18. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

12. 3. 2020
podatki objavljeni: 12. 3. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani kandidat za ministra gospod Počivalšek! Lep pozdrav vsem!  Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas obveščam, da danes z nami kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: iz Poslanske skupine SDS mag. Karmen Furman nadomešča gospoda Franca Rosca, iz Poslanske skupine Nova Slovenija gospod Jožef Horvat nadomešča gospoda Jerneja Vrtovca in gospod Blaž Pavlin nadomešča gospoda Aleksandra Reberška in iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca gospod Jože Lenart nadomešča gospoda Edvarda Pauliča. Potem imamo še pooblastilo Stranke SAB in sicer gospod Marko Bandelli nadomešča gospoda Franca Kramarja. Toliko o pooblastilih.  Nadaljujemo sejo, torej s sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni res seje, kot ste ga prejeli s sklicem.  Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDSTAVITEV ZDRAVKA POČIVALŠKA KANDIDATA ZA MINISTRA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO.  Še uvodoma vam dolgujem pojasnilo, in sicer predsednik Vlade Janez Janša je predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču 6. 3. letos na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre in ministrice Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za gospodarstvo poslal predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo imenuje Zdravka Počivalška. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklical današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor bo po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora in predsedniku Vlade poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Na sejo odbora sem vabil gospoda Zdravka Počivalška, kandidata za ministra in kolegice in kolegi na sejo ste kot gradivo prejeli listo kandidatov za ministre Vlade Republike Slovenije z dne 6. 3. letos, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in pa gradivo z dne 6. 3., ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatov in seveda njegovi odgovori. Pa še kratko tehnično pojasnilo, približno čez dobro uro in pol bomo sejo za 10 minut prekinili, tako da z vidika preventive ustrezno prezračimo prostor.  Sedaj pa dajem besedo gospodu Zdravku Počivalšku, za to da se nam predstavi. Izvolite.
Spoštovani poslanke, poslanci, članice, člani Odbora za gospodarstvo! Spoštovani predsednik odbora gospod Perič! Hvala za besedo.  Preden začnem svojo predstavitev bi vam rad dal še eno informacijo. Ker sem včeraj zvečer dobil temperaturo sem šel takoj na kontaktno točko v bolnico Celje in dobil izvid, lahko ga pokažem, da sem negativen na Koronavirus. In če dovolite, bi nadaljeval. Izvid pa je iz 20.49., včeraj. Imam malo drugačen glas in mi oprostite, če bom tu pa tam zakašljal. Zdaj to je moje tretje zaslišanje za položaj ministra za gospodarski resor in prvo, ki sem ga imel, je bilo pozno jeseni leta 2014, ko je Sloveniji šlo še slabo, okrevala je po večletni gospodarski krizi in smo se ukvarjali predvsem s tem kako stabilizirati poslovno okolje in povrniti zaupanje vanj. Drugo je bilo pred dobrim letom, ko smo beležili rekordno gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost. Naše gospodarstvo je bilo evropska gazela in naša prizadevanja so se od preživetja končno preusmerila k ukvarjanju z visoko dodano vrednostjo. Danes imam zaslišanje v okoliščinah, ki so zaradi ohlajanja evropskega gospodarskega trga zaradi brexita in pa zaradi Koronavirusa zelo nepredvidljive in povečujejo negotovost našega gospodarskega okolja. Lahko rečem, da smo v letih kar vodim gospodarski resor preživeli že marsikaj težkega. Smo pa na drugi strani doživeli tudi mnogo uspehov zaradi katerih živimo danes v Sloveniji bolje in pa varneje. To ostaja vodilo mojega dela in ekipe, ki jo imam tudi v prihodnje. Ko sem bil tukaj prvič me je slovenska javnost spoznala predvsem po mojem delu v gospodarstvu. Rekel bi, da sem bil v politiki takrat nepopisan list, danes tega privilegija nimam več, moj list je poln oznak, tudi takih, ki me opominjajo, da je politika nehvaležen posel, v katerem ni težko postati junak a je težko junak ostati. A kot v gospodarstvu želim tudi v politiki biti del tistih, ki prižigamo luči ne pa del tistih, ki luči ugašajo. Včasih zaradi tega izpadem naivno, tega se zavedam, raje izpadem naivno kot pa nezrelo. Ena od besed, ki jih najpogosteje uporabljam, je beseda sodelovanje. Več let sem bil zaradi tega deležen podpore, v zadnjih tednih pa me je to stalo napadov z vseh strani in dokler vidim, da so rezultati mojega dela boljši, te svoje navade in potrebe po sodelovanju ne bom spreminjal. Nasprotno, upam, da mi bo v tem sledilo še več kolegic in kolegov iz političnega okolja Slovenije in mislim, da bi na tak način Slovenija definitivno od tega imela bistveno več kot ima do sedaj. Kakor bi imela več od tega, da bi poenostavili naše prenominirano in zakonodajno okolje, postopki so pri nas prezapleteni, predlogi. Predpisov, ki jih urejajo je preveč, ukvarjamo se z vsako vejico posej, pri tem pa izgubljamo občutek za gozd. V gospodarstvu smo v tem pogledu naredili pomemben korak predvsem z Zakonom o spodbujanju investicij. Ta je omogočil odprtost našega trga za gospodarske investicije domače in tuje. A, ko trčimo ob druge resorje in pridemo do prostorskega umeščanja veliko dobrih pobud enostavno zamre. Zato naj ta uvodni del sklenem s pobudo nam vsem, če bomo več sodelovali in manj imeli skozi to manj predpisov, bomo naredili za gospodarstvo največ kar lahko naredimo. V nadaljevanju predstavitve bom podrobneje predstavil načrt dela in cilj resorja, ki ga bom vodil do leta 2022, če mi boste izkazali zaupanje. Najprej pa se bom posvet8il trenutnim okoliščinam. Dovolite najprej nekaj podatkov o makroekonomskih razmerah oziroma kazalcih. Primerjava med letom 2017 in 2019 oziroma 2020, ker že imamo podatke, kaže, da smo imeli leta 2017 BDP na prebivalca 20 tisoč 809 evrov, lansko leto 22 tisoč 983. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2017 9 in pol procentov, konec lanskega leta 7,7 %. Skupno število brezposelnih je bilo leta 2017 88 tisoč 600, konec oziroma na začetku leta 2020 77 tisoč 400. Število brezposelnih mladih pa se je, na žalost, povečalo. 6 tisoč 793 jih je bilo leta 2017, na začetku leta 2020 6 tisoč 850. Minimalna plača bruto znesek 804 evre leta 2017, 940 leta 2020. Povprečna mesečna neto plača bruto znesek tisoč 723 evrov leta 2017, tisoč 855 evrov leta 2019. In konsolidiran bruto dolg 74,1 % leta 2017 in pa 70,4 % konec leta 2018. Za gospodarsko rast veste, da je od minus 1 % leta 2013 rasla preko 2,8 leta 2014, 2,2 leta 2015, 3,1 leta 2016, 4,8 leta 2017, za leto 2017 moramo povedati, da smo šele leta 2017 presegli krizo po BDP iz leta 2008. Leta 2018 4,1 in leta 2019 2,4. Napoved je bila do danes za leto 2020 3 %, kot ste slišali je Umar to napoved, mislim da danes, prepolovil. Izvoz je bil in ostaja gonilo našega gospodarstva. V letu 2019 je predstavljal 84,4 % vsega kar proizvedemo. Z drugimi besedami, vse kar naredimo v blagu in storitvah v skoraj 85 % izvozimo na tuje trge. Tudi blagovna in trgovinska menjava, to je blago in storitve skupaj je v letu 2019 znašala 76,7 milijarde evra, od tega je znašal izvoz 40 milijard in pol. Tukaj pri tej številki moram povedati še nekaj drugega, da dobite občutek pomembnosti slovenskega gospodarstva. 40 milijard in pol izvozi Slovenija. To je več kot izvozijo vse države, bivše naše države skupaj. 2 milijona ljudi naredi in izvozi več kot 20 milijonov bivše skupne države. Toliko, da dobimo občutek o tem, da nismo tako majhni, kar se industrializacije in pa pomena gospodarstva tiče. Uvoza smo imeli 36,2 milijardi. Močno se je povečala tudi vrednost tujih neposrednih investicij. Stanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji je konec leta 2018 znašalo 15,2 milijardi, kar je 8,6 5 več kot konec leta 2017. Po začasnih podatkih do konca tretjega kvartala 2019 pa je vrednost tujih neposrednih investicij prešla 16,1 milijardo evra, kar je skoraj 6 % več kot v istem obdobju leta poprej.  Verjamem, da večina od vas že pozna dobro koalicijsko pogodbo prihodnje vlade. In na tem mestu želim izpostaviti samo vodilnih 5 ciljev s področja, ki jih pokriva gospodarski resor. Prvič, trajnostni razvoj. Ravnovesje med gospodarstvom, družbo in okoljem ostaja eden od poglavitnih ciljev Slovenije. V tem pogledu smo del skupine držav, ki vidijo prihodnost v odgovornem ravnanju in sobivanju. Pravičnost in sorazmernost ukrepov, ki določajo razvoj pomembnih državnih sistemov je temelj razvoja, ki mora zajeti vse segmente družbe o delovno aktivnih, mladih, upokojencev in invalidov. Konkurenčno poslovno okolje. Podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in spodbudno poslovno okolje, potrebujejo hitro odzivanje, na njihove potrebe, sorazmernost ukrepov, ko govorimo o davčni politiki in finančnih spodbudah ter politični pogum za rešitve, ki lahko pomenijo prednost na globalnem trgu. Slovenija ima s tem zadnjim praviloma težave. Zato je naše poslovno okolje za investitorje manj privlačno kot so okolja nekaterih primerljivih evropskih držav, a delamo korake na bolje, eden največjih je zagotovo bil Zakon o spodbujanju investicij, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma. Ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Socialni dialog v Sloveniji ni zgolj črka na papirju temveč dolga in močna tradicija, na to moramo biti ponosni, pri nas se ne more zgoditi, da interes kapitala pohodi človekove pravice. Vem, da se nekateri z mano ne strinjate o tem, a prepričan sem, da je Slovenija vzor, ko govorimo o socialnem dialogu in primer dobre prakse, ko govorimo o spoštovanju javnega interesa. Zaupanje in spoštovanje med socialnimi partnerji je vodilo za vse, ki delujemo v gospodarstvu. Tega odnosa ne spreminjamo tudi zato, ker se zavedamo, da strukturne in dolgoročne spremembe pri nas ne bodo mogoče, če jim ne bodo prižgali zeleno luč vsi socialni partnerji. Decentralizacija države in sistemska podpora regionalnim razvojnim projektom. Slovenija je kljub temu, da se vsi radi pohvalimo z našo gospodarsko majhnostjo izrazito centralizirana država. Naj naveden nekaj zgovornih podatkov. 26 % vseh delovnih mest je v Ljubljani. 7 % vseh delovnih mest je Mariboru. V vseh ostalih krajih skupaj je samo 67 % vseh delovnih mest. Za ponazoritev. V Murski Soboti jih je 1,4 %, v Slovenj Gradcu pa celo manj kot 1 %. Proces centralizacije se z leti krepi, kar povzroča kup težav od pomanjkanja stanovanj za mlade od prometnih zamaškov in nenazadnje preobremenjenost okolja in razvojnega zaostanka manjših krajev. Eden od boj konkretnih ciljev na gospodarskem resorju je zato okrepitev vlaganj tako imenovane programe razvoja regij. V nadaljevanju jih bom podrobneje predstavil, naj pa samo dodam, da gre pri tem za investicije v višini približno 480 milijonov evrov.  In peto poglavje koalicijske pogodbe, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo, debirokratizacija. Slovensko zakonodajno okolje je prenormirano. Samo za ilustracijo spet. Leta 1991 smo imeli 367 zakonov, danes jih imamo 858. Še bolj drastična je razlika v številu podzakonskih aktov. Leta 1991 smo jih imeli 913, danes jih imamo 20.093. To pove vse o labirintu skozi katerega se morajo državljani, poslovni subjekti, ustanove in nenazadnje tudi vlagatelji prebijati tudi pri povsem enostavnih izzivih. Naš cilj je pospešiti racionalizacijo zakonodajnega okolja s ciljem, da pridemo do manj a bolj jasnih zakonov. Ko govorimo o poslovnem okolju je naš skupni cilj, s tem mislim na vladno koalicijo, prečistiti zakonodajo, ki je tehnično gledano vezana na različne resorje, a pomembno vpliva na poslovno olje. Primer so postopki umeščanja v prostor ali pa zakonodaja, ki pokriva na primer področje mikro podjetij, s.p.-jev zelo malo, pogosto 1 oziroma 2. zaposlenimi. Še nekaj o prioritetah Slovenije v obdobju predsedovanja Svetu Evropske unije, ker koalicijska pogodba časovno pokriva tudi obdobje predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bom na tem mestu omenil tudi vsebine, ki jim bomo v okviru tega posvetili več pozornosti. To so kreativna industrija, prehod v nizko ogljično krožno gospodarstvo, družba 5.0, krepitev digitalizacije ter trajnostni turizem. To so vse za Evropo zelo aktualne teme in hkrati teme na katerih je Slovenija v zadnjih letih dosegla viden napredek in nekaj odmevnih primerov dobre prakse, ki so postali referenčni celo za Evropsko unijo. O teh temah lahko tudi povem tudi, da smo jih dogovorili z obema sopartnericama predsedovanja, z Nemčijo in Portugalsko. Slovenija svoje aktivnosti pripravlja v tesnem sodelovanju z državami, tako kot sem povedal, ki bosta sopredsedovali z nami. In moram povedati, da se je ta način sodelovanja že do sedaj izkazal za zelo koristnega, saj krepi odnose med državami in prepričan sem, da bodo ti odnosi med nami tremi ostali bolj globoki tudi po koncu predsedovanja. Glede na to, da je Nemčija naš najpomembnejši gospodarski partner s katerim smo imeli v lanskem letu 13 in pol milijard trgovinske menjave. Smo ena redkih držav, ki več izvozimo, za skoraj milijardo več kot uvozimo iz Nemčije. Smo tudi Nemcem pomemben partner, ker smo tam 33., 34., zato verjamem, da je ta trojček tudi z našega vidika navezanosti na največji motor ali najmočnejšo silo Evropske unije toliko bolj pomembni.  Sedaj pa bi šel na druga področja. Kaj potrebuje gospodarstvo? Tisti, ki ustvarjajo delovna mesta in generirajo največji del gospodarske rasti niso in ne morejo biti percipirajo kot nasprotniki vsega, kar je javno ali v javnem interesu. Veliko krivico mislim da delamo gospodarstvu, ko ga marsikdaj razglašamo za državnega sovražnika. Del politike ima s tem težave. Ne pove pa, kje vidi vzvode za pomembne reforme, ki čakajo na rasno politično voljo že skoraj dva desetletja. Gospodarstvo je naravni zaveznik vseh razvojnih načrtov države. Je druga stran istega kovanca, na katerem je javno zdravstvo, javno šolstvo, pokojninska shema in drugi za delovanje države najpomembnejši sistemi. Država mora za to ne le prisluhniti potrebam gospodarstva, pač pa jih znati pravočasno predvideti in spodbuditi rešitve, ki so koristne za vse deležnike. Usklajenost načrtov gospodarstva z načrti drugih sistemov je vedno najboljše jamstvo zato, da se državi ne zgodi kolaps, da ne zaide v nerazumna tveganja in da ne ustvarja pogojev, ki bi porušili socialni mir in varnost vseh skupin prebivalstva. Da lahko naša podjetja konkurenčno delujejo na mednarodnih trgih je pomembno predvidljivo, stabilno mednarodno poslovno okolje. Zato si na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo prizadevamo za ustvarjanje pogojev za odprto in pravično mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih svetovne trgovinske organizacije in vrednotah Evropske unije. Slovenija je del notranjega trga Evropske unije, ki je najučinkovitejše orodje za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, ustvarjanje delovnih mest in blaginjo državljanov Evropske unije. Zato moramo skrbeti tudi za pravočasen prenos in uveljavitev zakonodaje Evropske unije, saj tudi s tem omogočamo konkurenčnost slovenskih podjetij, tako na notranjem kot na globalnem trgu. Prav tako moramo več napora vložiti v odpravo nepotrebnih ovir na notranjem trgu Evropske unije, zlasti na področju storitev. Tukaj gre za to, da imamo popolnoma prost pretok blaga, kar gre v korist razvitejšemu delu Evrope in pa veliko omejitev na področju storitev, kar gre v škodo nam, ki smo se kasneje pridružili. In to kar večkrat ugotavljamo, da pač v Evropi, ki je kljub vsemu za nas pozitivna, nismo vsi enakopravni in da si bomo morali na tem področju storitev pri sproščevanju tega trga še kako prizadevati tudi v bodoče. To je namreč eno najbolj kritičnih področij enotnega trga, ki ga je treba še nadalje izboljševati in krepiti. Gospodarstvo potrebuje partnerski odnos med vsemi, ki imajo vpliv nanj. V našem primeru to pomeni sodelovanje državnega aparata z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Klubom slovenskih podjetnikov, Združenjem delodajalcev, Združenjem menedžer in ostalimi deležniki. Na začetku prejšnjega mandata sem zato predlagal ustanovitev strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki je postal zelo pomembno posvetovalo telo.  Izpostavil bom še en pomemben davčni ukrep. Na našem ministrstvu smo si kljub nekaterim tendencam po ukinjanju davčne olajšave za raziskave in razvoj prizadevali in vztrajali na stališču, da gre dober in nujen ukrep. Ta davčna olajšava ostaja pomembna spodbuda gospodarstvu, da se usmerja v razvoj. Mislim, da gre za približno 70 milijonov evrov na letnem nivoju, ki jih gospodarstvo tako dobi nazaj. Čeprav je zadnja davčna reforma z minimalno stopnjo obdavčitve privedla do tega, da podjetja davka ne morejo več znižati na 0 %, pa to še vedno ne zmanjšuje pomena tega ukrepa. Davčna olajšava je v našem sistemu posebna tudi zato, ker je poleg olajšave za investicije edina, ki jo je mogoče koristiti v davčnih obdobjih in ne le v letu nastanka. Prav je, da uspešna podjetja plačujejo minimalno stopnjo davka. Si bom pa prizadeval, da bodel pobranih sredstev našel pot nazaj do podjetij, zlasti tistih, ki potrebujejo spodbude, da dosežejo preboj. Tu imam v mislih povečanje sredstev integralnega dela proračuna namenjenega raziskavam in razvoju in inovacijskih dejavnosti podjetij. Nujno je, da dosežemo najmanj 1 % BDP vlaganj v raziskave in razvoj. Kot že navedeno, razvojna in inovacijska usmerjenost podjetij je tista, ki bo na dolgi rok pomenila ustvarjanje visoko kvalificiranih delovnih mest, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, zaposlovanje in ustvarjanje pogojev za razvoj družbe, zmožnost le-te, da poskrbi tudi za ranljivejše skupine in na kratko da bomo od komercializacije mišic, kot večkrat rad povem, prešli v komercializacijo možganov.  Na tem mestu želim poudariti še dvoje. Gospodarstvo potrebuje jasna in učinkovita pravila konkurence. Potrošniki pa učinkovito varstvo njihovih pravic. Na področju varstva potrošnikov bomo posodobili že obstoječa pravila in jih prilagodili razvoju trga v digitalni dobi. Glavno vodilo pri pripravi novega zakona o varstvu potrošnikov bo ohraniti visoko ravne zaščite potrošnikov v Republiki Sloveniji in krati odpraviti nepotrebna bremena za gospodarstvo. Prenova zakona pa bo vključevala tudi prenos treh evropskih direktiv. V postopku prenove bomo prisluhnili vsem zainteresiranim deležnikom. Zavedamo se, da lahko le s skupnimi močmi pripravimo predpise, ki bodo uravnoteženi in v praksi učinkoviti.  In sedaj nekaj na aktualno temo odzivanje na problem koronavirusa. Koronavirus je najprej velika zdravstvena grožnja, a njegove posledice se kažejo tudi na drugih področjih, predvsem v gospodarstvu. Danes ko sem se peljal v Ljubljano, mislim, da je kolona kamionov od hrvaške meje že skoraj do Krškega. Se pravi, prehajamo v obdobje, ko se poleg omejevanja gibanja ljudi pričenjajo težave tudi pri prometu blaga. Če te težave povežem s tistimi 85 % našega izvoza veste, da je to za nas zelo zelo kočljivo obdobje. Kot sem rekel, se 85 % slovenske proizvodnje izvozi na tuje, zato pričakujemo, da bomo imeli težave na tem izvoznem, logističnem in turističnem področju. V Sloveniji kot ste opazili zelo podrobno spremljamo razmere na domačem trgu, v Evropski uniji in v globalnem okolju. Iz podjetij in njihovimi druženji smo v dnevnem stiku in ta teden smo že predstavili sveženj ukrepov, ki jih bom zaradi eskalacije težav morali še dopolniti, to moram povedati takoj. Z njimi bomo blaženje posledic našim podjetjem namenili skoraj milijardo evrov v obliki kreditov in pa finančne pomoči. Ti ukrepi pa so: Zakon o subvencioniranju čakanja na delo, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za delo, ta zakon se ravno danes ob 10., ko se začne Vlada, sprejema na Vladi. Mislim, da bo državna sekretarka zastopala naša stališča pri tem zakonu. Povedati moram, da v tem Zakonu v tem trenutku ni rešitev še za s.p.