. Na komisiji je bila predstavljena oziroma bila dana pobuda ali predlog, da bi se tem težavam, torej težavam, ko se pojavljajo uniformirane skupine in posamezniki, na teh prireditvah državnega in občinskega nivoja izognili tako, da bi na teh prireditvah dovolili le uniforme Slovenske vojske in slovenske policije, in bi to tudi jasno zapisali v zakonodajo, ne da se pojavljajo, kot sem že omenil, uniforme in orožja iz preteklosti.  Sicer je komisija predlog zakona podprla, z obrazložitvijo, da v demokratični oziroma pravni državi se ne sme vzbujati vtisa, kdo je uradna oziroma vojaška oseba, ki opravlja uradne oziroma vojaške naloge.  Toliko. Hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo.  V razpravo dajem člene od 1 do 22, h katerim ni bil vložen noben amandma. Ugotavljam, da ni interesa za razpravo, zato jo zaključujem. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da členi zakona niso sprejeti.  Na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 41. člena poslovnika z dne 9. 12. 2009 ugotavljam, da je obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru na matičnem delovnem telesu končana.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo to ugotovitev vključil in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 16. sejo odbora. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje. Vidimo se ponovno v tej dvorani čez dobro uro, ob 12.00, na prvem hearingu za ministra za javno upravo. Hvala lepa in lep dan še naprej!