-je in pa mala podjetja v taki meri kot si jih želimo, zato bomo ali ta zakon ali s kakšno drugo rešitvijo naslovili tudi vprašanja malih podjetnikov v večji meri in pa samostojnih podjetnikov. Drugič. Kreditne linije SID banke in SPS-a. SID banka ima dva inštrumenta, in sicer bo sodelovala pri pomoči podjetjem, ki imajo 600 milijonov evrov kreditov preko komercialnih bank. In drugič nastopa z novimi 200 milijoni, skupaj z našim ministrstvom za likvidnostno pomoč podjetjem, ki bodo na tem področju prišla v težave. Slovenski podjetniški sklad pa bo s 115 milijoni sredstvi, ki bodo aktualna od 20. marca dalje, pomagal mikro malim in srednjim podjetjem s krediti, z regresi oziroma subvencioniranjem obrestne mer z garancijami in z vavčerji, ker bodo podjetja mala dobila po hitrem postopku sredstva ne kreditna oziroma nepovratna. K tem spada še slovenski regionalni razvojni sklad Ribnica, ki bo podjetjem, ki bodo izpolnjevala pogoje, zamenjeval najugodnejša posojila z bolj ugodnimi. Potem sledijo ukrepi na področju internacionalizacije, ki jih izvaja Spirit naša agencija za promocije investicij. Povrnili bomo stroške podjetjem, ki so zaradi težav s Koronavirusom bili onemogočeni, da bi svoje aktivnosti realizirali na trgu. Enako se bo zgodilo tudi s turističnimi podjetji s strani Slovenske turistične organizacije. Podjetjem, ki so v težavah, bomo pomagali preko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, imamo 6 milijonov evrov rezerviranih za to s sprostitvijo rezerv skupaj s finančnim ministrstvom pa imamo na razpolago dodatnih 20 milijonov. Potem so tu še u krepi za primere dela doma in čakanja na delo zaradi karantene. Predlogi za odlok plačila davčnih obveznosti za 24 mesecev ali na 24-mesečnih obrokov in pa posebni ukrepi na področju turizma, ki je prvi doživel drastične težave, še posebej so na udaru in popolnoma na tleh male agencije, ker se promet oziroma potovanje v in iz Slovenije popolnoma onemogočil in tukaj iščemo rešitve, da jim nemudoma pomagamo. Igralništvo zaradi tega, ker je bazirano veste kje na zahodni meji in je ta aktivnost popolnoma ustavljena. Ena podjetja imajo za mesec, za dva rezerv, ampak se moramo pripraviti in jim omogočiti najprej, da preživijo. Potrebno je povedati še to, da so naše aktivnosti prvenstveno usmerjeno v to, da pridemo do tega, da ohranimo delovna mesta, če tega ne naredimo bomo imeli strahovite težave, nekaj smo se naučili tudi v krizi leta 2008. Poudariti moram tudi, da na ministrstvu pripravljamo oziroma smo pripravili vstopno informacijsko točko za poslovno okolje, kjer so zbrane vse ažurne informacije o ukrepih. Če je že sedajle v tem trenutku aktivirana je, če pa ni bo pa v roku pol ure, maksimalno ene ure.  Dnevno imamo krizne sestanke ožje skupine, ki spremlja razmere na trgu in je na zvezi z drugimi resorji, predvsem z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za zunanje zadeve. Gre za krizne razmere, tudi v komunikacijskem smislu, zato delamo hitro, proaktivno in sproti rešujemo probleme. Podjetja lahko računajo na podporo države. Če nekaj ni predvideno bomo v teku dogodkov reagirali in naredili vse, da naslovimo prave probleme. Seveda pa tiste, ki imajo zares škodo. Morate vedeti, da moramo ločiti tiste, ki bi želeli svoje tekoče probleme skriti za krizo, od tistih, ki dejansko čutijo posledice krize. Ne sme nam priti do tega, da se bo ponovilo kar smo doživeli v zadnji finančni krizi, ker smo predolgo čakali z ukrepi in pustili, da so v resne težave zašla tudi podjetja, ki bi jim morali pomagati. Glede na to, da so se razmere na trgih spremenile, da se spreminjajo iz dneva v dan smo pripravljeni, tako kot sem rekel, na sprejetje novih ukrepov in pričakujemo tudi odločen in pravočasen odziv s strani Evropske unije. Slišali smo napoved predsednice Evropske komisije Von Der Leyenove, da bo EU ustanovila investicijski sklad, ki bo težak 25 milijard evrov. Sklad bo namenjen naložbam v zdravstvene sisteme, za mala in srednja podjetja, trg dela in najranljivejše dele gospodarstva. Po navedbah naj bi se del teh sredstev lahko začel koristiti že v nekaj tednih.  Grem na naslednje poglavje Spodbujanje investicij. Nadaljujem s področjem, ki je za nas pomembno. Veliko očitkov se je v preteklosti nanašalo na to, da neenako obravnavamo slovenske in tuje investitorje. Zato smo v času mojega ministrovanja celovito prenovili Zakon o investicijah, z njim smo izenačili domače in tuje investitorje in s tem bolj odprli naše okolje za investicije, ki jih potrebujemo in želimo. Ravno pred nekaj dnevi sem na terenu videl ali pa si ogledal prvi rezultat tega zakona. V Trebnjem se pospešeno gradi investicija, za katero bo ministrstvo namenilo 2,6 milijona evrov subvencije. Ustvarila pa bo 51 novih delovnih mest, od tega 11 visokotehnoloških. To je majhen korak za Slovenijo, pa velik korak za lokalno okolje, ki bo samo na tak način ostalo privlačno za mlade družine in jim ponudilo še kaj drugega kot streho nad glavo.  Tudi pri tujih neposrednih investicijah smo bili uspešni. Kot sem že povedal je bilo ob koncu leta 2019 16,1 milijard tujih neposrednih investicij, kar je 5,6 več kot leto poprej, pa tudi če to številko primerjate, mislim, da je vsak trikrat večja kot je pri prvem našem južnem sosedu. Po številkah tuja podjetja v Sloveniji predstavljajo 1,6 % vseh slovenskih podjetij - zadnji razpoložljivi podatek Banke Slovenije za 2018. Kljub majhnemu deležu podjetij s tujimi neposrednimi naložbami pa imajo le-ta zelo pomembno vlogo v slovenskem podjetniškem sektorju. Z zadnjimi velikimi investicijami pa smo se, lahko rečem, tudi veliko naučili. Zato smo na ministrstvu pripravili seznam degradiranih območij, kamor bomo usmerili nove investicije. Na tem seznamu je tisoč 81 območij, med katerimi tudi nekdanja tovarna sladkorja Ormož, poslovno središče Feniks v Posavju. Ta dva podatka namenoma izpostavljam, da razumemo za kakšna območja gre in kako daleč gredo naši načrti za to, da revitaliziramo degradirana okolja in njihovo okolico.  Pomembni poglavji našega delovanja v prihodnjih letih pa sta tudi industrializacija in digitalizacija. Evropska komisija je ta teden, ravno 10. marca letos, predstavila novo strategijo zelene in digitalne tranzicije evropske industrije s ciljem spodbuditi konkurenčnost Evrope ter zagotoviti njeno strateško avtonomijo v času velikih geopolitičnih sprememb in vse večje globalne konkurence. V okviru industrijske strategije evropska komisija načrtuje vrsto ukrepov na primer akcijski načrt glede intelektualne lastnine, pregled evropskih pravil za varstvo konkurence, ta sicer že poteka, tudi pravila o državnih pomočeh. Že prihodnje leto pričakujemo zakonodajni okvir, ki bo uredil pomembno področje tujih investicij na notranjem evropskem trgu, dostop tujih podjetij do evropskega trga, javnega naročanja in financiranja. Prav tako strategija med drugim načrtuje celovite ukrepe za posodobitev razogličenje energetsko intenzivnih industrij za spodbujanje energetske učinkovitosti ter za zagotovitev stalne in cenovno konkurenčne oskrbe z nizko ogljično energijo. Pomemben del industrijskega svežnja je strategija za mala in srednje podjetja, ki naj bi zmanjšala administrativna bremena s katerimi se ta podjetja spopadajo. Prav tako naj bi olajšala njihov dostop do financiranja in ustreznih veščin. V Sloveniji izvajamo ukrepe za digitalizacijo in digitalno transformacijo preko digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, slovenskega podjetniškega sklada in Spirita Slovenija. Pri vlaganjih v raziskave in razvoj in inovacije, pa že sedaj sledimo strategiji pametne specializacije, kar bomo v prihodnje še nadgradili. Skupno smo temu področju namenili 220 milijonov evrov, od tega 73 milijonov evrov v letu 2019, in sicer za demostracijske in pilotne projekte različnih naprednih tehnologij industrija 4.0 umetna inteligenca, strojno učenje, virtualna resničnost in blockchain. Moram povedati, da se prav na blockchainu danes, ko državo uvrščamo med najbolj prepoznavne in najbolj razvite države v svetu, to je prepoznala tudi evropska komisija, saj nas je uvrstila v prvo skupino držav za testiranje evropske blockchain infrastrukture. Zato bo prvi pilotni regijski sklad za financiranje blockchain in star up podjetij iz področja umetne inteligence postavila prav v Sloveniji. Skupna vrednost znaša 40 milijonov evrov za Slovenijo in Hrvaško. Kot pomembnega partnerja pri razvoju blockchain politik sta nas prepoznala tudi OECD in organizacija Združenih narodov. S slednjo smo sooblikovali Belo knjigo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja 2030 z uporabo blockchain tehnologije.  Evropska komisija pa je ta teden predstavila še eno pomembno strategijo, in sicer strategijo, ki se nanaša na položaj malih in srednjih podjetij. Gre za pomemben segment evropskega gospodarstva, saj govorimo o 25 milijonih evrov, takih podjetij, ki skupno zaposlujejo kar 100 milijonov ljudi. Pri tem ustvarijo približno polovico evropskega bruto družbenega produkta in so ključni generator inovativnosti in dodane vrednosti na vseh področjih. Nova strategija se osredotoča na izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja za naložbe in rast, zmanjšanje birokratskih ovir, podporo podjetjem pri njihovi zeleni okoljski transformaciji. V Sloveniji smo v tem pogledu naredili velik korak z uvedbo MSP testa, testa za mala in srednja podjetja, ki ga uporabljamo že tretje leto, pripravljavci vsakega predpisa preverijo kakšne bodo njihove posledice na gospodarstvo. Pri tem MGRT tesno sodeluje z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, Trgovinsko zbornico in v ta namen izvaja številna usposabljanja. Skupaj tako nadziramo, da predpisi, ki jih sprejemamo, nimajo nezaželenih posledic za mala in srednja podjetja. Za razvoj slovenskega gospodarstva in spodbujanje podjetništva so izjemnega pomena tudi start up podjetja. Za spodbujanje start up podjetij bomo tudi v prihodnje zagotovili podporno okolje v obliki obstoječih VEM točk, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov ter še okrepili finančne spodbude, subvencije, semenski kapital predvsem v okviru slovenskega podjetniškega sklada. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pozornost namenjamo tudi zadružništvu in socialnemu podjetništvu. V Evropi je prisotnih več kot 2 milijona takšnih podjetij, ki so v letu 2019 ustvarila 14 milijonov delovnih mest in skupno prispevala 7 % BDP. V Sloveniji imamo še mnogo prostora za rast, skupaj po številu zaposlenih ta podjetja namreč ne dosegajo niti enega procenta. A tukaj poudarjam, da se je število socialnih podjetij, odkar sem minister, povečalo za več kot 300 %. Še posebej me veseli, da so mnogi, predvsem mladi ljudje, izbrali prav zadruge kot eno od oblik za vstop v podjetništvo. Tako so nastale številne mladinske zadruge, od zadrug na področju kreativnih industrij do stanovanjskih zadrug. Lokalno prebivalstvo je dobilo več možnosti povezovanja in sodelovanja na področju lokalne samooskrbe in lokalno predelane hrane. S tem se zmanjšuje tudi socialna izključnost številnih lokalnih skupnosti.  Eno izmed prednostnih področij te vlade pa je tudi področje dolgotrajne oskrbe, ki je dodaten element za razvoj socialnega podjetništva in zadružništva. Še dve številki. Socialnemu podjetništvu namenjamo 6 milijonov evrov nepovratnih in 6 milijonov evrov povratnih sredstev. Gre za sredstva iz evropskih skladov.  Sedaj pa še nekaj besed o razpisih oziroma o evropskih sredstvih, za katera smo odgovorni na našem ministrstvu. Lahko rečem, da smo v zadnjih letih bistveno poenostavili razpise. Znotraj MGRT smo ustanovili tudi službo za razvojna sredstva. Eden od ciljev te službe je krepiti transparenost in končno učinkovitost dodeljenih sredstev. Ključno je, da sredstva pridejo od tistih, ki jih potrebujejo in ne do tistih, ki izigravajo sistem. Naj dodam nekaj aktualnih številk. Razpoložljiva sredstva v tej finančni perspektivi 2014-2020 za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo znašajo 886 milijonov evrov. Razpisali smo do sedaj 793 milijonov evrov. Dodelili oziroma z drugimi besedami podpisali pogodb za 587 milijonov evrov in izplačali 306 milijonov evrov. Do konca letošnjega leta bomo razpisali vsa razpoložljiva sredstva v tej perspektivi. Povedati moram še to, da bo bolj jasno, da ko se podpiše pogodba šele sledi izvedba projekta s strani podjetja. In ko podjetje realizira projekt lahko dobi denar. Zato se bo izplačevanje nadaljevalo po koncu te perspektive še 2 leti. Zato ne vidim tukaj nobenega problema, če pogledamo to sliko kot celoto, ker se večkrat diskutira o tem, da smo pri črpanju evropskih sredstev neučinkoviti. Ta del z Ministrstva za gospodarstvo bo v celoti počrpan.  Mogoče še pogled za naprej. Trenutno poteka programiranje določenih vsebin naslednje finančne perspektive za obdobje 2021-2027. Mi smo opredelili naložbene prioritete, med katerimi so najpomembnejše vlaganja v raziskave, v razvoj, inovacije, digitalna transformacija in spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo. Obstaja velika verjetnost, da bodo razpoložljiva sredstva za Slovenijo v prihodnje nižja, kot so obstoječi finančni viri v tej perspektivi. Vendar bomo to zmanjšanje nadomestili s povečanjem učinkovitosti pri dodeljevanju sredstev.  Naslednja pomembna gospodarska dejavnost, ki jo pokrivamo na našem ministrstvu je turizem. Med ključne ukrepe v preteklih letih štejem osamosvojitev slovenske turistične organizacije in njeno sistemsko financiranje preko promocijske takse. Pomembne zakonodajne spremembe, sprejem novega zakona o spodbujanju razvoja turizma in zakona o Kobilarni Lipica, ki je v Kobilarni Lipica zastavil nov razvojni cikel. Uvedba novega sistema kategorizacije nastanitvenih kapacitet, izvedba javnih razpisov, s katerimi smo v preteklih dveh letih z evropskimi nepovratnimi sredstvi podprli 161 projektov v višini 22 milijonov evrov. Pri tem gre za investicije v energetsko sanacijo turističnih kapacitet in integralnih turističnih produktov ter vodilnih destinacij. Postavili smo tudi kreditno shemo v okviru katere turističnemu gospodarstvu preko SID banke dajemo na voljo 160 milijonov evrov za izvedbo investicij. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije imamo vir, ki je težek 160 milijonov, je dolgoročen do 30 let in z vsaj petletno dobo moratorija. Sistemsko namenjen vir za turizem. Obrestna mera nižja od referenčne. To je potencial s katerim lahko zapolnimo to vrzel med velikimi in malimi podjetji v turizmu. Vse to kaže, da smo na dobri poti realizacije ukrepov iz strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Leta 2019 je bilo vseh ključnih kazalnikih prilivi, prihodi, prenočitve že peto zaporedno rekordno leto slovenskega turizma. Ustvarili smo 6,2 milijona prihodov, 15,8 milijona prenočitev in najpomembnejše 2,75 milijarde evrov prilivov iz naslova izvoza potovanj. Omeniti velja, da smo tudi prejemniki številnih uglednih mednarodnih nagrad na področju trajnostnega turizma. V naslednjih dveh letih bomo izpeljali obsežno posodobitev zakona o gostinstvu, vključno s podzakonskimi akti, predvsem pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa. Tukaj imamo marsikje v Sloveniji ogromno težav. Na poti pa so že novi razpisi. Objavljena sta javna razpisa za podporo malim in mikro ter srednjim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti v višini 21 milijonov evrov ter razvoj vodilnih turističnih destinacij 5 in pol milijona evrov. V kratkem bosta objavljena še dva javna razpisa, in sicer nove integralne turistične produkte v višini 3 milijone in pa energetska sanacija planinskih koč po dolgih letih prihajamo do tega, da bomo v ta vid slovenskega turizma nekaj vložili, 8,9 milijona evrov. Naslednje leto bomo tudi ponosni nosilci naziva Evropska prestolnica gastronomije. Izvedli bomo tudi aktivnosti na področju izboljšanja upravljanja s kadri v slovenskem turizmu.  Naslednje področje, ki je tudi pomembno in ga moram izpostaviti je lesno predelovalna industrija. V luči prehoda v nizko ogljično družbo in krožno gospodarstvo je naš naravni vir les in njegova predelava pomembna konkurenčna prednost za slovensko gospodarstvo. Slovenska lesna industrija beleži v letih 2010 do 2018 pozitivne trende, in sicer povečanje prihodkov od prodaje za 34 % na 1,3 milijarde evrov. Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega na približno za 70 %. Povečanje števila zaposlenih na približno 11 tisoč. Skupni prihodki dejavnosti povezanih z lesom pa predstavljajo preko 3 milijarde evrov. Te pozitivne trende je pospešilo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in direktorat za lesarstvo z naslednjimi ukrepi: razvojnimi spodbudami z nepovratnimi sredstvi, ugodnimi krediti SID banke, ustvarjanje gospodarskega okolja za predelavo in porabo lesa, zelena javna naročila za vgradnjo lesa v javne stavbe, subvencije eko sklada in promocijo zelene gradnje. V letih 2016-2020 smo lesno industrijo podprli v skupni višini 15 milijonov evrov, z evropskimi sredstvi pa sofinancirali 116 projektov. Razpisanih je bilo 26 milijonov evrov.  Skoraj pri koncu sem že, a še ne čisto. Naslednja tema je upravljanje z državnim premoženjem. Upravljanje temelji na strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami. Sem zagovornik nadaljevanje premišljanja in postopne privatizacije. Prodajati moramo v korist države in podjetja, ki ga prodajamo, ne pa v korist tistih, ki prodajajo. To večkrat, vedno znova ponavljam. In mislim, da smo na tem področju naredili napredek. Da se to vidi tudi pri upravljanju skozi donosnost, kjer smo prišli blizu, pa še vedno nismo na osmih zahtevanih procentih.  Na tej točki omenim še nekaj o prizadevanjih Slovenije za zaščito podjetij, ki niso več državna, delavcev v teh podjetij in dobaviteljev. Pri teh letih smo uspeli narediti pomembne korake pri zaščiti nacionalnega interesa v podjetju Mercator. Mercator je z zakonom zaščiten kot družba posebnega sistemskega pomena. Zakaj? Zato, ker ima 10 tisoč zaposlenih, ker ima milijardo in pol prometa in zato, ker ima 500 milijonov evrov vredno slovensko dobaviteljsko verigo. Država ne želi in ne bo nikoli odkupovala Mercatorja, odločno pa bomo podprli vsako prestrukturiranje v smeri pozitivne poslovne perspektive za Mercator, ki bo tudi naprej ostal partner slovenskim dobaviteljem. Zdaj pa še nekaj besed o regionalnem razvoju. Ključno se mi zdi, da ne razvijamo samo centra države temveč pozornost in sredstva namenjamo tudi drugih razvojnim regijam. V ta namen smo v času, od kar sem v funkciji ministra, razvili pomemben inštrument, ki se imenuje dogovor za razvoj regij. Dogovor omogoča državi neposredno intervencijo lokalnih okolij in odzivanje na probleme in potrebe lokalnega okolja. Leta 201 7 smo podpisali 9 takih dogovorov v skupni vrednosti 93,8 milijona evrov, leta 2018 11 dogovorov v skupni vrednosti 365 milijonov evrov, sledi podpis še enega dogovora za 20,5 milijonov evrov. Naša ključna naloga je, da podpisane dogovore skupaj z omenjenimi resorji in regijami udejanjimo v praksi. Tukaj je nujno zagotoviti večjo odzivnost posameznih ministrstev pri procesiranju vlog(?) za čas, saj časa za porabo sredstev iz naslova Evropske unije ni veliko več. Prav tako je nujno potrebno zagotoviti manjkajoča dodatna finančna sredstva za izvedbo projektov katere nosilec je DRSI. za pospešeno in tekoče izvajanje inštrumenta na dva meseca potekajo teritorialni dialogi na katerih občine predstavljajo napredek pri pripravi vlog in težave s katerimi se srečujejo. Poleg dogovorov za razvoj regij bomo pozornost namenili tudi obmejnim problemskim območjem. V ta namen bomo skupaj z drugimi resorji pripravili program razvojnih obmejnih spodbud obmejnim problemskim območjem, na tem mestu moram posebej izpostaviti program za katerega smo na našem ministrstvu ponosni, gre za tako imenovani razvoj obmejnih problemskih območij, ki smo ga pripravili v sodelovanju z drugimi resorji. Ta program bo nadomestil dosedanje dokumente, ki so posamezna problemska območja reševali parcialno, govorim o prekmurskem zakonu, o Zakonu Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Pokolpje ter Maribor s širšo okolico. Z novim programom vsa obmejna območja in druga razvojna deficitarna območja rešujemo celovito poglobljeno in usklajeno z lokalnimi skupnostmi. Zakon bo na Vladi že maja, ukrepom iz njega pa namenjamo 180 milijonov evrov, od tega 100 milijonov povratnih in 80 nepovratnih. Tukaj moram poudariti pomembnost tega, da bodo obmejna področja ostala poseljena in če hočemo doseči to moramo spodbuditi investicije domačih in tujih investitorjev, s temi sredstvi in davčnimi spodbudami, sicer bodo ta področja čez 20 let prazna. Tega se moramo zavedati zdaj in danes zastaviti zadeve za vsa obmejna ne samo južna.  Zadnja tema, ki se je bom dotaknil pa je optimizacija dela na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ti podatki se od moje zadnje predstavitve pred vami niso bistveno spremenili. V primerjavi z letom 2018 se je število vseh zaposlenih na Ministrstvu in organih v sestavi povečalo za 2, skupno število je na današnji dan 494, povečanja zaposlenih ne načrtujemo, načrtujemo pa, da bomo naše delovanje še bolj približali potrebam gospodarstva in malega gospodarstva.  Spoštovane poslanke, poslanci, toliko z moje strani v uvodnem delu današnjega zaslišanja. Se oproščam, bil sem dolg, ampak sem se moral dotakniti vseh pomembnih tem, ki nas čakajo v prihodnje še posebej v povezavi s krizo, ki lahko naše gospodarstvo izrazito močno prizadene. Vse kar nisem odgovoril sem na razpolago, zato bom pozorno poslušal vaša vprašanja. Najlepša hvala.
Hvala lepa, gospodu kandidatu za to izčrpno predstavitev.  Preden nadaljujemo z vprašanji kolegic in kolegov kandidatu, še eno pooblastilo, in sicer iz Poslanske skupine Levica je z nami poslanec Luka Mesec, ki nadomešča poslanca Boštjana Koražijo. Kot rečeno, čez predvidoma pol ure bomo naredili 10 minutno pavzo, da prezračimo prostor.  Sedaj pa dajem besedo kolegu dr. Trčku, pripravi naj se gospod Peček. Predlagam, da po treh sklopih vprašanj damo besedo kandidatu za odgovore in tako nadaljujemo dokler ne bomo izčrpali željo po postavljanju vprašanj.  Kolega Trček, izvolite.
Hvala, kolega. Lep pozdrav vsem skupaj! Vse dobro, zlasti obilo zdravja gospod minister in kandidat za ministra.  Jaz bi seveda rajši videl, da ta eskpoze, ki ste ga sedaj predstavljali bi mi dobili vnaprej, pa bi več časa imeli za razpravo.  Poglejte, verjetno ni nobenega med nami tukaj, ki ne bi zagovarjal pomena gospodarstva ter tehnološkega razvoja. Navsezadnje najprej moraš nekaj ustvarjati, bolj ali manj pametno in potem seveda to porazdeljevati. In seveda tu pridejo različne ideologije, kako ustvarjaš, kako spoštuješ delo in delavstvo ter kako prerazporejaš. In orodje, kjer naj bi to počeli se imenuje ustavna parlamentarna demokracija. Jaz v vašem skoraj uro trajajočem ekspozeju niti enkrat nisem slišal delavstvo in delo. Slišal sem delovna mesta. Po mojem pojmovanju Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni zgolj izpostava delodajalcev z vsem dolžnim spoštovanjem do njih. Vsi, ki smo v življenju imeli priložnost ustvarjati delovna mesta vemo, kako zahtevno in zelo težko je to. Vsi, ki smo delali, recimo, na prepišnem področju turizma vemo kaj pomeni, ko imaš kakšen mesec, ki nimaš iz tekočega poslovanja niti štrom za plačati, če se tako izrazim. Navsezadnje gospodarstvo ustvarjamo vsi, ki sodelujemo in delamo na tem področju, od Državnega zbora do delavk, delavcem v ožjem smislu, do vodstva do lastnikov in tako naprej. Jaz se pogosto v Levici kregam, ko moji pubeci malo preveč revolucionarno zaplužijo in rečem, poglej, saj velika večina srednjih malih podjetij v Sloveniji so v bistvu neki delavci, ki imajo samo še kakšen kredit več na ramenih. Sedaj komentar tega kar ste ubesedovali, brexit ni nova zgodba. Brexit je zgodba že pet let stara. Kar zadeva to zakonodajno okolje, veste, zelo všečno je o tem govoriti, ampak sami ste rekli, pravočasen prenos zakonodaje EU. 70 % zakonodaje se kuha, po domače povedano, v Bruslju. Za Nemčijo, za nas, za Malto, za vse. Bruselj v veliki meri najbolj vodi EPP, kateri član je SDS, že dolga leta. Onkraj tega ubesedovanja bi jaz hotel slišati okej, dobro, katere področne zakone boste na novo pisali ali združevali, da jih bo manj. Gos(?) teh zakonov pa podzakonskih aktov, dajmo reči na tričetrt rata zaradi ustroja EU in zakonodaje EU, ena četrtina pa rata zaradi tega, ker so pri nas šli področne zakone razbijati, da je bilo več podzakonskih aktov, da se je lažje mutilo, kot bi rekli kaj bolj na jugu. Energetsko področje je skoraj edino področje, ki ima še en tak špeh zakon, po drugi strani so pa nadlobij. Če se govori že o tem, dajmo potem jasno povedati, dajmo ajde, 800 vseh zakonov naj jih Janševi, ki jih poslušam že tule sedmo koledarsko leto, da smo zaradi njih mi vsi butasti, a ne Vojko, ti rad opozarjaš na to, da tega prej v življenju nisi doživel. Okej, kaj bomo nadomeščali, kaj bomo združevali. Nič kaj dosti se ni združevalo. Prejšnja Cerarjeva vlada, katera minister ste bili, meni se zdi neka poroštva smo tam  (Nadaljevanje): malo pospravili skupaj. Zdaj, če se pogovarjamo o koronavirusu, sam osebno menim, da bi morali izdatno povečati evropski proračun. Koliko se boste v Vladi prizadevali za to? Zdaj, tako imenovane netodajalke stiskajo proti 1 %, glede na to stanje glede na stanje pandemije bi potrebovali vsaj 1,5 % BDP v najmanjšem smislu 1,3 %, ker navsezadnje veste, tudi Nemčija na koncu ne bo imela kam prodajati, če bomo mi vsi skrahirali. Kaj boste počeli v tej smeri? Zdaj, kolega Polnar mi je rekel, da sem strokovnjak, ker na nekem zaslišanju v prejšnjem takrat ministra za finance, jaz se ne bom opravičeval, da sem kariero začel kot asistent pri indikatorju družbenega razvoja, pa da sem z nagrado doktoriral s politiko informatizacije. Dan danes na splošno govoriti, bomo digitalizirali ovo, bomo ono, to se že dvajset let ne govori. Zdaj, dve tretjine teh mašil splošnih besed, ki jih govori večina evropske politike, ker zmanjša državnikom, pa to je stari dobri nezbit, ki je že nekaj let mrtev. To so zgodbe 30 let nazaj. Prej četrt stoletja sem že predaval, da BDP sam po sebi, veste, ni nujno ravno najboljši kazalec, pomembno je kakšna je razporeditev v družbi. Tudi registrirana brezposelnost, ali človek lahko od plače živi ali preživi. Poglejte, spoštovani minister in kandidat za ministra, lastni brat mi dela v eni najbolj dobičkonosnih firm v Sloveniji v francoski lasti je firma. Je tak garač kot sva midva, pubec iz vasi. S številnimi Dolenci in Belokranjski nikoli ne vidi čez 900 evrov ali mogoče 920, z malico skupaj s prevozom skupaj. Moje prvo vprašanje je, upam da veste kakšen je prag tveganja revščine trenutno izračuna in kakšna naj bo minimalna plača v neto znesku, mi povejte. Koliko odstotkov več nad pragom tveganja revščine v času približno nekih debelih krav, recimo ta čas večino mandata Cerarjeve vlade pa delno te in koliko v krizi.  Moje drugo vprašanje je. Ali se strinjate s tem, da mora biti osnovna plača enaka minimalni plači, ter da se vsi dodatki računajo iz tega ven? Če ne, zakaj ne.  Tretje vprašanje, vsaj to kar ste govorili se strinjam. Družba znanja, tehnološki razvoj, itn. Ali ste za družbo znanja ali družbo izigravanja pravil? Zakaj vas to sprašujem. V prejšnjem mandatu je SMC zamenjal tri šolski ministrici. Prva si je izplačevala toliko nadur, da je vsaj dvem mladim ljudem za mlade družine gre, gospod Počivalšek, odžirala delovno mesto, druga je prepisala magisterij pa ste jo nekam skrili, tretja si je samo izplačevala dodatek, kaj je že, na delovno pripravljenost. Veste, pa 95 ali še več proletariata, ki delamo v akademski sferi si tega nikoli nismo izplačevali. Ob tem imate gospo Pivec, ki si ob treh jurjih plače še 36 tisočakov izplača v letu dni, to je dvakrat tričetrt plače recimo mlade raziskovalke, ki bi se ukvarjala z geronto tehnologijami. Ob tem imamo potem še Janeza Janšo, ki povsod krate citate, tako sumerce kot Ustava je program kot virusi ne izbirajo levo, desno, sem jaz prvi tukaj govoril, pa imajo tam župana, ki ga čuva sicer mož od ene od tukaj se mi zdi prisotnih poslank, ki je nekoga drugega poslal pisati kolokvij iz nemščine. Ali je to družba znanja, gospod minister.  Gremo dalje. Katere dejavnosti morajo biti neprofitno organizirane in zakaj? Gremo naprej. Pomen fer konkurence. Janša je omenjal sumerce, versus monopoli in oligopoli. Kdaj je delež takšen v našem izvoznem gospodarstvu ko to postane prenevarno. Gremo naprej. Sripi. Zakaj jih je v Sloveniji devet, kolikor vem, v Nemčiji jih je pa tam nekje pol manj, ker kaj so do sedanji pozitivni izpleni tega. Omenjali ste tudi človekove pravice, pa socialni dialog.  (Nadaljevanje): Skoraj že dvajset let, pa več kot debelo desetletje se nikamor ne premakne problematika o poklicnih boleznih na ESS, ker delodajalci to blokirajo. Imamo nek izrojen sistem, ko v bistvu, pa seveda so številni delodajalci ali večina poštenih glede tega, da ne bom narobe razumljen. Ko delodajalec pošlje delavca za pregled zdravniku, če bo ta zdravnik ugotavljal preveč bolezni, se mu bodo zahvalili pa bodo našli drugega zdravnika. Če ugotovijo poklicno bolezen, bo moral delavec plačati, da bo verificiral svojo poklicno bolezen. Kako boste to razrešili v naslednji Vladi? Zdaj, zanima me tudi naslednja kohezija in gospodarski ter tehnološki razvoj. Takrat za čas vedejevstva Alenke Bratušek, SDS-ovci so spraševali, je rekla Bratuškova, ah saj problemov ni, saj interesov je za 30 milijard, milijard bo pa zgolj tri. Se mi zdi, da tukaj nekdo izdatno ni naredil domače naloge. Kako bomo naslednjo kohezijo zlasti na pomemben področju gospodarstva dosti bolj pametno nastavili, če se tako izrazim, in mogoče za prvi krog, da ga tukaj sklenem. Ali ste za naborništvo ali bi reje te peneze deli za mlade raziskovalke in raziskovalce v slovenskem gospodarstvu in slovenski znanosti.  Hvala.
Hvala lepa dr. Trček.  Predajam besedo sedaj kolegu Pečku. Izvolite. Predlagam pa, da se poskušamo fokusirati na pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vem, da so določene stvari, ki posegajo oziroma so na precepu ostalih ministrstev, ampak predvsem na to, bomo lažje prišli do cilja.  Izvolite kolega Peček.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani gospod Počivalšek, kolegice in kolegi!  Se strinjam z vami, predsednik. Poskušal bom biti čim bolj konkreten tudi glede vašega stanja, gospod Počivalšek. Razumem, da imate temperaturo, in da vam ni ravno lahko, ampak vseeno, dovolite mi par vprašanj. Ne bom se spuščal v koronavirus in pa stanje, ki se nam približuje, niti ne želim ničesar napovedovati, upam da bodo vsi ukrepi, ki jih sprejemamo na tem področju sorazmerni, in da ne bomo dolgoročno zaradi tega tudi na drugi strani trpeli prevelikih posledic. Sam ste že omenjal kolono kamionov na meji s Hrvaško. V vaši koalicijski pogodbi ste kot enega izmed ukrepov navedli proučitev možnosti prenosa družbe 2TDK in na prenos, se pravi, drugi tir na Slovenske železnice. Navedel bom nekaj dejstev. Vem, da jih poznate, ampak vseeno mi dovolite. Ne razumem ravno, ali ta ukrep ki ga predlagate, se nanaša na prenos gradnje drugega tira ali se nanaša na prenos upravljanja. Menim namreč, da Slovenske železnice ne morejo biti investitor, lahko so samo upravljavec, saj vse investicije na Slovenskih železnicah pravzaprav izvaja direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Vemo, da je bilo podjetje 2TDK ustanovljeno predvsem zaradi učinkovitega in lažjega vodenja izpeljave postopka in transparentne. Nenazadnje ste to tudi poudarjali. Dobila je kot uradni investitor od države koncesijsko pogodbo. Namen je bil pač vemo, pač uresničila bo zelo velikega trenutnega oziroma infrastrukturnega podjetja v državi in pomemben mejnik je bil tudi zaključek finančne konstrukcije. Eden izmed finančnih virov vemo, je bilo tudi posojilo. Sam menim, da če bi razmišljali o prenosu, bi bilo to možno samo na način prodaje, zato me zanima vaše mnenje, če ga že imamo oziroma imate glede na to, da ste kot ukrep navedli proučitev možnosti, ampak ne verjamem, da ste se v tej dejstvih sigurno predhodno pozanimali. To sama prodaja pa vemo, da bi pomenila določene težave za Slovenske železnice, predvsem pri izpolnjevanju zavez, ki pa so tudi del investicijskega programa. Vemo, da mora lastnik do leta 2026, vložiti pol milijona kapitala, kar je zelo veliko, če upoštevamo letne prihodke družbe Slovenske železnice. Ugotovitve poročila o oceni projekta, ki je bilo na koncu lanskega leta, je pozitivno. Tam piše, da je preglednost poteka projekta boljša in se je bistveno celo izboljšalo, vodenje projekta je bilj konsistentno, priprava gradiv je potekala tekoče. Znano je pa kdo sprejema določene odločitve, kar konec koncev omogoča tudi poziv na morebitne zagovore glede odgovornosti. To bi bilo moje prvo vprašanje.  Drugo je vezano na, rekel ste, ne bom vsega, postopno in premišljeno prenašanje državnega premoženja. Drugo vprašanje se nanaša na Pošto Slovenije. Vemo, da je Pošta Slovenije gospodarska družba, ki že dolgo časa deluje ob pogojih tržne konkurence in mora svoje prihodke ustvarjati na trgu. Vemo, da je prišlo do partnerskega sodelovanja z nemško pošto, kar ocenjujem kot pozitivno. Namreč na ta način ne gre samo za tehnološko sodelovanje oziroma modernizacijo pošte na ta način, ampak tudi za lažji dostop do evropskega trga. Sam ste rekel, da ne dosegamo v podjetjih, ki jih upravljamo za še ne zahtevanega odnosa, vemo da ga tudi pošta ne zagotavlja. Vi ste omenil 8 %. Mislim, da gre pri pošti za okrog 6 %. Zato me zanima. Ali mogoče veste ali mogoče potekajo kakšni dogovori glede prenosa lastništva pošte?  To za enkrat. Mogoče pa potem v nadaljevanju še kakšno vprašanje, da dam možnost tudi kolegom.  Hvala lepa.
Hvala lepa kolega Peček.  Besedo dajem kolegu Lenartu. Izvolite.
/ izključen mikrofon/
Kolega Lenart, prosim, če mikrofon vklopite.
Se opravičujem.  Spoštovani minister Zdravko Počivalšek. Uvodoma ste bili zelo konkretni. To ni kaj reči. Seveda se postavlja še veliko vprašanj. To področje je zelo pomembno, predvsem za gospodarstvo in samo želimo si, da bi tako šla kontinuirano naprej, da bi ta razvoj tekel in danes nam je verjetno vsem skupaj žal, da je prišlo do te krize, kar bo sigurno vplivalo na ta nadaljnji razvoj.  Ta prva tema, ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Na to bi se nanašalo. Poglejte, nedolgo nazaj ste delovali v Vladi, ki je držala in ohranjala ravnovesje med socialno politiko in pa gospodarstvom. Že na kongresu, ki ste ga imeli pred kratkim, pa se je pokazala tendenca stranke v neko drugo smer, v smer interesne stranke. Problem je, če bo vzpostavitev ravnovesja plačala socialna država, da se bodo pridobljene socialne pravice državljanov okrnile in se bodo na račun krepitve gospodarskega kapitala socialne razlike še poglobile. V 2. členu Ustave se namreč zavzemam za spoštovanje načela pravne in socialne države in ne želimo, da bi socialna država zaradi izbire neoliberalne poti reševanja težav izgubila svoj pomen. Malo politično postavljeno vprašanje, ampak poglejte, bom poskušal bolj konkretno. Tukaj se mi postavlja vprašanje, vprašanje na katerega bi želel, da konkretno izhajate, pošteno plačilo za pošteno delo. Kako ga vidite vi? V tej povezavi želim, da tudi poveževa dvig minimalne plače oziroma ta ukrep, ki je že nastavljen in kako bo to vplival na gospodarstvo in kakšno je vaše videnje. Torej ali lahko sedaj pričakujemo liberalno politiko ter kako in na kakšen način nameravate spremljati to ravnovesje?  Drugi sklop. Cilj slovenskega gospodarstva je do leta 2025 povečati dodano vrednost na zaposlenega in sicer na 60 tisoč evrov. Za leto 2018 je bila dodana vrednost slabih 45 tisoč evrov, za leto 2019 verjetno nekje na 47 tisoč, na podatke točno še čakamo. Vemo, da imamo še vedno veliko delovno-intenzivnih panog z dodano vrednostjo pod 30 tisoč evrov. Med drugim, naše pomembno podjetje Gorenje, ustvarja le 32 tisoč evrov dodane vrednosti z ogromno številom zaposlenih, kar je bistveno pod povprečjem, na drugi strani so pa družbe, ki ustvarjajo dodano vrednost krepko nad 100 tisoč evrov, kot so farmacija in nekatere visoko tehnološko razvite dejavnosti. Seveda tukaj je zdaj zelo pomembno, da dodana vrednost napram povprečju Evropske unije dosega ca 70 %. Bruto dodana vrednost pa nad 87 %. To se pravi, znamo ustvarjati, delati, smo produktivni, ne znamo pa ustvarjati te dodane vrednosti oziroma zadržati, to se pravi, kar je v plačah, slediti nagrajevanju in pa seveda ustvarjati dobiček, ampak iz tega tudi vemo, se polnijo pomembne državne blagajne preko dohodnine, preko prispevka za zdravstvo, pokojnine, itn. To bi zahtevalo bistveno prestrukturiranje tako industrije kot javnega sektorja. Dobičke bi morali investirati v inovativne projekte in se bolj vključevati v mednarodne verige vrednosti, delati bi morali bolj inovativno, tehnološko na višji ravni, ponujati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo, premalo smo vključeni v finančne tokove. V Sloveniji imamo raziskovalne projekte na leto vloženih dobrih 100 milijonov, vi ste govorili danes tudi o 200 milijonih, verjetno kako vse zajamemo v to področje. Avstrija vlaga v to področje 2 milijardi evrov. Tukaj ne gre le za evropska sredstva, ampak tudi neposredne investicije v raziskovalno-razvojno dejavnost. Na tem področju vidim tudi to prestrukturiranje v cilju oziroma upoštevanjem obsega ekonomije, ki je za Slovenijo kot eno malo državo tudi zelo bistveno. Tukaj verjetno ta projekt spada tudi Adria in določene panoge, ki je nismo morali obdržati, verjetno iz tega razloga tudi.  Spoštovani minister. Ob tej priliki ste dejali, da vas zelo veseli, da bi se dodana vrednost na zaposlenega do leta 2025, kar je cilj gospodarstva, dvignila na 60 tisoč in s tem dosegla nekako povprečje Evropske unije, zato me zanima, kako in s kakšnimi konkretnimi ukrepi nameravate to doseči? Ali še konkretno podvprašanje, zaustaviti beg kapitala in pa davkov na tem področju, kar se navezuje na tisto zaostajanje dodane vrednosti na povprečje glede na BDP?  Tretje področje. Slovenija je dežela naravnih lepot, kar je dobro izhodišče za razvoj turizma, ki je v zadnjih letih v dobrem porastu, a še vedno slabo povezan. Največji problemi pa so na področju infrastrukture, tako vlaganju zmogljivosti kot v infrastrukturi v transportne poti, ki bi jo morala realizirati država. Na drugi strani imamo pa značilno slovensko kmetijstvo, ki je v svoji raznolikosti in majhnosti neekonomično in nekonkurenčno na širšem trgu. Kljub dejstvom, da bi morala biti v našem kmetijstvu prednost ekološka predelava, se ta cilj ne uresničuje. Ker se človek, ki izhaja iz kmetijstva in ste si na tem področju nabrali dobre poslovne izkušnje že iz mladosti, ker ste na področju turizma in tudi gospodarstva pokazali rezultate v svojem delovanju, me zanima, kako vidite in boste v prihodnje razvijali dejavnosti kmetijstva in turizma v Sloveniji. Se opravičujem, ker tukaj kmetijstvo mešam, ampak zdajle bom povedal zakaj.  Ali lahko naše naravne danosti in specifičnosti na področju narave, kmetijstva in razvoja turizma vidite kot  (nadaljevanje): dobro in strateško prednost Slovenije pred ostalimi državami, kot to trajnostno dejavnost, še posebej pa zdaj v tem času te krize, ki je nastala, kjer je verjetno neka samooskrba na področju kmetijstva in pa ekološkega turizma, ki je nasprotje nekega množičnega turizma lahko velika prednost.  Zdaj pa mogoče še dve zadevi iz področja, bolj konkretno teh davkov. Gre za oblikovanje konkurenčne trošarine, trošarinske politike za naftne derivate. V koalicijski pogodbi ste navedli, da nameravate oblikovati konkurenčno trošarinsko politiko za naftne derivate. Želja po liberalizaciji cene goriv je prisotna s strani gospodarskega ministra že nekaj časa. Agencija za varstvo konkurence je v analizi trga, ki jo je začela izvajati po uvedbe deregulacije cen ugotovila, da tudi če liberaliziramo trg, je možnosti za / nerazumljivo/ igralcev malo. Liberalizacija trga na katerem prevladuje dupol, pa je tvegana za potrošnika, kot vemo, Petrol in OMV skupaj obvladujeta med 70 in 90 % trga. Kako in kdaj nameravate izvesti ta ukrep oblikovanja konkurenčne trošarinske politike? Kolik trošarin iz naslova goriv je preteklo v državni proračun v preteklem obdobju in koliko višjih prihodkov iz tega naslova pričakujete potem, ko bo ukrepi izveden?  Pa še ena takšna dodatna zadeva. Vaš kandidat za predsednika Vlade je v svoji predstavitvi v torek, 3. 3., dejal: »No in kot sem rekel že prej, kajne, tudi če vse te stvari zagotovimo, potrebni bodo znotraj javnih financ premiki, tudi v smislu v prihodnosti višanja prispevnih stopenj tako za zdravstvo kot za oskrbo starejših, ker je tukaj statistika neizprosna, vpliv na samo gospodarstvo iz tega dviga teh prispevnih stopenj.«  In mogoče samo eno kratko vprašanje glede uvedbe trošarin na sladkor oziroma sladke pijače, kaj bi to vplivalo tudi na to dejavnost turizma oziroma to dejavnost proizvajalcev teh pijač. Toliko z moje strani.  Hvala lepa. Pa mislim, da bo zdaj prekinjeno, pa se potem…
PREDSEDNIK GREGOR PERIČ
Hvala.  Najprej delavci, nedelavci, socialni dialog. Jaz mislim, da sem imel kar veliko poglavje 4.3., iz koalicijske pogodbe, ravnovesje med socialno državo, tržnim gospodarstvom. Sam ste me že večkrat slišali, da sem povedal, da tisti delodajalci, ki ne jemljejo delavcev kot del sistema, del podjetja, nimajo nobenih šans za preživetje, tisti ki jih jemljejo kot sredstvo. In vsa tista podjetja, ki imajo odnos z delavci urejen, tista so dobra. Okrog tega, da pa je Slovenija država, ki temelji na socialnem dialogu, pa ni potrebno diskutirati. Jaz sem ponosen na to, da sem v vseh podjetjih in tudi zdaj na ministrstvu, kakršnekoli ste že slišali zadeve o meni, imel vedno temelj svojega delovanja usmerjen v ljudi in z ljudmi in stimom smo naredili vse to kar smo naredili, ali v podjetjih ali pa na ministrstvu.  Potem pa nekaj vprašanj okoli minimalne plače. Če ste spremljali moje delo kot ministra že v prvem mandatu, ste lahko videli, da sem vedno zavzemal za to, da ne odrejamo administrativno minimalne plače. To je bila moja mantra 14, 18. Ko smo prešli v novo Vlado, ko smo spremljali rezultate, ki smo jih imeli, prej sem jih omenil v gospodarski rasti, skratka vsi kazalci so šli toliko gor, da sem večkrat povedal, da so delodajalci zaspali pri plačah, in da se nam je čez noč zgodilo to, da nimamo več 140 tisoč brezposelnih, ampak 70 ali pa še manj. Čez noč se nam je zgodilo, da se nam severna in pa zahodna meja praznita, ker ljudje hodijo delati preko meje. In če slovensko gospodarstvo ne bo reagiralo, bomo ostali brez delovne sile. Zdaj pa to rešimo na administrativni način, ali bodo sami delodajalci morali narediti nekaj na tem področju, je stvar diskusije. Jaz osebno sem bil za to, da plače rastejo iz naslova povečanega povpraševanja po delu. Če vzamete situacijo v Mariboru in težave z Magno, so bile ključne zaradi tega, ker so nekateri domači delodajalci videli in se morali soočiti s tisoč 250 evri neto plače v tem podjetju, ko so celi sistemi morali preiti iz tega, da imajo minimalno plačo na višje plače. In v tej luči, če ste spremljali zdaj ta mandat te Vlade, jaz kot minister nisem nasprotoval administrativnemu odrejanju višje minimalne plače, čeprav pri sebi intimno še vedno mislim, da je zdaj situacija taka, ko trg le omogoča, vsaj do danes, če se zdaj zadeve ne zakomplicirajo tako, situacija omogoča to, da pridemo do višjih plač, zato ker preprosto ni dovolj dobrih delavcev in smo v, pustimo zdaj to krizo, v stanju, ko bo ta razprava po mojem mnenju dosti dosti manj pomembna. Mi imamo za našo prihodnost ključni izziv pomanjkanje delovne sile. To je eden od faktorjev, ki vpliva na to ali bomo imeli gospodarsko rast dosti visoko ali je ne bomo imeli. Na zunanje faktorje ne moremo vplivati, to je kriza, to so kakšne trgovinske vojne. Ampak, da pridemo do tega, da bomo pa lahko to kar delamo, delali dobro, bomo pa rabili delovno silo. Te pa nimamo. In tudi z delavci ne bomo morali delati tako kot so nekateri delali. In tudi ne bomo mogli samo uvažati delovno silo pa delati po starem naprej, zato ker bo tista uvožena delovna sila šla čez noč preko severne meje naprej, ker so oni tudi toliko pametni, da to znajo narediti. In zato je potrebna, bom potem še pri drugih vprašanjih se navezal na to, komercializacija možganov, nekomercializacija mišic, pa kasneje o tem kako mislimo, da je to treba narediti.  Vi ste me zdaj vprašali konkretno, osnova. Te podatke imamo. Vem, ne vem. Gre za to, da se strinjam s tem, da bo treba imeti za pošteno delo pošteno plačilo, to pa je tako plačilo, da se bo dalo s tem denarjem živeti. In se strinjam s tem, da je teh 900 evrov, o katerih ste gospod poslanec govorili, takih da je to na meji tega ali se to da narediti ali ne, dejstvo pa je, da se je minimalna plača dvignila in da je to prisililo delodajalce, da reagirajo tudi v verigi navzgor. Seveda pa je tudi dejstvo, da imamo nekatere panoge, ki tega v trenutku ne zmorejo in je vedno vprašanje na kakšen način to zdaj narediti, postopoma, da prideš do tega, da lahko preživijo ali naenkrat. In dejstvo je, da se bodo nekatere panoge iz Slovenije selile, zato ker nihče za tisti denar tukaj ne bo delal. Tako, da je to en proces v katerem bomo prišli do, še enkrat ponavljam, komercializacije možganov ne pa mišic.  Zdaj pravila in izigravanja pravil. Absolutno ni nobene diskusije. Pravila, če jih imamo, jih moramo spoštovati, pa sem to jaz ali pa moj sodelavec ali pa je kdorkoli iz katerekoli druge stranke. Jaz si bom za to prizadeval. Sem si do zdaj in tukaj bom rekel, da verjamem, da nas je v politiki vedno več takih, ki si za to prizadevamo.  Sripti. Poglejte, pri nas jih imamo 9. tukaj gre za devet področij pametne specializacije. Večina teh sriptov deluje uspešno. Nekaj razpisov je bilo oblikovanih na osnovi predlogov, ki so jih skupaj v okviru teh sriptov oblikovala podjetja in institucije znanja. To je glavna moč in pa dodana vrednost strateško razvojnih inovacijskih partnerstev in na ta del sem ponosen. Imamo pa eno oziroma dva, kjer pa imamo težave in kjer smo prišli do tega, da so se tista pravila o katerih smo prej govorili, izigravala. Mi smo v teh dveh postopkih reagirali in prekinili sodelovanje z inštitucijo, ki je ta sistem izigravala, pa se stvar politizira, pa se bo še politizirala, ampak now vay. Tukaj gre za javna sredstva in pričakujem, da bomo speljali vseh 9 sriptov na način kot jih je večina to tudi zastavila.  Naborništvo. Najprej bom povedal naslednje, da moramo nekaj narediti, da bomo v okviru zakona, ki ga imamo, našo vojsko naredili efikasno. Nisem minister za obrambo, se ne ukvarjam s to tematiko, ampak situacija kateri smo priča, zahteva, da tisto kar imamo napisano deluje. Ne moremo imeti na papirju, ampak moramo to zadevo realizirati. V koalicijski pogodbi piše postopno. Jaz ne verjamem, da bo do tega prišlo v času mandata te Vlade, verjamem pa, da bomo naredili vse, da v okviru obstoječe zakonodaje naredimo vojsko efikasno, govorim o ljudskem potencialu, ne govorim zdaj o tehničnem delu, ki je lahko tudi predmet diskusije.  2TDK, Slovenske železnice, upravljanje. Podjetje 2TDK to tudi ni direktno moja pristojnost, ampak lahko povem, je bilo ustanovljeno zato, ker je to omogočilo ali pa bi omogočilo, da pridobimo partnerja, zaledno ali več zalednih držav. Če bomo pri tej zadevi uspešni, tudi o tem imam svoje mnenje, zato ker menim, da bi bilo dobro imeti zaledne države iz večih razlogov, še najmanj zaradi denarja in nikomur se nič ne bo dajalo. Mi smi s partnerstvom zalednih držav zagotovimo v naprej tovor, pretovor v luki pa tovor po železnicah, delo za logistiko. Vendar če to ne bo tako, se bomo pač na trgu borili za posel, bomo pa, v tem primeru pa ni potrebne po takem podjetju 2TDK. Seveda pa, ko govorimo o tem, o prenosu, nakupu, jaz tukaj vidim samo opravljeno, ničesar drugega. Ampak kot že rečeno, je to moje mnenje iz pogleda spremljave te tematike, ker je to pač pristojnost Ministrstva za infrastrukturo.  Pošta Slovenije. Poglejte, Pošta Slovenije doživlja eno zanimivo transformacijo ali pa, vse se spreminja. Na pošti lahko kupimo vse, še najmanj hodimo na pošto zdaj zaradi poštnih storitev. In tukaj je treba pošti priznati, da se je uspešno transformirala. Poglejte, eden od razlogov, da imamo, samo en podatek, zelo različne podatke o tem, kakšna je naša trgovinska menjava s Kitajsko. Po našem je mislim, da tam nekje milijardo 400 ali milijardo 500, milijardo uvozimo, 400 izvozimo. Po Kitajskih podatkih pa gre za 3,5 ali skoraj 4, zato ker nimamo, mi imamo šteto to trgovino, vse to kar pride po pošti kot darilo za 7 ali koliko evrov že, oni pa štejejo dejansko vrednost tistih pošiljk. To je naloga s katero se že ukvarjajo finance in pa FURS, ampak hočem povedati, da je pošta tržno naravnana in ji tukaj dam kapo dol. Na drugi strani pa veste, da smo vsaj dve leti, ne vem koliko vprašanj sem dobil na temo zapiranja poštnih lokacij, kjer smo mi po zakonu dolžni zagotavljati samo minimalno poštno storitev in tukaj si prizadevamo, da se pošta ne bo, bom direktno povedal, izgovarjala na to in iskala izgovore za kakšne druge poslovne odločitve v tem, da še ne dosegajo dovolj velik donos na kapital. V strategiji upravljanja premoženja imamo zahtevo po 8 %. Ko smo to strategijo sprejeli, je bila donosnost kapitala v okviru SDH, ne me držati za besedo, ampak manj kot 2 %, 1,5 pa nekaj. Zdaj smo prišli na več kot 6, manj kot 7. pričakujemo pa, da bo, kakorkoli bo to, zdaj SDH ali bomo imeli potem demografski sklad, ta donosnost taka kot je postavljena in ta ni naključno postavljena. 8 % donosnost imajo v planu in jo tudi realizirajo, francoska državna podjetja. Za tiste, ki ne vedo, v Franciji je velik del ekonomije tudi v državni, javni, kakršnikoli izraz že uporabimo, lasti. Mi smo marsikaj od tega kar oni delajo, proučili in poskušali našim na SDH pomagati, da prenesejo tisto kar ocenijo, da je koristno.  Potem ravnovesje med socialno državo in gospodarstvom. Pošteno plačilo za pošteno delo. To se mi zdi, da je temelj, ki ga moramo rešiti, če hočemo da bo naši državo v redu. To, da je samo eden bil zdaj glaven, samo gospodarstveniki ali pa podjetniki ali pa samo delavci, ne gre. Tukaj prihajamo zdaj do, ne prihajamo, smo v obdobju, ko bo treba najti to ravnovesje in tisti, ki ga bo našel, tisti bo po mojem mnenju na trgu uspešen, vsi odkloni ali v eno ali v drugo smer bodo taka podjetja pripeljali. Zdaj, če me vprašate v številkah, koliko je to. To je najbolj popularno reči, lahko tudi dam kakšno številko provokativno, ampak to sprejmem kar ste povedali, se tega zavedam.  Zdaj pa, ključno kar pa nisem, pa ste me hvala bogu vi spomnili, v uvodu povedal, to je tudi moja mantra. Cilji slovenskega gospodarstva so usklajeni z Gospodarsko zbornico Slovenije in so 50 milijard izvoza do leta 2025, 60 tisoč evrov dodane vrednosti in 25 tisoč evrov povprečne bruto plače na zaposlenega. Kako? Pri izvozu se trudimo, ampak ne bomo rabili kaj veliko delati na tem, ampak je ta rast med 6, 8 do 10 % na leto, zdaj spet izvzamem te težave z zadnjo krizo in ker smo že na 40 milijardah, imamo pet let, jaz verjamem, da bomo ta cilj dosegli, čeprav tudi Vlada, ministrstvo pomaga z različnimi ukrepi znotraj programa internacionalizacije za to, da se po malem intenziviramo pri prodajnih poteh izven Evropske unije. Ne zapuščamo Evropske unije, kamor prodamo 80 % tistega kar sem prej povedal, ampak želimo tistih ostalih 20 % sveta povečati. Dejstvo je, da bomo vedno imeli Evropsko unijo kot prvi trg zaradi kroga teh 500 kilometrov. To sploh nima smisla diskutirati o tem, vendar je ta drugi del prav tako pomemben. Na drugi strani dodana vrednost. To je pa vse tisto kar sem prej uvodoma govoril, s spodbujanjem raziskav razvoja inovacij, z razpisi ki so koncipirani ne na delovna mesta, ampak na dodano vrednost. Mi smo konkretno naredili ali je v zaključni fazi, program kako zmanjšati zaostanek s severno sosedo, ki ima mislim, da 72, 73 tisoč evrov dodane vrednosti. Mi pa smo, ste rekli, na 44, ne. Se pravi, mi želimo v desetih letih prepoloviti ta zaostanek, ker oni bodo tudi rasli. Ne moremo reči, da bodo oni stali pa bomo mi njih dohiteli. Se pravi, vlaganje v, če hočete, možgane skozi različne vidike in tudi z ukrepom minimalne plače, s tem silimo, da se stvari spreminjajo. To spreminja svoj miselni krog v tem, da je s tega vidika tudi to en instrument s katerim pač na malo netipičen način preseljujemo nekatere panoge v gospodarstvu, da razmišljajo in gledajo naprej kaj narediti in kako to zadevo izboljšati. Turizem, kmetijstvo. Da, moja, bom rekel, / nerazumljivo/ pa boleča točka, pa ne zaradi tega, da ne bi vsaka od teh dveh panog bila uspešna, ampak zaradi tega, ker ni tega kar ste povedali, ker ni povezovanja. In hvala bogu tudi zaradi krize prihajamo do tega, da bo imeli težo lokalno, zdravo, naravno. Mi nimamo nobene šanse v masovnem turizmu. Vsak avgust, ki pride, se zgodi hajka kako se bo menedžiral over turizem na Bledu ali pa v Portorožu. Tak enomesečni over turizem je sladek problem. Naša naloga je, da naš turizem naredimo butičen, zelen, pet zvezdničini in povezan z naravo, zdravjem in zdravo hrano. V tej luči, poglejte, to gastronomsko regijo kjer smo si želeli to zadevo narediti.  Druga tema pa je kmetijstvo, kje smo. Če boste šli ga preanalizirati od razpada bivše države, smo na posameznem področju zelo daleč od polovice samooskrbe in jaz mislim, da bomo tudi na tem področju zdaj skozi to krizo prisiljeni, da bomo naredili en korak naprej. Vprašati se moramo kaj bomo naredili z našim podeželjem čez 20 let. Kdo bo obdeloval neko kmetijo čez 20 let. Če hočete videti kaj se ne sme zgoditi, pojdite preko južne meje, pa ne gledati samo ceste, poglejte koliko tiste države, je ne bom imenoval, prva je zraven nas, je zaraščena, pa vam zdajle povem, da je preko prsta 30 % ravnine zaraščene in neobdelane. Tega v Sloveniji še ni. Če ne bomo danes vleki pametnih potez, bo jutri to pri nas v Sloveniji. In eden od razlogov, da tega ni, je tudi tistih prej povedanih 500 milijonov dobaviteljske verite Mercatorju. Ta zadeva je, kar se mene tiče kompleksna, zapletena in jo je potrebno reševati sistemsko. To ni zgodba za črno belo iz danes na jutri. Za mene je to problem, ki gre tudi k tistemu obmejnemu segmentu ker moramo ustvariti delovna mesta, da bo nekdo v Osilnici, v Halozah živel, ne da bo tam živel pa hodil v Ljubljano v službo, pa imamo potem take in drugačne težave. Zato želimo poleg tistega denarja, ki sem ga omenil, stimulirati tudi skozi davčne olajšave slovenske investitorje, da bodo investirali dol v proizvodnja delovna mesta, tam, ne pa v okolici samo teh štirih avtocestnih krakov. Danes bi vsi bili tam, niti enega metra dlje. Če hočemo, da se bodo preselili, bomo mi kot država to morali omogočiti z več vzvodi, ne samo z enim.  Trošarinska politika. Liberalizacija cen goriva. V prvem mandatu, jaz sem zagovornik, to moram povedati, nereguliranih cen. Mi v Sloveniji imamo samo dve zadevi še regulirani, in sicer so to učbeniki in pa naftni derivati. V prvem mandatu smo deregulirali v celotnem sistemu plinsko olje ali kurilno olje, kakorkoli že temu rečemo, in pa 98 oktanski bencin, na prvi stopnici. Na drugi stopnici smo deregulirali na avtocestnem križu vse ostalo. Še vedno je pod regulacijo, se pravi, 95 bencin in pa D2, sem prav rekel, na pumpah izven tega sistema. Tisto kar piše v koalicijski pogodbi pomeni to, da bomo, je ločeno od te deregulacije trošarine, so politika s katero si bomo, ampak to je tudi tema Ministrstva za finance, prizadevali, da bo več tranzitnih potnikov polnilo rezervoarje v Sloveniji. In to pomeni, da bi želeli, da bodo te trošarine nižje pa skozi to in večjo količino prodanega goriva dobimo enako. Kaj koga, koliko, to ni naša naloga na našem ministrstvu. Naše ministrstvo je pa odgovorno za to maržno politiko pri gorivih in tukaj moram povedati še nekaj. Ja, različne študije so. Jaz sem v teh petih letih ministrovanja bil deležen takih in drugačnih študij, odvisno od tega kakšen je interes, tako študijo pa dobimo. In sicer, gre za to, da je pri gorivu kljub vsemu treba povedati, da smo ena od dveh držav, ki ima regulirano oziroma edina čisto na tak način. Drugič, da je pri tem gorivu narejena analiza tudi ločeno. Ne gre samo za to, da imamo dva trgovca, ampak so različni segmenti po gorivih. 98 oktanski, 95 oktanski, potem velika podjetja in ne moremo govoriti o čistem duo polu, ampak je zadeva kljub vsemu bolj razbita. Na vsakem področju goriva imamo vsaj tri ponudnike. Dejstvo je, da na eni strani se govori, da ni možno, da ni več prostora za novo konkurenco, ampak zaradi te politike, ki jo imamo, so nam še obstoječi odšli, Schell na primer. Vedeti pa morate, zdaj to ni naša ključa preokupacija, jaz še enkrat povem, si prizadevam za to, da bi imeli dereguliran popolnoma ta trg goriv, ampak imamo pa eno varovalko, pri vsakem odklonu od te politike se čez noč uvede regulacija nazaj. In drugič. Imamo agencijo za varstvo konkurence, ki ima vse možnosti, da kakršnakoli dogovarjanja na tem področju absolutno sankcionira. Se pravi, jaz tukaj ne vidim možnosti, da bi prišlo do izigravanja, seveda se pa stvar lahko v veliki meri politizira. V tem trenutku se mi ne zdi to tako ključno vprašanje.  Dvig prispevnih stopenj. Jaz sem poslušal predsednika Vlade, ko je govoril o tem. Mislim, da moram eksaktno trditi, da se to nanaša na našo zavezo, da bomo na področju zdravstva morali hitro narediti nekaj in jaz sem to razumel kot možnost, če ne bomo našli drugačne rešitve. Ampak dejstvo je, da moramo vprašanje zdravstva rešiti do te mere, da ne bomo imeli več čakalnih dob, da se bomo losali tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tukaj ne vidim nobenega problema, čeprav se mi tukaj očita, da smo šli stran od tega, mi samo nismo podprli tistega zakona, ki je bil v osnovi celo predlagan dober, potem pa tako zamandmiran, da ni celovito reševal tega problema. Naše stališče, če rečem naše, zdaj pa mislim na stranko SMC, čeprav ni to moj resor, ostaja pri tem vprašanju enako. Na koncu koncev lahko pogledate kakšen je bil predlog pri prejšnji ministrici 2014-2018, kakorkoli smo že bili kritični do tega. Seveda se pa ta tema tako ali pa drugače politizira. Tukaj ne gre za politizacijo, tu moramo najti rešitve, ki bodo pile vodo.  In pa zadnja zadeva, trošarina na sladke pijače. To je ena zgodba proti kateri sem jaz bil, pa bom še zdaj. Že v prvem mandatu je to tam nekje 2014, 2015 prišlo na mizo. Se da diskutirati iz obeh vidikov. Treba je pogledati tudi konkurenčnost naših proizvajalcev teh sladkih pijač, ki so naravne, take, drugačne. To je pač zadeva, ki jo je treba temeljito proučiti. Mislim, da so samo Francozi oziroma eni so to v Evropi uvedli, ostali pa ne. Ne zavračam proučitve tega, ampak na vrat na nos, da bi iskali neke dodatne vire iz tega naslova pa nisem. To je pač ena kompleksna zadeva, ki jo moramo proučiti z vidika financ, z vidika zdravja, kajti v zdravju je tisti osnovni motiv, da bi se tak pristop, taka proizvodnja obdavčila in pa z vidika našega, ko je treba pogledati koliko je podjetij, branža, kaj vse se znotraj tega dogaja.
Hvala lepa.  Predno nadaljujemo na naslednji sklop, samo še eno metodološko opozorilo. Torej čas ni na naši strani, ni naš zaveznik, časa imamo do trinajste ure. V kolikor ne bomo uspeli zaslišanja do tedaj zaključiti, bomo poiskali nek nadomestni termin. Nakazujejo se predej pozne večerne ure. Verjamem, da lahko z nekoliko bolj dinamičnim pristopom na obeh straneh tudi dosežemo ta prvi termin, torej do 13. ure.  Sedaj bom tudi sam postavil dve vprašanji in postavil jih bom zelo kratko.  Moje prvo vprašanje kandidatu je, torej vemo, da smo v neki zelo specifični in resni situaciji, ker koronavirus pušča posledice na gospodarstvu. Vlada je predlagala že en paket rešitev, veliko ljudi se je pa name obrnilo predvsem z vidika tega kaj je mišljeno in tudi kaj bo pripravljeno še zlasti za espeje, ki so najmanjši in tudi najbolj podvrženi temu stresu oziroma temu valu, ki se je zgodil. Torej ta vidik kaj na Vladi oziroma kot kandidat oziroma potencialni minister predvidevate še narediti na tem področju.  Druga zadeva, ki me pa zanima, torej v prejšnji Vladi je bil v kabinetu predsednika Vlade tudi državni sekretar, ki je pokrival področje malega gospodarstvo. Po odzivih gospodarstva in obrtnikov je bilo to sprejeto kot zelo pozitivno. Kakšen je vaš pogleda na to rešitev? Seveda razumem, da je to del nekega širšega dogovora, tako da to sta ti dve moji vprašanji.  Sedaj bom pa predal besedo kolegu Bandelliju za njegova vprašanja, pripravi se pa še potem kolega Ivanuša. Tako da, izvolite kolega.
Hvala predsednik za besedo.  En lep pozdrav ministru, tudi če ni v najboljšem zdravstvenem stanju, mu želimo, da naj ostane do konca z nami, no saj drugega ne ostane.  Spoštovani minister. Vi sami veste kako vas jaz, že toliko let sodelujejo, spoštujem, cenim in tudi podpiram in očitno je tudi to da, zakaj ne bi podpiral vas tudi naprej, če smo skupaj sodelovali in delali do danes. Jaz bom šel malo po teh točkah. Neke zadeve so že bile omenjene, tako da bom izpustil, bom še naprej z drugimi, ker nima smisla, da se ponavljamo in da odgovarjamo potem dvakrat na ista vprašanja na iste dileme.  V glavnem, veste sam, da kot poslanec stranke SAB, sem se zelo aktivno zavzel za nadaljnji razvoj Krasa in tako je bilo tudi v primeru Lipice, ko sem začel z več poslanskimi vprašanji in pozivi k ureditvi razmer v Lipici, ste nam kar priskočil naproti. Do zadnjega sem se lahko boril, lahko rečem, da bi se razmere tam uredile in bil moj ta poslanski glasnik nekako civilne iniciative za Lipico. Tudi sem bil pobudnik tega medresorskega reševanja in s strani ministrstev in gospodarstvo, kultura, kmetijstvo, kar je prihajalo notri takih in drugačnih vprašanj in dilem kako naprej. S tem biserom, ki je zelo pomemben, ne samo turistično, ampak tudi iz gospodarskega smisla za nas, za Kras. Tako da, absolutno sem vam hvaležen, da ste nam ponudil roko in tudi osebno podporo. Zdaj tukaj, kaj smo mi naredili in kakšno ima vprašanje zdaj v tem smislu. Mene seveda vprašanje je, to kar ste tudi prej samo omenil, zanima me, v kakšni fazi investicije je Maestozo. To se pravi, vemo, sami, da je bil že enkrat razpis, propadel razpis, potem je bil še enkrat razpis, pa ne vemo točno kaj je praktično s tem hotelom, s to prenovo hotela. Tako da, malo bolj konkretno glede tega.  In druga zadeva. Zelo pozdravljamo zamenjavo vodstva. Tukaj smo bili zadovoljni in smo vam tudi to sporočili. Kljub temu pa je malo kadrovska podhranjenost, če bi tako rekli tam, predvsem pa direktorja kobilarne, ki še danes ga ni. Tako da bi radi vedeli kako razmišljate in kakšni so potem nadaljnji koraki glede tega.  Zelo smo zadovoljni in pohvalimo ohranitev klasične dresurne šole, da smo zamenjali in spremenili ta cirkus, ki je bil pripravljen tam z veliko in konkretno klasično dresuro, ponos ki je bil ponos Slovenije, in še, če govorimo o bivši Jugoslaviji, še takrat, pomembna zadeva. Predvsem pa ustanovitev tudi posebne te strokovne komisije, ki bo podajala tudi mnenja o ustreznosti treniranja. Tako da to smo doseli skupaj in to je en velik rezultat.  Glede Lipice pa pravim. Glede investicij me zanima in me zanima še ta kadrovska podhranjenost? Na kakšen način to odpraviti? Z Lipico zaključujem. Bom šel naprej na druge argumente.  Predvsem turizem. Veste sam, da sem se ukvarjal s turizmom tudi prej kot župan. Ogromno projektov smo speljali skozi, veliko projektov se je spremenilo. To je čisto normalno, ko pride nov župan, ima nove vizije, zato tudi ta zamenjava ministrov, toliko zamenjav teh ministrov pa pridejo tudi novi vzvodi in ni vedno to dobro, tako da to, da greste naprej v vaši funkciji, je to dobro.  Glede turizma je bilo narejenega veliko, ampak jaz mislim, da je nujno potrebno, da se nadaljuje z razvojnimi projekti. Kaj pomenijo ti razvojni projekti? Veste, to kar jaz dostikrat govorim in omenim, ti projekti, vzdrži morajo biti projekti. Se pravi, danes naredimo en projekt, financiramo, sofinanciramo en projekt, ki ko je končano njegovo obdobje projekta, ne sme se zaključiti. Tukaj mora biti samo štart, da obstane ta realnost in ta subjekt, ki je bil narejen s pomočjo evropskega denarja ali kateregakoli drugega, integralnimi sredstvi, nima pomena. Jaz mislim, da tukaj bi morali podpirati nastanek nekih novih turističnih, tudi športnih dejavnosti. Kar nekaj projektov, kar nekaj ljudi se obrača k meni, ne toliko, da bi lobirali, daleč od tega, ampak samo, da bi vedeli kam naj se obrnejo. Po mojem v tem trenutku še vedno manjka prava informacija, kje so in na kakšen način so predstavljeni projekti. Kaj lahko dosežemo z določenimi projekti? Kaj in na kakšen način pridemo do določenih sredstev? Mi smo v prejšnji perspektivi zaključili že s projekti, kličemo jih trdi projekti in smo šli na te mehke projekte, ampak ti mehki projekti dostikrat niso dovolj za dobre ideje. Seveda ljudje bi radi slišali predvsem te manjše projekte. Zdaj jaz govorim manjši projekti, lahko so za nekoga to zelo veliki, ampak zame manjši projekti so tisti do milijona, milijon in pol, taki ki lahko rešijo problematiko, družinsko ali pa tudi kaj več s tem. Kar nekaj projektov je bilo na mizi in mislim, da bi to moralo biti kar več govora o tem.  En predlog je bil, če se spomnite, ko sva sodelovala še kot ministra, o info točki, o skupni info točli. Ta skupna info točka tudi na SVRK in tudi novega ministra, ki ga bomo pozvali, vedno govorimo o tej, kako bi rekel, nekako terenski pisarni, smo vedno govorili o tem, ampak terenska pisarna ni naloga samo SVRK-a, naloga terenske pisarne mora biti skupna, z vsemi resorji, predvsem pa gospodarskim resorjem, ki mislim, da je ključen pri temu. Ključno tudi verjetno s kmetijskim, ker dostikrat se križajo projekti med kmetijstvom in gospodarstvom. Kaj bi pa to pomenilo, ta terenska pisarna? To ne pomeni, da morajo imeti en kombi in da greš okrog, / nerazumljivo/. Tukaj je treba napraviti predstavitve, sestanke, ukrepati na način, da se izpostavi ena informacija, direktna, kakšne so možnosti, ker dostikrat pridejo z vprašanji, kaj se lahko, kakšne so možnosti, mislim kakšni so pogoji, kaj lahko mi naredimo, kaj lahko mi naredimo, kam lahko gremo mi vprašati sploh za ta projekt, ki ti ga pokažejo potem v roke, ki se ti zdi tudi dober projekt, ki bo zaposlil lahko 10 ljudi, 12 ljudi, kar ni malo danes, govorimo o temu, ampak več takih projektov. Nimajo kam se obračati, pa človek reče, ja je na internetni strani, pa je… Pokliče na ministrstvo, pa ne odgovorijo, pa reče da ni njihova. Potem so regionalni razvojni centri, ki ne delujejo, bodimo si pošteni, regionalni razvojni centri ne delujejo. To so regionalni razvojni centri, ki imajo svoje fiksne ideje, delajo za določene občine, jaz pa vem o prvi osebi, to kar vem kako je bilo to. Dogovorjeni smo bili za določene projekte in potem kar je ostalo, mizerija bi rekli mi na Primorskem, je ostalo še za določene privatne projekte take ali drugačne in to ni prav. To ni prav. Ker ali govorimo o koheziji, potem pa so občinski projekti veliki in taki ali govorimo o razvojnih projektih, ki pa je naloga Ministrstva za gospodarstvo skupaj z drugimi inštitucijami. In tukaj jaz mislim, da bi morali to malo drugače izpostaviti to problematiko.  Nekoč sva tudi jaz in vi skupaj obravnavala en problem, niste bil prav toliko za to idejo, ampak meni se je zdela zelo dobra ideja za razvoj SVRK-a kot takšnega, da ne bi ostal vedno en resor brez portfelja, če ga tako imenujemo, se pravi, brez listnice, kot se temu reče. Se pravi, da bi prenesli regionalni razvoj, in da bi tam nastal prav resor tak kot mora biti. Samo razmišljam, ker gospodarstvo je toliko široko, eni imate tudi turizem spodaj, in vse te zadeve, ki bi lahko regionalni razvoj bil, že ko se dela tudi regionalne projekte, kličimo jih mednarodne, ampak bolj so obmejni kot taki, ker tukaj sodelujejo občine iz dveh strani meja, potem so prišli ven neki interregionalni, mednarodni, ne vem kakšni in potem ekstra ne vem koga, taka imena in drugačna, da smo potem skrili malo vso to zadevo. Ampak mislim, da ta regionalni razvoj bi moral biti razvit na drugačen način. To je moje mnenje. In kakšno je vaše mišljenje o temu, mislim resnično, če bi se dalo razviti malo drugače to zadevo.  Jaz bi šel na to kar je že tudi kolega Perič nekaj omenil, glede tega koronavirusa. Tukaj ste tudi vi sam omenil, ki je veliko govora o tej milijardi, prej ste nam tudi zelo dobro vso to zadevo nekako predočil, ampak bolj generalno, upam, da bodo prišli podatki malo bolj točni tudi do nas, kakšne so pomoči gospodarstvu. Rekel ste, da subvencioniranje o delu se to zdaj dogaja, v bistvu zdaj na Vladi v tem trenutku, ki ni še za espeje, mala, mikro podjetja, kar jaz to zelo pogrešam to zadevo, upam da bomo to čim prej rešili, ker to mora biti subvencioniranje in pomoč in kakšni ukrepi bodo tudi v tem primeru. Veste, mi govorimo vedno o ukrepih za naše izvoznike, ampak mi pozabimo, da je ogromno delovnih mest je odvisnih pa od uvoznikov in to so veleprodaje, trgovine, ki v tem trenutku imajo velike težave. Pojdite malo na italijansko mejo, pa boste videl kakšna kolona kamionov je, ki čaka tovornjake za uvoz notri, pač zardi kontrol takšnih in drugačnih, po dva, tri, štiri dni se zamuja in to bo samo elastika, danes dva dni jutro bo štiri dni, čez en teden bo to osem dni in tako bo šlo naprej, kdaj bomo prišli v to normalno. Se pravi, tukaj se bo vzpostavila ena kriza, ki bo tepla določene uvozne podjetnike. Tako, da tudi tukaj jaz mislim, da bi bilo treba razmisliti o tem, ni vse naravnano na izvozu, ampak je naravnano tudi na uvozu in na domači sami trgovini, če bi tako rekli.  Ena zadeva glede mikro in malih podjetij, o velikih podjetjih… Velika podjetja se rešuje bolj enostavno, po mojem mnenju, ker se dobi določene vzvode, se pripravi določena zakonodaja, se da določene možnosti in možnosti takih in drugačnih olajšav,  (Nadaljevanje): dosti več kot mikro in mala podjetja. Mikro in mala podjetja pa so v glavnem, če bi rekli en domači izraz, tepena. Tepena, ker ne morejo uveljavljati takih olajšav, se pravi so tudi tiste, ki so najbolj doprinosne, če bi tako rekel za Ministrstvo za finance, ker one plačujejo polno davčno stopnjo, ker nimajo možnosti olajšav takih ali pa drugačnih.  Mene zanima kakšna je vizija ministrstva na njihov razvoj? Na primer, tudi sama subvencija v določenih sredstev, tudi evropskih razpisov in tako, nisem zasledil v pomoč na primer za nabavo mehanizacij, strojev, računalniške posodobitve, e-trgovine, internetnih zadev, kar je novodobna trgovina in te zadeve in mislim, da tukaj, bi moralo. Če pa je, veste, potem pa pomeni, da res nimamo možnosti na kakšen način si ogledati kje se tukaj lahko pogleda in komu se lahko na tak način pomaga, da bi prišel do tega. Rečeno je bilo, da so bili razpisi za, dam en klasičen prime, ki je prav, da ga vemo, tudi zakaj govorimo ne samo o makro zadevah, ker mi živimo z majhnimi zadevami. To je glavnina ljudi, ki živi s tem. Na primer, vzpostavitev nove spletne strani je bil en razpis, mizeren, nič, par 10 tisoč evrov je bilo in to je šlo takoj kar je bilo treba. Zakaj ne naredimo večji razpis za to, milijonski razpis, da pridemo na tržišče z novo tehnologijo, z e-komercialo. Mislim, to je treba postaviti na noge in pogledati na kakšen način napraviti. Morda, da je tudi že v planu, zato vprašam in zato sprašujem kakšna je vizija v tem pomenu.  Omenili ste glede ukrepov prej tudi glede kreditnih linij. Vem, da obstajajo kreditne linije, ampak kreditna linija ni pomoč. kredit, če je dobra firma, ga bo dobila tako ali tako, če je v krizi, danes. Kaj nam to pomaga. Kaj dosti nam ne more pomagati. Nam pomaga lahko začasno z likvidnostjo, ampak kredit je kredit. Kredit vzameš, a ga moraš tudi vrniti in to je čisto normalno. Zdaj, kateri so… Jaz mislim, da bi predlagali lahko kot gospodarstvo nekakšne olajšave v tem trenutku. To bi bil lahko en tak dober dokaz v tem trenutku, kjer je ta, kličimo jo že nastala kriza, ki bo še slabša po mojem v roku enega meseca. Pravzaprav čez en mesec se bo kmalu pokazala realna slika pri tem. In tisti, ki so red trpeli, ki dokažejo, da so trpeli določeno škodo in kar je, da bi lahko prišli na proti z določenimi olajšavami, davčnimi prispevki, nekaj je v tem. Ne morem se navezati na to kar sem slišal danes po radiu, da bo v ponedeljek verjetno se zaprlo šole, vrtce in vse to. Veste kaj bo to pomenilo? Kdo bo te otroke doma gledal. Se pravi, sigurno bodo podjetja morala ali izredne dopuste ali kakšne take in drugačne reči, bo spet izpad nekako celega procesa, proizvodnega procesa v določenih podjetjih in bo to ena težava, kako zdaj vi vidite tudi tukaj, ker če ostanejo vse šole, vsi vrtci doma, otroci, bo nastal problem, posredni. Tukaj bi potrebovali verjetno kakšno pomoč ali pa kakšno vizijo, vašo, s te strani.  Bom zaključil. Bom pustil, ker drugo so že vprašali ostali. Mislim, da tukaj sem videl spisek, je še eni šest, sedem, tako da bo še kakšna drugačna vprašanja. Verjamem, da je Vlada začenja svoje delo, bom tako izrazil en izraz, kruto, in to je pošteno povedano, začne kruto. Vlada je začela svoj mandat s to pandemijo in to je tudi, / nerazumljivo/ ni dobro. Slišali smo predvsem včeraj kandidat ministra za finance, ki je praktično na petih zadevah tri omenil, da v glavnem se bodo ukvarjala Vlada zdaj s to krizo, kar mislim, da je tudi pravilno in tudi naša podpora bo absolutno taka kakor mora biti, za vse vaše ukrepe, kar bo. In drugega pa, gospod minister, drugega pa vam ne morem želeti kot veliko sreče in veliko uspehov, kakor do danes.  Hvala.
Hvala lepa.  Izvolite. Postopkovno.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Še enkrat apeliram  (Nadaljevanje): na vas, da opozorite vse poslanke, poslance, da je hearing namenjen kandidatu, in da se poslanke in poslanci osredotočijo z vprašanji do kandidata, ne pa, da razpravljajo svojo tezo kako bi določene probleme reševali. To tezo naj takrat naredijo, ko bodo sedeli na mestu za kandidata. Danes pa mislim, da je namen tega hearinga kratka, jasna vprašanja ministru, da se seznanijo kako kandidat za ministra razmišlja, ne pa, da se tukaj notri razpreda s teorijami kako bi kdo kaj reševal.  Hvala.
Hvala lepa.
Ne, ni stvar to. Mislim, da moraš, moj postopkovni predlog je, da je prav, da minister posluša tudi določene predloge poslancev, ki so, nekateri tudi z znanjem tukaj in upoštevali ali pa ne te zadeve. Se pravi, mi mu damo vprašanja tukaj, ampak mu damo tudi možnosti razmišljanja. Če je pravilno, nepravilno, bo sam ministre v času videl, če je prav ali ne.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Dobivamo več postopkovnih predlogov. Predlagam, da se fokusiramo in na namen postopkovnih predlogov kot tako in tudi zaslišanja zaradi katerega smo danes tukaj.  Izvolite, kolega Mesec.
Imam tri postopkovne pobude. Prava je za vas, gospod predsednik, da ste trši pri moderaciji. Druga je za vas, gospod minister, da ste krajši pri odgovorih in tretja za vse kolegice in kolegi, da ste jedrnati pri postavljanju vprašanj. Mi smo tukaj že dve uri in pol in za enkrat so na vrsto prišli štirje poslanci. Če bo šlo tako naprej, mi te seje danes ne bomo končali, imamo pa še uro in pol časa, tako da, dajmo prosim biti vsi jedrnati, učinkoviti in probati to zaslišanje tudi v tem duhu izpeljati.
Hvala lepa.  Kolega Ivanuša, izvolite, možnost za postavljanje vprašanj.
Hvala lepa za besedo, vendar če je to tako, temu tako kot pravi gospod Marko Pogačnik, potem samo vprašam lahko ministra, ali boste delali dobro ali pa slabo. To je vse kar lahko vprašam, ampak to ni moj namen. Pripravil sem si pet vprašanj pa eno pobudo. Bom kratek, čim bolj kratek, da vprašam kar mislim in to je to. Moram pohvaliti vašo predstavitev, ki ste jo imeli uvodoma, kajti postregli ste z veliko številkami, ki so na mestu. Moje prvo vprašanje glede tujih investicij. 2018 ste govorili o 15,2 milijardi, potem 2019 – 16,1 milijarde tujih investicij v Sloveniji. Mene zanima, z ozirom na to, da je tako stanje, ki se nam kaže, imate vsaj oceno teh tujih investicij, koliko bi to v letu 2020 bilo. To me zanima, če imate oceno. Pa če bi povedali, za kakšne tuje investicije gre, če je to možno.  Drugo vprašanje. Prihajam iz kraja, to veste, iz Ormoža. Tam nam je pred trinajstimi leti država vzela eno proizvodnjo. Gospod minister je dobro povedal, da je to en kompleks, dober infrastrukturni kompleks za tuje investitorje oziroma lahko tudi domače, vendar v teh trinajstih letih žal ni bilo nekako, nismo imeli sreče, da bi nek tuj investitor prišel v Ormož. Tukaj ima država neko slabo vest, kajti zaprla nam je tovarno sladkorja v Ormožu. Bila je takrat obljubljena neka nadomestna proizvodnja. Iz tega ni bilo do danes nič. Trpi pa regija, sama kot celota pa tudi same tri občine, ki so bile vpete v to proizvodnjo, pa še širše, kakorkoli, tudi čez mejo. Pa seveda, vi ste na otvoritvi Magne v Mariboru rekli, najboljša lokacija trenutno v Sloveniji je v Ormožu. To so vaše besede, vendar pravim, nimamo sreče, tudi od leta pa pol nazaj, da bi potem nekako to nek investitor prišel v Ormož. Pač, jaz izhajam iz tega okolja. Mi smo razvojno izredno slabi, degradirani, po domače povedano. Tukaj ni skladnega regionalnega razvoja, vsaj tam na tistem delu kot jaz živim in še dalje tudi v Prekmurje. V glavnem, meni je žal, da tukaj nekako neka ideja ne pride v ta del tega dela Slovenije.  Potem pod tretjo bi vprašal gospoda. Omenili ste firmo v Trebnjem.  (Nadaljevanje): To se sicer veže na vprašanje 51 zaposlenih, 2,6 milijona ste dali državne pomoči. Za kakšno podjetje to gre in kakšen je naziv te firme oziroma za kakšno proizvodnjo gre?  Pod četrto točko bi vprašal, državno premoženje ste omenjali. Vemo, da koalicijska pogodba predvideva nekako, da se bo to vse v demografski sklad, državno premoženje, no predvideva. Kako boste to fizično, tehnično izadli, ne vem. Ampak omenjali pa ste, da ste zagovornik privatizacije, postopne privatizacije. Tukaj bi malo več, da mi poveste kaj ste s tem mislili, postopna privatizacija.  Spet vprašanje okrog Magne. To je bil vaš projekt, kolikor vem. Sami ste mi odgovorili, da je povprečno neto plača bila tisoč 200 evrov. Ja, to ste mi sami prej odgovorili. Koliko je trentuno zaposlenih in koliko se še točno predvideva zaposlitev na tem projektu?  Še naprej se bom posluževal inštrumenta poslanskega vprašanja, kajti na vsa vprašanja ne morem postavljati, ker potem bomo res do večera tukaj. Bi pa dal eno pobudo, gospod minister. Do konca meseca so v igri, se pravi, računovodski servisi in knjigovodski servisi, kakorkoli jih imenujemo, do konca meseca so bilance v igri, da se oddajo. Z ozirom na to, da se nam ta zadeva širi, ta virus, vrtci, šole se predvidevajo, da se bodo zaprle. Ne vem, možno. Vse je možno. Ljudje bodo imeli otroke doma, itd., ti servisi bodo moteni. Zanima me ali ne bi bila enka pobuda, da vsaj za mesec dni prestavite oddajo teh bilanc, recimo do konca meseca aprila. To bi bila moja pobuda. To kot minister bi lahko uredili. To bi bilo vse z moje strani. Kar pa se tiče vašega dela, pa vam želi vse dobro v naprej.  Hvala.
Hvala lepa kolega.  Zdaj pa priložnost kandidatu za ministra za odgovore. Izvolite.
Hvala.  Najprej še poslancu Trčku iz prvega sklopa, sem prej spregledal vprašanje glede prevelikega števila novih zakonov. Bi samo to povedal, da si bomo prizadevali na ministrstvu zasledovati princip »one out«, se pravi, da bi za vsak nov zakon poskušali enega dati stran. Seveda je to lahko reči, težko narediti. V Nemčiji imajo princip, da za vsakega novega poskušajo dati dva stran. Upam, da bomo tukaj enotni, da bomo sodelovali in da ne bomo to zlorabljali za politiko, ker verjamem, da se na tem področju da marsikaj narediti.  Potem mala, srednja podjetja, mikro krediti, subvencije. Se pravi, za mala in srednja podjetja imamo v tem trenutku na razpolago, če prav bom potem povedal, imamo težave na drugem področju z njimi, ampak imamo znotraj SPSS 115 milijonov, kjer so mikro krediti, so subvencije, vavčerji za nepovratna sredstva, 10 tisoč se dobi zelo zelo hitro. To je razpisano oziroma bo aktualno od 20. marca naprej in garancije za kredite. To so trije finančni inštrumenti, ki jih podpira Slovenski podjetniški sklad. Državni sekretar za malo gospodarstvo. V tem mandatu se je to pokazalo kot dobro. Mi imamo na ministrstvu dava državna sekretarska mesta. Poskušal bom, to ne morem obljubiti, ampak bom poskušal najti eno podobno rešitev s predsednikom Vlade kot smo jo imeli v obdobju do sedaj.  Lipica, investicija, Maestozo. Prvi razpis sem preklical jaz kot minister zato, ker ne morem kot minister dovoliti, da se bodo, in smo imeli to pravico v razpisu je bilo navedeno, da lahko prekličemo razpis. Smo se tega inštrumenta poslužili, ker smo ocenili, (Nadaljevanje): da so se dogovarjali. Zdaj, zaradi tega lahko kdo zažene halo, takšen ali pa drugačen, mi smo razpis preklicali, za kar smo imeli v razpisnih pogojih tudi možnost. Zdaj je zadeva pripeljana do tega, da so izbrali novega, na drugem razpisu našli izvajalca in bodo, jaz mislim, da v kratkem, če že niso, to investicijo zagnali naprej. Se zahvaljujem za sodelovanje pri tem, da smo prišli do tega kjer smo. V Lipici je bilo narejenega veliko do sedaj, investirano je bilo skoraj 7 milijonov v javni del, sedaj se mora še ta turistični, preko 10 milijonov. Imeli smo težavo z jahalno šolo, z vodenjem. Na eni strani so bile zadeve v redu, na drugi nismo vzpostavili odnosa z lokalno skupnostjo. Misli, da smo zdaj na pravi poti in da ste k temu prispevali tudi vi in se vam za to zahvaljujem.  Turizem, razvojni projekti, manjši projekti v turizmu. Prej sem povedal, da imamo v samostojni Sloveniji prvič sistemski vir za turizem, ki je težek 160 milijonov, 30 let, 5 let moratorija in obrestna mera nižja od referenčne, kar v tem trenutku pomeni manj kot 1 %. Se pravi, če ima nekdo projekt, ki pije vodo, je to najboljši vir, ki ga lahko damo. Seveda naši bankirji bi dali kredit tistemu, ki ga ne rabi, mi imamo pa povsod v gospodarstvu in tudi turizmu take, ki pač rabijo denar zato, ker ga nimajo in je treba znati narediti oceno projekta in znati, to že znamo, ampak je treba najti prave projekte in te zadeve speljati. Jaz mislim, da je to kar veliko možnosti na tem področju.  Skupna info točka. Ta projekt smo začeli. Na žalost se je na tem ministrstvu v tem letu pa pol ali koliko smo že bili v tej Vladi, zgodilo da smo imeli tri ministre in nismo nobene od teh zadev pripeljali naprej.  Regionalni razvoj na SVRK. Seveda je to zgodovinsko gledano tako kot so Vlade nastajale, so se stvari prestavljale. Nekoč je bilo na Ministrstvu za gospodarstvo energetika, je danes ni, se to ne da. To je pač, imamo koalicijske Vlade. Midva nisva spet ne uspela dokončati te zgodbe. Mislim, da tudi v tem mandatu do konca mandata te Vlade bo ta zadeva ostala enako. Lahko diskutiramo o tem ali ima to smisel ali ne. Tudi takrat nisem bil proti, ampak je to v luči razmerij med koalicijskimi partnerji pač to tako.  Koronavirus, MSP-ji. Dejstvo je, tako kot sem povedal. Za MSP-je imamo v denarnem smislu kredite, vavčerje, ki so nepovratna sredstva, garancije, nimamo pa še dovolj razdelano zadevo iz tega interventnega zakona, ki se zdaj sprejema na Vladi in iščemo dodatne rešitve za samozaposlene. Poskušali bomo to dati v interventni zakon za blažitev posledic koronavirusa, ki ga pa pripravljamo pri nas na Ministrstvu za gospodarstvo. Se pravi, v ta zakon, ki bo danes šel skozi s strani Ministrstva za delo, upam da je šel, pač nismo iz raznoraznih razlogov uspeli, to zdaj tako nima nobenega razloga, da karkoli veliko o tem govorim. Bomo to zadevo naredili. Zdaj, ko sem že povedal, večkrat, bo pa SPS še dodatno, 27. marca objavil razpis za premostitev likvidnostnih težav zaradi posledic koronavirusa. Prijavila se bodo lahko podjetja, mikro podjetja z najmanj dvema zaposlenima, skupna vrednost razpisa pa bo 25 milijonov evrov. Eno je razpis spet pa kredit. Na drugi strani je pa, tisto kar sem povedal, vavčerji za posamezne tržne zadeve, ki pa so nepovratni denar, mislim da je do 10 tisoč evrov.  (Nadaljevanje): Razvoj mikro podjetij. Kako? Poglejte, večina razpisov, tistih prej, ki sem jih uvodoma povedal, od 880, 888 milijonov, mislim da gre približno dve tretjini v raziskave razvoj inovacije in pa ena tretjina od tega več kot 250 milijonov za mala in srednja podjetja. Seveda se da diskutirati kako dobre razpise delamo, kako dobro cilje pogledamo. Jaz sem že na koncu prejšnjega mandata povedal, da dam roko v ogenj, da imamo transparentno politiko razpisov. Ne morem pa zagotavljati, da smo vsebinsko pri vseh razpisih naslovili prave cilje. Na tem pa delamo še vedno naprej in tiste sugestije okoli razpisov, ki so mi bile posredovane, sprejmem.  Olajšave v gospodarstvu. Definitivno bomo morali zdajle biti hitri in prontno reagirati, v enih branžah prej v enih imamo malo več časa. Na udaru so zdaj poleg turizma, logisti, in če mi ne zagotovimo prehod blaga iz in v Slovenijo, bomo imeli hude težave in na tem bomo delali.  Za zaprtje šol in vrtcev. Jaz mislim, osebno, da bi morali šole in vrtce zapreti danes. Jaz mislim, da ne moremo čakati do ponedeljka, zato ker ne gre zdaj za to, da bi delali paniko, ampak mi moramo preprečiti širjenje virusa. Imamo dve možnosti, ali čakamo pa nam bo zadeva eksplodirala ali jo pa držimo nazaj, preprečiti jo ne moremo več. Seveda so ocene različne, moje mnenje je pa tako. Upam, da bomo našli tukaj modus, da bomo hitro reagirali. Veste, da zdaj če sem optimist, sem optimist, če sem pa pesimist, pa če pogledam koliko ljudi v Sloveniji bo zbolelo, če preračunate nemške številke na 80 milijonov, koliko jih bo bolnih, potem izračunate koliko bo v Sloveniji ljudi okuženih, kaj bodo posledice. Škoda zdaj bo, ampak bo manjša kot potem končna. To je pa zdaj stvar strateške odločitve in jaz mislim, da je to tudi eden od razlogov, da moramo hitro priti do kakršnekoli Vlade, ampak Vlade, ki bo sprejemala odločitve, ki bodo imele takšne in drugačne posledice in odločitve so težke in tukaj moramo dati glave skupaj.  Potem tuje investicije, ocena za 2020. investicije so rasle do zdaj v povprečju od 14 naprej po 8 procentov na leto. Lanska na tričetrt, se pravi, tričetrtletje 2018, tričetrtletje 2019 je bilo 6 %, za dva manj. Jaz nimam dokončne ocene, ker bo tudi to kar se zdaj dogaja, vplivalo. Mi bomo delali in delamo, imamo kar nekaj zgodb odprtih. Če omenim večje, je TPV v Brežicah, če pomenim eno še večjo, je proizvodnja televizorjev v Velenju, okrog Gorenja ne vem kdo je prej diskutiral, morate nekaj številk vedeti. Poglejte, v Gorenju danes dela 10 tisoč ljudi. Od 10 tisoč ljudi jih je 6 tisoč v proizvodnji, 4 tisoč je belih ovratnikov. Od teh 6 tisoč, ki pa dela v proizvodnji, jih je pa spet 2 tisoč v pripravi dela, 4 tisoč jih pa dela. Novi lastniki želijo iz tega podjetja narediti produktivno podjetje, ki bo ustvarilo pozitivni rezultat. Iz tega izvirajo vse te težave, ki jih potem poslušamo, lokalna skupnost, prenosi taki in drugačni. To so hude zadeve. Gorenje je strahovito pomembno podjetje za nas, in če te zadeve oni prestrukturirajo, bo tista dodana vrednost ne, ne vem, je bilo rečeno 34 tisoč ali koliko, 32, bo tista dodana vrednost drastično drugačna.  (Nadaljevanje): Zadaj je tudi, kaj se bo zdaj zgodilo, Magna, druga, tretja faza. V Magni danes dela nekaj čez 200 ljudi, po pogodbi morajo oni do leta 2023 zaposliti 404, v tej prvi fazi. Mi bi morali kot država pripeljati pogoje do tega, da lahko začnejo letos delati drugo in tretjo fazo, ki pomeni proizvodnjo nekih 150 tisoč avtomobilov v Mariboru in zaposlitev 3 tisoč ljudi. Kaj to pomeni zdaj glede na to kar se zdaj dogaja, ne vem povedati. Mi bomo svoj del realizirali.  Trebnje. Gre za podjetje REM. Podjetje, ki dela mobilne, ni pravi izraz, hiše, bivalne enote, ampak ne navadne, ampak višjega razreda z velikim deležem lesene gradnje. Oni imajo kar nekaj šol postavljenih v Nemčiji, vrtcev in takih zadev. Se pravi, oni so v stanju priti, zložiti šolo, vrtec in to zadevo narediti v relativno kratkem času. In mislim, da bodo konkurirali, ne morem tega prejudicirati, na tisti pomoči, ki jo Slovenija daje Albaniji, zdaj po potresu pri izgradnji enega vrtca ali osnovne šole.  Državno premoženje. Za mene je svetinja tistih 8 %. Privatizacija pa nisem rekel ali pa sem se zmotil, sem rekel, previdna. Premišljena. Postopna. Ne, premišljena. Premišljena privat… Jaz sem zagovornik tega, da privatiziramo tisto kar ni nujno državno in moramo imeti en del infrastrukture, skratka, v vsaki branži je nekaj zadev, ki jih ne moremo privatizirati, ampak če hočete, v turizmu da imamo 70 % hotelskih kapacitet v državni lasti, v različnih zgodbah je pa stvar diskusije ali to rabimo. Ampak ko rečem, premišljena privatizacija, mislim še enkrat bom ponovil, ker je to mantra s katero sem šel v prvo Vlado leta 2014, privatizacija v korist podjetja, ki se prodaja, v korist Slovenije ne pa tistih, ki prodajajo. Če ta dva gledamo, potem bomo imeli naprej pozitivne zgodbe. In mislim, da smo v upravljanju naredili en pomemben korak naprej, da se tukaj neki ekscesi ne dogajajo več.  A ha, pa še prestavitev bilanc. To je pobuda, ki jo bom dal ministru za finance, ne morem pa obljubiti, da bo uspešna. Če bo to kaj pomagalo, sem prepričana, da bomo to tudi naredili.
Hvala lepa.  Zdaj dajem besedo mag. Hot, pripravi se kolega Knežak in sledi kolega Mesec.  Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani kandidat za ministra. Poskušala bom biti čim bolj kratka in postaviti res jasna vprašanja.  Torej najprej glede socialnega podjetništva. Omenili ste, da je še veliko prostora za razvoj, da pa se v času vašega mandata število procentualno zvišalo za 300 %, kar je seveda absolutno pohvalno, da se tako viša. Zato me zanima. Kakšne imate konkretne ukrepe za nadaljnjo spodbujanje socialnega podjetništva in dvig procenta? Ali sem vas prav razumela, da vidite pomembno vlogo socialnih podjetij na primer na področju dolgotrajne oskrbe oziroma na področjih, ki jih ne bi smel regulirati trg, kar mislim, da je seveda pohvalno in spodbudno. Prav tako ali predvidevate kakšne ukrepe, ki bi pospešile razvoj socialnega bančništva, ki je v Sloveniji sicer prisotno zgolj v zametkih, bi pa lahko bila odlična alternativna in pomembna podpora mnogih, mnoge za premostitev kreditne nedostopnosti zaradi znanih ukrepov Banke Slovenije.  Nadalje. Omenili ste, da predvidevate spremembe Zakona o gostinstvu oziroma kakšne konkretne spremembe tukaj predvidevate? Kakor tudi omenili ste, da so določene težave v zvezi z merili za določanje obratovalnega čas. Zanima me kakšne konkretne težave ste zaznali in ali tukaj predvidevate morda kakšne izjeme za turistična območja?  Glede koronavirusa bi samo rekla, da zelo pozdravljam vaše izvajanje, ker gre za zelo pomembno v tem kontekstu ukrepati  (Nadaljevanje): hitro, prontno in vzeti težavo resno, ker absolutno bo imelo posledice na globalno ekonomijo. V tem kontekstu je sicer kolega Perič vprašal glede ukrepov za espe, ampak bi morda omenila, da je to potrebno vzeti resno kot samo te ukrepe, ki ste jih omenili. Namreč veliko turističnih vodnikov je na primer espejevcev, ki so v danem trenutku ostali brez kakršnegakoli dela zaradi vseh odpovedi na primer turističnega obiska, na koncu ne bodo mogli plačati niti prispevka. Ali je predviden morda kakšen odlok plačila prispevkov?  Nadalje. Ali ste seznanjeni s pozivom združenja bank in s predlogom za dodatni interventni zakon in dodatne interventne ukrepe, med drugim, če se ne motim, tudi za premostitev plačila kredita zaradi reševanja likvidnostnih težav. Ali podpirate te ukrepe?  Prav tako ali ste predvideli v okviru paketa gospodarskih ukrepov predvsem pri SID banki, itd., morda kakšno poenostavitev postopkov, ker če bodo ti postopki preveč dolgotrajni, potem verjetno bodo posledice že hude in potem ti ukrepi ne bodo tako učinkoviti na gospodarstvu. Torej pomembno je poenostaviti postopke, hkrati pa preprečiti morebitne zlorabe.  Naprej. Kako gledate na pobude za spremembe Zakona o gospodarskih družbah glede, da bi v večjih državnih podjetjih uvedli obvezno spolno uravnoteženost? Prepričana sem, da to poznate in bi samo rada slišala vaše mnenje ali podpirate tovrstne spremembe oziroma kakšne korake boste naredili v tej smeri.  Prav tako bi vas vprašala glede slovenskega turističnega holdinga. Namreč javnost ve zelo malo o nedavno potrjenem načrtu za Slovenski turistični holding. Zanima nas kakšni so ti načrti in kakšni so konkretni cilji, ki jih zasledujete z ustanovitvijo holdinga in zakaj menite, da je to prava pot za slovenski turizem? Sama prihajam iz Občine Piran in mi smo v največji turistični občini zelo občutljivi na morebitno privatizacijo, ki je pri nas prinesla veliko negativnih učinkov na skupnost in mislimo, da je zelo pomembna transparentnost postopkov in dosledno obveščanje javnosti. In v kontekstu privatizacije, če je to končni cilj turističnega holdinga, ne bi smeli zgolj zasledovati najvišjo možno ceno prodaje, ampak je potrebno iskati odgovornega lastnika in preprečiti morebitne špekulacije, ker nam se je pri eni prodaji v Občini Piran zgodilo ravno to, da smo dobili izjemno negativnega lastnika za našo lokalno skupnost, ki je precej odpuščal, ki je na koncu koncev tudi vse pogodbe z lokalnimi dobavitelji prekinil, vse preusmeril v sosednjo državo, kar je imelo izjemno negativne posledice za nas. Tako, da tukaj bi rada res slišala vaše odgovore in stališča glede tega.  In morda samo še na koncu vprašanje glede deregulacije. Velik delež odgovornosti dejansko za krizo, ki se je začela pred desetletjem, je bila odsotnost določenih nujnih pravil, na primer na področju ocenjevanja vrednosti smo lahko v medijih brali o cenilcih, ki so kar na parkiriščih ocenjevali umetniška dela, uporabljena kot za varovanje za kredite, nato pa so se seveda izkazale za ponaredke. Pred dvema letoma, ko se je dopolnjeval Zakon o revidiranju, smo s sicer Socialni demokrati zavzemali, da se vanj vključi tudi poglavje o cenilcih in ocenjevanju vrednosti, vendar je bilo temu nasprotovanje. In me zanima, zakaj menite vi, da bi tako pomembna dejavnost kot je ocenjevanje vrednosti vseeno moralo ostati neregulirano ali pa nasprotno, podpirate regulacijo.  Hvala.
Hvala lepa kolegica Hot.  Kolega Knežak. Izvolite.
Hvala predsednik. Spoštovani kandidat za ministra, kolegice in kolegi!   Z zanimanjem sem poslušal to uvodno vašo predstavitev, ki je bila nekako v smislu, ki sem jo tudi od vas pričakoval, ker od vseh hearingov, ki sem jih bol prisoten, danes je bila, lahko rečem, najboljša, ker ste bili konkreten, ker se vidi, da prihajate iz gospodarstva, se pravi, da tematiko ki jo tudi pokrivate v tem ministrstvu tudi dejansko poznate.  Gledati sem šel ta vaš koalicijski program kar se tiče področja gospodarstva. Moram reči, da se je kar v dobršni meri tudi nadaljevanje projektov, ki jih je imela dosedanja Vlada, kar mi je tudi razumljivo, so pa po mojem mnenju naslavljate pravilna vprašanja in področja, ki bodo aktualna na področju gospodarstva v naslednjih dveh letih. Če se pri tem ustavim še na ukrepih, ki ste jih dali okrog tega koronavirusa, jih tudi pozdravljam, da ste bil zelo hiter, tudi sredstva, ki jih  (Nadaljevanje): namenjate za to so kar znatna. Upam, da bomo zajezili to širjenje, in da ne bo potrebno še nadaljnjih ukrepov. Med njimi je tudi subvencioniranje čakanja na domu. Jaz sem bil v enem poslovnem sistemu kjer smo pred leti, ko je bil ta ukrep že podan, eno izmed podjetij tudi odločilo, zato sem sam pomagal, je bil pa kar dosti zbirokratiziran ta postopek, precej nekih podatkov. Upam, da boste to šli malo bolj na roke, in da ne bo treba toliko dokumentacije okrog tega. Je pa bil učinek, je bil dobrodošel in tudi pri nas konkretno zaradi tega nismo odpuščali.  Veseli me tudi vaših par zadev, ki ste jih izpostavili v vaši predstavitvi in sicer to, da boste interes kapitala nikoli ne sme presegati interes človeka, me veseli, redko se sliši to od področja predsednika neke stranke, ki je dosti liberalna, tako da z veseljem to pozdravljam in tudi to, da podpirate socialni dialog. Jaz mislim, da bi morala biti vaša naloga v tem mandatu predvsem na področju gospodarskega dela, da socialni dialog spodbudite pa delodajalce predvsem aktivno, da bo ta socialni dialog poteka, ker potem se nam ne bo treba ukvarjati v Državnem zboru z določitvijo minimalne plače, kar mi je absurd, da morami mi določati neke minimalne standarde v tej državi sploh ob dejstvu, da je trenutno bila konjunktura, da vsi iščejo zaposlene in dobra podjetja so te plačilne razrede in da je minimalno plačo že zdavnaj rešila, vse je bil ustrezen način, ta danes nima težave s kadri.  Bom postavil dva vprašanja, čisto konkretna, tudi odgovori bodo lahko kratki z vaše strani. In sicer, prvega imam s področja delavskega solastništva. Verjetno se spomnite, da smo Socialni demokrati že v prejšnjem mandatu pripravili osnutek Zakona o delavskih odkupih, ki smo ga tudi nenazadnje usklajevali z vašim ministrstvom. Te rešitve, ki smo jih v tem predlogu zakona, so predvidevale možnost, da delavci odkupijo deleže podjetja, mislim da je bila opredeljena kot oblika z ustanovitvijo / nerazumljivo/ zadrug. Če bi imeli že do sedaj rešeno to, nekako zakonsko urejeno to področje in pa te podporne mehanizme, bi se nam kar nekaj teh zgodb, ki smo jim bili priča, lahko drugače končale kot so se. Najbolj odmevna, se boste spomnili, med njimi je tudi Adria Airways tehnika, kjer so delavci imeli voljo in tudi denar, pa se je državni upravljavec odločil in podjetje prodal drugem kupcu. To je bila v bistvu edina tovrstna pozitivna zgodba, ki jo jaz poznam, je bila v zadnjem času tako imenovan ta Slatnerjev odkup enega dela Elana, pri katerem mislim, da država ni nič sodelovala in me veseli, da je ta zgodba Slatnerju tudi uspela.  Zdaj me pa zanima glede na to, ker je bil ta zakon že v usklajevanju na vašem ministrstvu, da je bil kljub podpori, tako kot sem bodil jaz informacij in tudi nekako večinsko usklajen, da ni v prejšnjem in tudi zdaj ga ne vidim, da bi ga spravili na Agendo oziroma na dnevni red. pa vas sprašujem. Zakaj ne oziroma ali lahko to pričakujemo v naslednjih dveh letih? To je eno.  Drugo je pa s področja udeležbe delavcev pri dobičku. Socialni demokrati smo bili vedno zagovorniki udeležbe delavcev pri dobičku podjetja. Nekako ta ideja pri nas ne zaživi, ker je precejšnje nasprotovanje tako pri liberalcih kot tudi v desnici, zato v Sloveniji / nerazumljivo/ nobenih mehanizmov, ki bi spodbujali lastnike podjetja, da dobičke delijo z delavci. Kakšne je vaše mnenje oziroma kaj nameravate storiti, da se to spremeni?  S tem bom tudi zaključil vprašanja. Prav pa je tudi, da povem, kljub temu, da vas cenim, da verjamem, da boste dober minister v bodoče, bom danes, se bom vzdržal pri glasovanju, ker se mi zdi, da je danes posebna seja, ker morajo izkazati lojalnost in pa podporo vaši koalicijski partnerji, bom pa z veseljem številne dobre zadeve, ki sem jih videl v vašem programu, v nadaljevanju tudi z veseljem podprl.  Hvala lepa.
Hvala lepa kolega Knežal.  Luka Mesec, izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav. Bom tudi jaz probal biti jedrnat.  Zgodba ministra za gospodarstvo, kot jo razumem jaz, bi morala biti naslednja. Moral bi delati v smer, da je blaginja v tej državi čim večja, kar je seveda povezano s cilji, ki  (Nadaljevanje): jih omenja tudi sam. Govori, da bi do leta 2025 dodano vrednost na zaposlenega povečali na 60 tisoč evrov povprečno bruto plačo na 25 tisoč evrov in tako naprej. Problem, ki ga jaz vidim pa je, da za tem ni strategije oziroma je iz vsega kar je minister danes povedal, zelo malo strategije. Nekaj je teh povsem drobnjakarskih ukrepov, veliko je bilo govora o trošarinah, ki na noben način ne bodo vplivale na dodano vrednost ali kaj podobnega. Če hočemo višati dodano vrednost, je pač treba delati na tem, da se podjetja prebijajo navzgor po globalnih verigah vrednosti. Zdaj za to obstaja več načinov. En način je, kar smo izpeljali s prejšnjo Šarčevo vlado, dvig minimalne plače, pač v praktično polni zaposlenosti gospodarstva je treba z višjo minimalno plačo manj produktivna podjetja siliti, da optimizirajo svojo proizvodnjo, in da sproščajo delavce, da se zaposlijo pri bolj produktivnih podjetjih. Drug način pa je, to kar mislim, da je osnovna naloga ministra za gospodarstvo, to pa je, da bi moral imeti neko jasno sliko kater dele gospodarstva krepiti, podpirati in na kakšen način gospodarstvo koordinirati, ga usmerjati, da se bo prebijalo navzgor po globalnih verigah vrednosti.  Zdaj, če govorimo o teh ukrepih, ki so v koalicijski pogodbi, trošarine, minister pravi, da ne bo liberalizacije trošarin, ampak da bo zgolj razmišljanje o tem, da se zniža maržo. To kot rečeno, na to ne bo vplivalo niti ne bo vplivalo na davčni izplen, pač manevrski prostor, če govorimo o višji ali nižji marži, je pet centov in zaradi teh petih centov se ne bo nihče več pri nas odločil, da bi tankal tukaj, je pa lahko že pri petih centih, kar pomeni približno 10 % trošarine proračunski izpad v rangu nekaj 10, mogoče celo 100 milijonov, tako da to je politika, ki je po mojem nevredna zgubljanja energije.  Drugo. V koalicijski pogodbi so recimo določbe kot je tale. Govori se, da naj bi v smislu administrativnih razbremenitev izvedli tudi naslednji ukrep in to je zvišanje praga za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve. Govora je seveda tukaj o espejih. Ureditev za espe pri nas je, da tisti espeji, ki trenutno zaslužijo manj kot 50 tisoč evrov, velja tudi za popoldanske espeje, če nimajo zaposlenih oziroma manj kot 100 tisoč evrov, če imajo zaposlenega vsaj enega človeka za neprekinjeno dobo petih mesecev v enem letu, lahko do teh 50 tisoč oziroma 100 tisoč evrov na leto si izplačajo oziroma so na leto obdavčeni pavšalno in sicer po zgolj 4 % stopnji. Ta ureditev je za legitimne podjetnike na mestu, imamo pa tudi ogromno izkoriščanja te ureditve. Imate podjetja, ki ne zaposlujejo ljudi, ker se jim to ne splača, ampak jih raje zaposlujejo preko espejev, tam ni bolniških, tam ni odpovednih rokov, tam ni delavskih pravic, tam ni pravic do sindikalnega organiziranja, ker imamo v zakonu napisano, da če je nekdo espe in 80 % storitev opravlja za samo enega delodajalca, je to prikrita zaposlitev, torej bi ga moral delodajalec zaposliti. Imate potem izkrivljanje zakonodaje na ta način, da podjetje reče zaposlenim, naj si izstavljajo račune še med sabo. To je recimo ne način zlorabe.  Drugi način zlorabe je, da nekdo nekaj dela, zraven ima odprt popoldanski espe in zato, da se izmika plačilu dohodnine, si enostavno del svojih dohodkov izplačuje preko popoldanskega espeja. Tako, da spet, če se pogovarjamo o tem kako gospodarstvo narediti bolj pravično, da bo ustvarjalo blaginjo za vse, se mi zdi razmišljanje o dvigu praga za pavšalno obdavčitev pri espejih absolutno korak v napačno smer, je korak proč od pravičnosti in ne bo ničesar prispevalo k tem, da se Slovenija prebija navzgor po verigah vrednosti.  Tretja zadeva. Govorili ste o lesni industriji. Investirali naj bi 15 milijonov v vašem sedanjem mandatu, ne vem pa, če so vidni kakšni rezultati, tako da, vas bi prosil čisto na kratko, številke, kaj  (Nadaljevanje): je teh 15 milijonov pripomoglo k rezultatom, izboljšanju rezultatov v lesni industriji. Vemo, da tukaj je potencial, da se prebijemo navzgor po verigah vrednosti, namreč smo na dnu prehranjevalne verige, izvažamo les kot surovino, nazaj pa uvažamo bodisi pol izdelke ali izdelke. In me zanima. Kako ste s temi 15 milijoni konkretno na kratko pripomogli k tem, da se bi slovenska lesna industrija boljše držala v svetovnem merilu? Namreč jaz nisem videl nekih rezultatov.  Tretjič. Zadruge. Govorite, da se je v vašem mandatu število zadrug povečalo za 300 %. Poznam precej ljudi, ki se z zadružništvom ukvarjajo, profesionalno in sem jih že med sejo vprašal po SMS, kaj konkretno je ministrstvo zanje naredilo in odgovor je bil nič. Še vedno ni zakonodajnega okvira po katerem bi lahko zaposleni vstopali v lastništvo. Še vedno se zadružne pobude tretira kot gospodarske pobude, torej niso upravičene do nobene pomoči. Še vedno ni nekega podpornega sklada, ki bi zadrugam pomagal, jih omogočal postaviti na nogo. In posledično imamo, gospod minister, stanje naslednje. Zadruge so reducirane na to, da so to neke v bistvu grass roots, pač od spodaj organizirane majhne pobude zaposlenih, ki postavijo neko mini zadrugico, ampak stvar ostaja precej marginalna. Če bi hoteli se resno pogovarjati o zadružništvu, bi morali, in ta ideja je tudi preverjeno že večkrat bila posredovana na Ministrstvu za gospodarstvo, razmišljati o izvedbi modela ESAP, o je / nerazumljivo/ kakršnega poznajo v ZDA in v tem modelu tam je zaposlenih 10 % delavcev v ZDA. Ta model pa je narejen na način že od 70., da lahko zaposleni v dogovoru z lastnikom prevzamejo podjetje in to podjetje preoblikujejo v zadrugo. Tega pri nas ni oziroma niti zakonsko ni mogoče, zato se lahko zadruge pojavljajo samo na način, ne vem, da jaz prevajam iz nekega tujega jezika, pa še trije kolegi tukaj prevajamo in rečemo, ne bomo imeli konkurence med sabo, dajmo narediti zadrugo, ampak na ta način stvar ostaja marginalna. Če se hočemo res pogovarjati o ekonomski demokraciji in vključevanju zaposlenih v lastništvo, bo treba potegniti bistveno bolj odločne poteze. Ministrstvo za gospodarstvo to govori že od prve Cerarjeve vlade, takrat je bil tudi sekretar za ekonomsko demokracijo in socialno podjetništvo ministru predsednika Vlade, ampak bistvenih premikov na žalost v šestih letih, gospod minister, tukaj ni. Tukaj pač vam lahko rečem, da sem tako jaz osebno kot kolegi v Levici pripravljeni absolutno pomagati in sodelovati pri pripravi teh ukrepov, ampak kot rečeno, moja kritika je, da za enkrat iz ministrstva takih ukrepov ni bilo, čeprav poznam ljudi, ki se s tem ukvarjajo, so se sestajali s predstavniki vašega ministrstva, ampak njihovih idej niste pograbili, čeprav so jih dodeli že povsem zakonske predloge.  Kje pa je vidna neka strategija, proaktivna strategija ministrstva, kot jo napoveduje minister Počivalšek, pa je Slovenski turistični holding. Tukaj imam pa naslednji problem. Prvič, vprašljivo je ali bi investicija 50 do 65 milijonov in potem še 200, kot je zdaj dogovorjena bila 6. februarja, na odhajajoči Vladi pripomogla k temu, da bi se Slovenija prebijala navzgor po verigah dodane vrednosti, jaz mislim, da po tem kriteriju ta projekt ni upravičen. Mislim, da obstajajo bistveno boljši projekti v katere bi investirali 250 do 265 milijonov evrov oziroma drugače povedano, ta projekt mi od daleč smrdi po nekih zgodbah, ki smo jih videli 10, 15 let nazaj. Se pravi, zdaj po ocenah odločevalcev, hoteli, niso v pravih rokah, zato bo država vanje investirala 250 do 265 milijonov evrov, jih napolnila z javnim denarjem. In potem zadnji del strategije govori o ponovni privatizaciji, prodala  (Nadaljevanje): v prave roke. Popravite me, če temu ni tako, ampak stvar je odkup z javnim denarjem, dokapitalizacija teh hotelov in ponovna prodaja. Meni se to zdi izključno namenjeno menjavi lastništva in ničemur drugemu. Ne vem, če lahko presojamo, da bo šlo tukaj za kakšno razvojno komponento, ampak zgolj za menjavo lastništva, seveda na državne stroške. Poleg tega me glede teh hotelov zanima, kako odgovarjate na naslednja tri vprašanja.  Prvi je, da Ustava Slovenije v 115. členu določa, da funkcija predsednikov Vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov Državni zbor. Funkcija ministra pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika Vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra. Predsednik Vlade je odstopil. S tem ste vsi opravljali 6. februarja, ko je bil sklep na Vladi sprejet, soglasje k letnemu načrtu opravljanja kapitalskih naložb za leto 2020 za to stvar ste vsi opravljali tekoče posle in tudi služba Vlade za zakonodajo je v svojem mnenju nakazala, da tukaj lahko gre za zlorabo oblasti. Namreč v času opravljanja tekočih poslov ste k letnemu načrtu SDH podali nek dodatek v znesku 250 do 265 milijonov evrov s čimer ste prekoračili svoja pooblastila.  Drugič. SDH je upravljavec državnega premoženja po zakonu o SDH in po tem zakonu mora upoštevati akte upravljanja med katerimi je strategija upravljanja državnih naložb. Iz aktualne različice strategije in odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb pa ni razvidno, da bi katerikoli od teh dokumentov vseboval tudi kapitalsko naložbo države v SDH. Prav tako ni razvidno, da bi bili tam opredeljeni strateški cilji, ki bi upravičevali državno naložbo v zvezi s SDH. Torej zanima me, kako odgovarjate na kritiko, da ste s tem prekoračili mandat, ki vam ga zamejujeta ta dva dokumenta? Se pravi, strategija upravljanja državnih naložb in odlok o opravljanju kapitalskih naložb države.  In pa tretjič. Če beremo Zakon o izvrševanju proračunov 2020 in 2021, pravi, da so pravice porabe proračunskih sredstev za izvajanje nacionalnih programov zakonov in drugih predpisov se zagotavlja v znesku določenim s proračunom. Iz sprejetih proračunov za leto 2020 in 2021, pa ni mogoče razbrati ustreznega projekta oziroma ukrepov načrtov razvojnih programov, ki bi zagotavljal sredstva za ustanovitev SDH.  Torej zanima me odgovori na ta tri vprašanja. Prvič, kako je to v skladu z vašo pozicijo 6. februarja, ko ste opravljali samo še tekoče posle? Drugič, kako je to v skladu s strategijo in odlokom opravljanju kapitalskih naložb države? In tretjič, kako je to v skladu s proračunom, saj tam ni opredeljenih sredstev, ki bi upravičevale tako naložbo. In pa seveda glavna kritika, ki sem jo podal pa je, kako naj bi to doprineslo k ciljem, ki ste jih podali na začetku, to je povečevanje bruto plač, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, ko pa vendar, vsaj tako je razbrati, ne gre za kaj drugega kot za poizkus menjave lastništva.
Hvala lepa.  Res sem vesel vsakega proceduralnega predloga, je pa potem dobro, da se jih tudi sami držimo, ker imamo še vedno cilj, da do trinajstih poizkusimo zaključiti to sejo in še dva razpravljavca bi dal v tem sklopu še besedo, kolegu Brezniku in pa potem kolegu Staroviću in potem priložnost ministru, da odgovori. Kot rečeno, ciljamo na trinajsto uro, če uspemo. Verjamem, da lahko.  Izvolite.
najlepša hvala gospod predsednik. Spoštovani nekdanji minister in kandidat za ministra novo nastajajoče Vlade! Gospod Počivalšek, jaz bom  (Nadaljevanje): poskušal biti na nekaterih področjih kjer sem se večkrat oglašal na odboru za gospodarstvo nekako zelo kratek. Mislim, da se v vseh teh dveh mandatih od kar ste vi gospodarski minister, ste šli v smer, ki narekuje, da se bo Slovenija lahko v neki dekadi v naslednjem desetletju počasi dohajala Avstrijo, to kar ste danes omenili, je edina pot samo visoka dodana vrednost, večja produktivnost. To lahko dosežemo po eni strani z ukrepi, ki ste jih našteli, ki ste jih izvajali, predvsem pa tudi s prihodom nekaterih področij, nekaterih podjetij v Slovenijo, tujih investicij, kot ste povedali, z Zakonom o strateških investicijah v katerih ste jih pripeljali, in ki imajo določeno znanje, ki jih v Sloveniji žal ne posredujemo. Jaz mislim, da tudi na področju turizma, se bomo morali zavedati in dati, položiti, jaz bi rekel temu tudi orožje kar se tiče pet zvezdic, štiri plus zvezdic hotelov tako imenovani superior zvezd. V Sloveniji tega znanja žal nimamo. Pred konec lanskega leta sem si šel pogledati kar nekaj slovenskih hotelov, od prenovitvenega hotela Slovenija in vse ostalo, ki ima celo pet zvezdic, lahko samo povem, daleč od pet zvezdic in ene zadeve ni razen mislim, da nove vzmetnice v spalnici, ki narekuje standard pet zvezdic, vse ostalo ne dosega. Po drugi strani sem videl državno, paradržavno podjetje Sava, ki popolnoma izčrpava predvsem termalni del v vzhodnem delu. Kastrofa, katastrofa, vam pravim, katastrofa naravnega pojava, da ne razlagam še / nerazumljivo/ praksami. Mislim, da potrebujemo neko, tudi na področju turizma, zgodbo da se to poveže, morda tudi oplemeniti s tujim, z nekimi znanji, ljudmi, ki znajo opravljati luksuz ali pa štiri plus zvezdice hotela, ker to je edina prava vrednost. Samo s to dodano vrednostjo bomo lahko kvalitetno plačali delavce v gostinstvu. S tem bomo lahko pripeljali tudi in te hotele vezali na neko okolico, recimo Kras, na čudovito kraško okolje, tudi na tiste pridelovalce domače hrane, turističnih kmetij in vsega ostalega, ki bo lahko vpeto v to okolje.  Ker se trenutno ukvarjam s kmetijsko politiko kot predsednik odbora, naj samo povem, dodana vrednost slovenskega kmetijstva je ena tretjina, približno, dodane vrednosti naših sosednjih držav, celo pada, da boste vedeli. Ob slabi starostni strukturi, bi lahko rekel, da imamo velike probleme od tudi malih kmetijah v Sloveniji, kot veste, 6, 9 hektarjev, je tudi na tem področju problematika pereča in tudi te vertikalne verite v katerih zadruge bi naj igrale vloge, bi se vam pa minister vam, vaši ekipi pa rad zahvalil, ker vem, da ste sodelovali pri prenovi Zakona o zadrugah, o modernizaciji zadrug, tudi o nekaterih odgovornostih, ki bodo vpeta v ta zakon, ker so določeni zadružniki, imamo tudi tako imenovane lokalne šerife, ki niso prav ničesar naredili, mimo ekonomskih temeljev so vodili zadruge, zato imamo tudi v velikem delu Slovenije razpad zadružnega sistema in tukaj se strinjam tako s kolegom Mescem kot še marsikom, da bomo potrebovali nek model zadružništva, prenovljen, in da so zadruge, torej strukturo slovenskih kmetij po vsej verjetnosti bomo težko spremenili čez noč. Kot smo včeraj povedali, tudi ministrica, bomo temeljili k temu, da so slovenske kmetije tisti, ki imajo vsaj 6 hektarjev zemlje, da gredo na večje zaokrožene celote do 80 hektarjev, točno te večje ali manjše, srednje kmetije bomo preživeli. Zato vas, seveda se vam po eni strani zahvaljujem, ker tudi kmetijstvo je del gospodarske politike, je tako imenovani sistem agrobiznisa, velik del kmetijstva je tudi kmetijstvo kjer se dogajajo ogromna tehnološke zadeve, mogoče celo malo stran od javnosti, ampak lahko vam povem, tisti ki ste člani, smo odprli kar nekaj teh tem v tem mandatu in kot vidite, tudi tukaj. Zato bi samo omenil dve zadevi, torej slovensko lesno pridelovalna veriga ali pa tudi industrija, zakaj takšen zastoj, zakaj je tako malo dodana vrednost in v vseh drugih panogah, bom navedel samo eno vprašanje za vas, gospod minister. Kadri, kadrovska politika je slovenski šolski sistem, o njem sem govoril pred osmimi leti, ko sem bil prvič tukaj poslanec, takrat sem govoril o vajeništvu, pa smo ga vlagali enkrat, pa dvakrat, pa trikrat. O tako imenovanem dualnem šolskem sistemu,  (Nadaljevanje): jaz sem ga probal, da bi ga celo preimenovali v sistem mojstrskega usposabljanja. Ravno to vidimo, da je največji problem tudi v slovenski lesni industriji. Imamo paradoks, imamo torej izredno gozdnata država, imamo enega največjih ali pa najboljših izdelovalcev lesno pridelovalnih strojev kot je podjetje Lestro-Ledinek, po drugi strani pa nimamo nobene dodane vrednosti v lesni industriji. Zato vas sprašujem in to bo moje edino vprašanje, spoštovani gospod minister, poleg tega, da vam želim čim več zdravja. Ali boste vsaj malo ob tem, da bo prihajala ministrica za šolstvo s kvote SMC, pomagali da slovenska industrija, slovenski obrtniki dobijo nek, da se nek del vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bo vsaj malo sledil potrebam v gospodarstvu. Tudi poglejte, ko govorimo o prekarnosti delavcev, je to velik problem. Ampak bistvo, 80 % prekarnosti je problem slovenskih kadrov. V tem trenutku je tisoč ljudi vpisanih na del slovenskih fakultet, ki so fiktivno vpisani. 17 % ljudi, mislim da je 2 tisoč 700 študentov je samo iz Srbije. Dobil sem kar nekaj anonimk, od tega jih 15 % študira, vse ostalo dobivajo agencije 300 evrov denarja za to, da jih pripeljejo, zato da jih fiktivno vpišejo in zato, da imajo nekateri službe. To je problem. In tukaj poglejte, pa podpiram to socialno aktivacijo, ampak ne izraz socialna aktivacija, v tujini govorijo o preizobraževanju ljudi, da tem mladim ljudem pomagamo, damo jim mogoče nove vsebine, tudi glede digitalizacije, pa morda s svojim znanjem, ki so ga usvojili tako v okviru srednješolskega kot visokošolskega znanja, damo da bodo ti ljudje imeli konkurenčna znanja v tem prostoru 21. stoletja. To je edina zadeva. Damo jim nove trnke, da bodo lahko lovili čim večje ribe in čim večja riba pomeni večjo blaginjo, čim bolj hitro ustvarjanje njihovega življenja, družin in vsega ostalega in to mislim, da mora biti cilj. Zato bi vas mogoče prosil samo za kratek odgovor in s tem bom tudi končal. Torej kako vi vidite tudi na sodelovanje vas kot prvega človeka slovenskega gospodarstva, prve osebnosti s slovenskim vzgojno-izobraževalnim sistemom ali boste tudi kot član Vlade morda dali nekatere napotke približno v enemu delu vzgojno-izobraževalnega sistema, da dobimo kadre, tudi gospodarsko gonilo vajeništva, dualnega šolskega sistema in vajence moramo dati v gospodarske subjekte, kjer se bodo izobraževali.  Toliko z moje strani, spoštovani gospod minister. Želim vam v teh dneh obilo zdravja, obilo uspehov kot ste večkrat dejali, če gre gospodarstvo dobro gre vsem nam dobro. V tem trenutku je prvi minister po vsej verjetnosti minister za zdravje v teh izrednih okoliščinah, ste vi morda ravno zdaj drugi minister, ki ima nekoliko manj pomemben. Tako, da vse dobro in pa prosim samo za kratke odgovor, nič drugega.
Hvala lepa.  Še kolega Starović je želel, rekli so mi krajše. Izvolite.
Lep pozdrav vsem, posebej sedanjemu in verjetno tudi bodočemu ministru za gospodarstvo!  Moje vprašanje se glasi. Glede na to, vsi in gospodarska zbornica in ministrstvo za gospodarstvo in se trudi, da bi povečali, tudi danes ves čas govora, kako povečati dodano vrednost na zaposlenega. Tisti, ki smo delali v firmah in ko smo ustvarjali, je najlažje, če imaš to možnost, da povečaš ceno. To da takoj, ko se niste ukvarjali s temi računicami, drugi mogoče tega ne razumete, ampak to povečana cena je takoj dodana vrednost, ker stroški ti ostanejo tam kjer so, potni stroški ti ostanejo, če lahko povečaš ceno. Pri nas mislim, da je pri dvigu te dodane vrednosti na zaposlenost ali pri drugu produktivnosti je dejansko problem v tem, da smo na verigi grajenja vrednosti sorazmerno nizko, in da tam nimamo veliko prostora se igrati okrog cen, ampak smo stisnjeni in to bo tudi v bodoče in vprašanje se glasi v tej smeri, gospod minister. Koliko je videno, koliko to diskrepanco, ne bom rekel diskrepanco, nepravilen izraz, ampak to težavo, ki jo imamo pred sabo, da imamo izvoz, smo izvozna, saj smo majhna država, majhna skupnost, se razume da smo izvozno orientirani, kako tukaj malo strukturo menjati, kako zlesti po lestvici, po verigi vrednosti gor, če je kakšna usmeritev.  In druga zadeva, ker je bilo prej govora, me je tudi  (Nadaljevanje): izzvala o kompetencah, mislim da moramo zelo paziti na svoje kompetence, malo jih v bančništvi izgubljamo, malo drugje, v letalstvu, kar sem že opozarjal, izgubljamo kompetence, ker izgubljamo svojo družbo, izgubljamo ljudi, izgubljamo vse in pazimo, da ne izgubljamo še na drugih področjih, ker je do tega težko priti. Rad bi na neko pri tehnologiji. Veste koliko je prišlo, kdo so nosilci pri nas mobilne telefonije, zakaj smo bili pri internetu tako zgodaj in zakaj smo pri blockchain-u dobri. Digitalni tehniki. Kaj se je zgodilo? Julka Žibert, ko je bila šefica ZOPTT, torej so imeli pošto, telefon, telegraf, jaz sem bil tudi en konec direktorja v Celju, je naredila sobo, zrihtala opremo, mlade ljudi notri in so rekli, to bo v bodočnosti in jim je dala sredstva in oni so tam ustvarjali in iz te skupine mladih, zagnanih, se je rodilo vse to kar imamo, ki je bil pogon in mobitela in kaj jaz vem, in interneta, da smo bili, Slovenija na samem začetku, tudi pri blockhain-u. To je ta skupina. Zato bi rekel, v tehnologiji je izredno pomembne neke preboje narediti in zaslediti in biti korajžen pri nekih zadevah.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Za besedo je prosil še kolega Horvat, potem pa damo besedo še kandidatu.  Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, Zdravko Počivalšek.  Tako kot leta 2018, opozicijska Nova Slovenija, danes koalicijska Nova Slovenija, bo pri glasovanju za vas dala dva glasova. Jaz vam iskreno in iz srca želim, da čim prej ozdravite, ker potrebujemo ministre v polni psihofizični kondiciji, takšni so časi. In verjamem, da boste svoje poslanstvo, ta svoj odnos do gospodarstva razvijali in gojili še naprej in še verjamem, da to kar ste povedali v zadnjem delu svoje predstavitve, pa nisem direktno poslušal, ker sem imel Kolegij predsednika Državnega zbora, regionalni razvoj. Ko se midva peljeva, gospod minister, domov iz Ljubljane, doma sva oba v vzhodni Sloveniji, se na števcu povprečnih mesečnih plač za vsak prevožen kilometer znesek zmanjša za 2 evra, meni za 400 evrov, ker od te hiše pa do moje hiše je 200 kilometrov. Želel bi si, da se ta razlika vsaj malo do konca tega mandata popravila, ampak vidimo, da mi lahko marsikaj načrtujemo, nekdo drug pa potegne poteze katerim enostavno človeštvo ni kos. Torej vso srečo gospod minister. Ne potrebujem nobenega komentarja, želim šparati vaš glas in gremo na glasovanje.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Dajem besedo kandidatu. Izvolite.
Spoštovani poslanci! Najprej še iz prejšnje skupine, nisem namerno spregledal, tovarne sladkorja Ormož. Dejstvo je, da je to najboljša slovenska lokacija v tem trenutku za kakšno pomembno investicijo, ker ima svojih, ne vem, 28 hektarjev, ker so vse infrastrukturen zadeve tam pripravljene, in da se trudimo. Zdaj, ne morem pa se strinjati z vami, gospod poslanec, da ima država slabo vest. Tovarna sladkorja Ormož ni zaprla država. Tovarna sladkorja Ormož so prodale slovenske zadruge. To se zamolčuje in to je treba jasno in glasno povedati. Imam pa jaz slabo veste, ker nisem uspel v teh dveh letih od prejšnjega hearinga, ko sem to lokacijo omenil, pridobiti pomembnega investitorja. Imeli smo nekaj pomembnih zadev v igri, ampak so se vse preselile bliže avtocesti. In kar se Ormoža tiče, je dejstvo, da je odprto eno vprašanje, povezave Ptuj-Ormož s hitro cesto, če hočemo zagotoviti to, da se bo na tistem področju kaj dogajalo, bomo morali to zadevo narediti. Moja slaba veste pa okoli tovarne sladkorja Ormož in nove investicije ostaja in bo ena od nalog, ki jo moram, jo bom poskušal realizirati, zato sem tudi to lokacijo posebej, poleg Fenica(?), omenil.  Socialno podjetništvo, kako bomo spodbujali.  (Nadaljevanje): Jaz sem prej v uvodu povedal, da imamo za socialno podjetništvo namenjenih 6 milijonov nepovratnih in 6 milijonov povratnih sredstev, in da gre za sredstva iz evropskih skladov, gre za prednostno področje in ko govorimo, tudi poslancu Mescu odgovarjal, pri socialnim podjetništvu so narejeni koraki naprej. Seveda se pri nizki številki socialnih podjetij vsako povečanje v procentih strahovito sliši, v praksi pa tako kot sem povedal, smo še vedno na 1 %.  Potem set vprašali, premostitvena plačila za obveznosti. To je v okviru tistih 600 milijonov, ko sem jih povedal. Se pravi, slovensko gospodarstvo ima preko komercialnih bank 600 milijonov kreditov, pri katerih lahko, kreditov je več, ampak pri teh 600 milijonih lahko SID banka pomaga in to je zajeto v to kar sem prej povedal.  Pobuda za ZGD, spolna uravnoteženost. Najprej moram povedati, da smo v predlogu in jaz osebno za ministrsko ekipo dokazali, da skrbimo za spolno uravnoteženost, kajti predlagali smo dva kandidata in dve kandidatki. Drugo. Moram povedati, ne da sem zadržan do tega predloga, tukaj je treba dosti jasno priti do končne verzije in lahko govorimo samo o javnih podjetjih in se moramo ograditi od zasebnih. Jaz pa lahko rečem, da sem dokazal v vseh štirih podjetjih, ki sem jih vodil preden sem postal minister in zdaj, da so povsod pri meni v ekipi odločevalcev ženske bile vsaj v polovici če ne v večini, tako da, kar se tega tiče, nimam zadržka. Imam pa zadržke, če kar na pamet neke zadeve zahtevamo. Verjamem, da bomo prišli pri tej točki do neke rešitve, ki bo sprejemljiva in bo tudi efikasna, ne gre smo za sprejemljivost.  Pri Slovenskem turističnem holdingu pa bom odgovarjal obema, zato ker sem od gospoda poslanca slišal toliko neresnic, da se bom vzdržal teh komentarjev, jih jemljem kot zlonamerne, odkrito povem. Treba je vedeti, da smo v strategiji opravljanja slovesnega turizma sprejeli leta 2017, da smo v njen napisali vse te zadeve, ki so. Če se spomnite, pred časom, pa ni nihče dvignil glasu, samo jaz sem bil kot minister obtožen, ko je bil en velik del slovenskega turizma na DUTB, ko ga je bivša ekipa, Švedska, hotela razprodati in so bili vsi hoteli že pokupčkani, smo to zadevo rešili in prestavili na SDH. Ni bilo nobene podpore od nikogar. Dejstvo pa je, da imamo v slovenskem turizmu 70 % hotelskih kapacitet v državnih rokah. To samo po sebi ni nič narobe, imamo znotraj tega dobra in odlična podjetja, jaz sem ponosen, da sem eno od takih, ki je najboljše po številkah, ne po izgledu, vodil sam v odgovornem odnosu do delavcev, ki so tam, čeprav berem tudi različne zadeve, ampak pojdite dol in vprašajte ljudi. Vendar moram povedati to, ko govorite že – bom potem še do vas prišel, ampak moram tudi vam odgovoriti – pristojnost za to zgodbo je na Ministrstvu za finance. Jaz sem član Vlade, ki je sprejela tako odločitev, niti približno se nismo mi na Ministrstvu za gospodarstvo ukvarjali s pripravo gradiva za to zgodbo. Letni načrt upravljanja 2020 vsebuje aktivnosti SDH na področju turizma. zdaj zakaj meni to mečete, to vi sami veste. Mislim, da vem razlog, ampak kakorkoli. Tej viziji sledijo, se pravi, ta zgodba letnega načrta upravljanja za letošnje leto, sledi ciljem strategije 2017-2021. Ta strategija je bila sprejeta 5. 10. 2017, na Vladi. Strategija je rezultat širokega konsenza ključnih deležnikov slovenskega turizma, ki so sodelovali pri njeni pripravi. Je bila narejena od spodaj navzgor, niti približno ni to moj projekt. Strategija pa predvideva prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni last in vključuje naložbeni načrt, načrt upravljanja v okviru katerega se predvideva, da se oblikuje državni sklad ali pa divizija za prestrukturiranje podjetij pod okriljem SDH, to takrat piše notri, da se izvrši konsolidacija lastništva in strukturiranje novega portfelja. Nič učenega. Gre pa za to, da imamo danes teh 70 % na mali milijon, eni mali milijon, pet, šest različnih državnih ustanov in vse so v državni lasti in vsak dela po svoje in mi mislimo, da bi morali to kar je naše, državno, z znanjem narediti bolje. Tukaj pa gre za nekaj drugega. Gre se samo za eno vprašanje. Ali bo to upravljala država z razumom in v korist države ali pa nekdo drugi v imenu države. In jaz bom zagovarjal to prvo zgodbo, ne glede na to, da sem dobil napad na mene na to temo in ne glede na to, da jih bom še dobival, ampak za opravljanje in odgovorno ministrstvo za portfelj državnih podjetij je Ministrstvo za finance. Lahko meni etiketirate kolikor hočete te zgodbe, bom pa vedno povedal svoje mnenje in to kaj zagovarjal. S tem ukrepom se želi izboljšati nastanitveno turistično infrastrukturo, naložbeno politiko ter maksimizirati potencial za rast portfelja. Vas bom vprašal, kdaj je bil narejen zadnji nov hotel v Sloveniji. Ja, mi lahko rečete, v Ljubljani, Intercontinental. Pa vam bom zdaj povedal. Hotel, pod hotel jaz razumem hotel s 150. sobami. Od leta 2006, 2009, ko sem jaz zadnjega naredil, nobeden. Take zgodbe se v turizmu ne moremo iti. In na način, da se bodo ljudje, ki upravljajo z državnim premoženjem imeli fino, pa ne bo rezultatov, ne moremo delati. To je en ogromen potencial, ki mora dati od sebe več.  Bilo je vprašanje obale, Portoroža. Da. Tam imamo eno zgodbo, kjer se ni delalo v smislu privatizacije, to kar ste me prej večkrat vprašali, v korist države, v korist podjetja, ki se prodaja, ampak imamo zgodbo, ki je škodljiva za slovenski turizem. Lahko tudi imenujem to podjetje, pa mislim, da misliva enakega, tega se več tukaj ne bo dogajalo. Za tem stojim in nosim polno odgovornost za to. Ta zgodba se izvaja zato, ker želimo centralizirati upravljanje naložb. Vi govorite o nekih silnih številkah, denarju. V strategiji piše, prenos upravljanja ali lastništva. Tudi, če ima nekdo od zadaj razlog, da bi to spravil skozi pa saniral kakšne druge zgode, ne vem. Jaz si bom proti temu prizadeval, da se to ne bo zgodilo, ampak bi želel, da te zadeve kljub vsemu prediskutiramo, pa da vidimo, da smo na koncu konce na isti strani, zato ker nam je cilj, da bo to kar imamo in imamo veliko, dajalo od sebe več. In tukaj zadaj ni nobene zgodbe druge kot to, da mora vse benefite te zgodbe dobiti država in jih bo dobila. Mi lahko imamo nekaj petzvezdičnih zgodb in tukaj se strinjam, pojdite kamorkoli hočete, da je situacija taka kot sem povedal, pojdimo na jug, pa sem ga prej omenjal v slabi luči na nekih področjih. Tukaj so nas pa prehiteli, ne zaradi dveh mesecev, pa še ena bolj na jug, svetlobna leta, zato ker onemogočamo, da bi se tukaj odvijale pozitivne zgodbe.  Zdaj, o tem bom   še potem kaj rekel, da se vrnem h gospe poslanki. Deregulacija, ocenjevanje vrednosti oziroma govorimo o intelektualni lastnini, če sem vas prav razumel. Poglejte, na načelni ravni in tudi v praksi se trudimo, da te zadeve spremenimo. Nimamo težav v tem, če sem prav razumel, če ne me boste pa bolj dopolnjeno vprašali.  Delavsko solastništvo. Imamo nekaj pomembnih, dobrih zgodb, že stokrat povedan Domel, pa Tom na Dolenjskem. Kratek odgovor, bomo podprli, ampak ne na vrat na nos, ampak tam kjer je interes in imajo pravo zgodbo in je treba to zgodbo pokriti tudi zakonsko in tudi finančno in tega v tem trenutku nimamo. Ne jaz osebno, da nimam težav, podpiram to, zato ker sem želel, da bi vsaka Vlada obisk, eden, namenila podjetju Domel Železniki. Zato, ker je za mene en primer, odgovornega upravljanja in dokaza, da se da tudi v tej obliki lastništva nekaj narediti, ne nekaj, neka strašna velika zgodba, vendar morajo za to zgodbo biti vsi. Ne morete na silo vložiti oziroma narediti nekaj v nekem okolju ker potem ljudje tega tako ne čutijo. Pri delavskem lastništvu je treba delu suverenosti odpovedati, biti pripravljen to zadevo sprejeti, ni toliko placa za posamezne interese.  Socialno podjetništvo. 80 %, največja pravičnost, gospod poslanec, pri vseh zadevah in še posebej pri socialnem podjetništvu je to, da imajo ljudje delo in za njega pošteno plačilo. Vse se začne in konča pri tem in tukaj se jaz z vami strinjam, nimam nobene težave.  Okoli lesne industrije, sem vam čisto eksaktno povedal, da gre za tistih 15 milijonov za deve leti, in eksaktno sem vam povedal koliko je narasla, lahko še enkrat ponovim, če želite, samo da mi pripravijo, koliko je zrasel promet in sicer, povečanje prihodkov od prodaje za 34 % na 1,3 milijarde evrov. Povečala se je dodana vrednost za 70 % in povečalo se je število zaposlenih na približno 11 tisoč, pa je bilo pod 10 tisoč. In skupni prihodki od dejavnosti so zrasli na 3 milijarde evrov. Definitivno še gre vedno večina lesa v obliki hlodovine preko severne meje. Ena od zgodb, ki smo jo odprli tudi s tem zakonom o investicijah pa je, investicija v lepljenje nosilce v Kočevju, podjetje Koles, odprta lani v drugi polovici leta. Pojdite si to pogledati in boste videli, da gre za visoko tehnološko zgodbo, ki onemogoča, da bi hlode ven izvažali, ampak da imamo to proizvodnjo tukaj. Seveda, je pa problem v tem, da je takih zgodb premalo in na tem je naša naloga, da delamo tudi naprej.  Zadružništvo, status. Nima statusa, zadruge niso upravičene do pomoči. To ne drži. To preprosto ne drži in to ponavljate že par let / nerazumljivo/, pa sem to zadevo razčistil še z bivšim ministrom Mramorjem, ker smo želeli posebej v zakonu določiti zadeve, da je potrebno napisati pri razpisih, posebej zadruge ali ne, in smo razčistili, da ne. Da se nekateri razpisovalci obnašajo diskriminatorno do zadrug, pa je res in proti temu se borimo. Zadruge imajo enakopravno pravico na vseh naših razpisih na Ministrstvu za gospodarstvo kot vse ostale družbe. Če mi boste en primer dokazali, bom z veseljem to napako odpravil, ampak mislim, da je ni.  Ko govorimo še o zadrugah. Zadruge imamo dve vrsti. Imamo zadruge, ki so, o katerih ste vi govorili, jaz bom pod narekovaji rekel, intelektualne, pa imamo proizvodne zadruge, pa prej smo govorili o zadrugah za starostno oskrbo, pa imamo tudi kmetijske zadruge. Lahko povem, da smo se dogovorili, da bo naše ministrstvo pripravilo ta zakon in ga dalo v obravnavo in tukaj želim in vam bomo omogočili, da sodelujete, ker želimo pripraviti zakon, ki bo res dal malo več možnosti za to, da se ta panoga bolj razvije.  Okoli letnega načrta opravljanja SDH, sem vam povedal. Odgovor, mislim, pristojno ministrstvo je Ministrstvo za finance. Zdaj, če sem jaz kot minister prekoračil svoja pooblastila, bom za to odgovarjal. Jaz mislim, da nisem, pa tudi mnenje službe, ki je predlagala, da to Vlada sprejme ali ne, je bilo pozitivno.  Okoli kadrov, gospod poslanec. Imamo vsaj dva primera, pozitivna v preteklosti, Kočevje, spet v povezavi z Yaskawo, nekaj v Mariboru. Dejstvo je in bomo delali na tem, da moramo šolski sistem v večji meri narediti povezan z gospodarstvom, skratka šolski sistem mora ustvarjati kadre za to kar gospodarstvo rabi.  Dodana vrednost. Sem že prej povedal, samo ena pot, ključna. Raziskave, razvoj, inovacije, mladi ljudje. Lahko pa tudi s povišanjem cene, če je prostor za to. Hvala.  Na koncu bi rekel še to, da so moja vrata vsem vam, tudi tisti s katerimi, ki se z mano ne strinjate, odprta. Pripravljen sem odprto prediskutirati vse tematike, ki lahko pomagajo slovenskemu gospodarstvu, vedno in povsod. Bomo izmenjali mnenja. Nisem prepričan, da imam vse zadeve prav, sem pripravljen sodelovati, verjamem pa, da če bomo skupaj iskali rešitve za težke teme, da bodo te rešitve boljše in bolj v korist slovenskemu gospodarstvu.  Hvala.
Se zahvaljujem tudi jaz.  Imamo željo po repliki in potem verjamem, da gremo lahko na fazo glasovanja.  Izvolite.
Ja, poglejte, nobeden nima prav in nobeden nima odgovorov na vsa vprašanja, ampak ni res nobene potrebe, da ste vi, kot vas bojdi imenujejo vaši kolegi, Zdravc buldožer jaz pa Franc petarda, da prediskutiramo in smo na isti strani glede državnega turističnega holdinga. To nam veleva 110. člen Ustve. Vi v svojstvu ministra in Vlada, katerakoli odgovarja Državnemu zboru. Tako piše v Ustavi. Če zdaj užaloščeni Marjan Šarec reče, pa dal sem vse kar je hotel, dal sem mu tote hotele, on gre pa k Janši, pika. Mislim veste, skrbniki proračuna je pa nas 90 in to bo nekaj proračun stalo in mi imamo zelo slabo izkušnjo s Slovenskimi gozdovi, ki je bila dirty game določenega dela političnega spektra, bolj tako imenovane stare Levice in ni res nobene potrebe, da se vi zdaj skoraj derete tukaj nad nami, zakaj vas drezamo. Ja drzamo vas zato, ker je direktorat za turizem spada pod vaše ministrstvo, pa gospa ki ga vodi je na istem naslovu kot jaz v Mariboru, pa sem pač v Mariboru ne srečamo. Okej, dajmo vseh 90 poslancev podpisati in imamo izredno sejo o tej tematiki in to razrešimo in ja, interes verjetno bi moral biti, da smo vsi na isti strani, da dvignemo ta turizem na neko raven kjer ne bodo ljudje na minimalcih če, tri pike. Zgolj to.  Glede zadrug. Veste, zame je pa vse delo intelektualno, tukaj pa še iz gramšija izhajam. Tudi dobro klobaso narediti je intelektualno delo.  Hvala. Tukaj imam pa, gospod minister, žajblove bombone, da si boste malo opomogel glas.  Hvala.
Hvala lepa.  Kolega Mesec, ste želeli. Prosim.
Hvala.  Časa nam zmanjkuje, tako da bom zelo kratek. Gospod minister, malo ste se razburil ob mojih. Niso bile zlonamerne obtožbe, kot ste rekli, bila so vprašanja in ta vprašanja sem razbral iz dokumentov, ki sem jih vam naštel. Mnenje zakonodajne službe Vlade, proračun in pa odlik in strategija upravljanja državnega premoženja. Zdaj, kot je rekel Franc Trček, pač mi smo opozicija in parlament ima ne samo opozicija, celoten parlament ima dolžnost po Ustavi, da nadzoruje oblast. In kar mene pač tukaj zanima je, kako se bo porabilo teh 200 plus 50 milijonov evrov, kar izhaja iz dokumentov, ki sem jih lahko razbral in so javno dostopni, za ostale sem dal prošnjo za dostop do informacij javnega značaja.  Kar se tiče današnjega zaslišanja, je pa tako, mi presojamo vaš program, vaše usmeritve in glede na to, da ste že preden ste se z novo koalicijo zmenili, postavili v bistvu hotele kot enega od temeljnih kamnov vašega programa, mislim, da ni upravičeno, da se razburjate, če vas potem o tem kaj nameravate s tem narediti in kako odgovarjate na očitke, ki izhajajo iz teh dokumentov, ki sem vam jih navedel, odgovarjate. Jaz se vam za odgovore zahvaljujem, bomo pa, kot rečeno, vam gledali pod prste, konec koncev smo opozicija.
Želite kandidat.. Okej.  Ni več vprašanj. Razpravo zaključujem. V skladu z ustaljeno prakso predlagam kandidatu, da nekaj časa počaka pred sobo, da opravimo glasovanje.  Kolegice in kolegi, bomo glasovali, tako da, na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja:  »Predstavitev Zdravka Počivalška kot kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo je bila ustrezna.«  Vidim, da ni želje po obrazložitvi glasu, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Prosim, če pokličete kandidata nazaj v dvorano. Ob tem je pa tudi mnenje sprejeto.  Spoštovani! Sporočam vam, da je odbor z 10 glasovi za in 2 proti sprejel mnenje, da je bila vaša predstavitev kot kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ustrezna. Čestitam vam in želim uspešno delo in tudi veliko zdravja.  Obveščam vas, da bo odbor v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeto mnenje posredoval predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade in na tej točki tudi zaključujem današnjo 18. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in se vsem prav lepo zahvaljujem.  Hvala lepa. / aplavz/