15. nujna seja

Odbor za kulturo

13. 3. 2020
podatki objavljeni: 13. 3. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za ministra za kulturo, gospod Vasko Simoniti, vse skupaj vas pozdravljam na 15. nujni seji Odbora za kulturo, na kateri bomo slišali predstavitev kandidata za ministra za kulturo.  Obveščam vas, da nimam opravičil za to sejo. Kot nadomestni član je Franc Jurša, ki nadomešča kolega Jurija Lepa.  Obveščam vas tudi, da nas je Slovenske demokratska stranka nagradila še z dvema članicama iz svojih vrst, to sta Nada Brinovšek in gospa Eva Irgl. Novi članici Odbora za kulturo prav lepo pozdravljam! Dobrodošli!  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, in to je predstavitev gospoda dr. Vaska Simonitija, kandidata za ministra za kulturo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV DR. VASKA SIMONITIJA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA KULTURO.  Izvolite, gospod Simoniti, beseda je vaša.
Vasko Simoniti
Hvala lepa.  Vsi lepo pozdravljeni! Skušal se bom kratko predstaviti in podati nekatere poudarke, ki naj bi jih, če bom izvoljen za to, kar kandidiram, skušal uresničiti v okviru delovanja kot minister za kulturo.  Torej, moje ime je Vasko Simoniti, po poklicu sem zgodovinar in sem večino svoje poklicne kariere bil profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer sem predaval zgodnje novoveško zgodovino. V politiki sem vpet z večjo ali manjšo intenzivnostjo, morda okoli zadnjih 20 let. V letih 2004-2008 sem bil minister za kulturo in v tem mandatu sem si prizadeval, da se je, vsaj po moji oceni, marsikaj postorilo. Seveda, ob večjih in manjših kritičnih glasovih opozicije je bilo vendarle med drugim sprejetih nekaj stvari, ki so po mojem mnenju fundamentalne, torej, Zakon o RTV Slovenija, Zakon o medijih, Zakon o arhivih, kot ga kratko imenujem, ker ima sicer daljši naziv, in še kakšne druge stvari. Na področju investicij je prišlo med drugim do gradnje prizidka in obnove SNG Opera v Ljubljani, Moderne galerije, Slovenske kinoteke, obnova Bolnice Franje, v Mariboru do prenovitve gledališča in podobno. Med drugim je bilo tudi uspešno predsedovanje Evropski uniji, nenazadnje pa smo sprejeli tudi Nacionalni program za kulturo oziroma ga podaljšali, ki eden od temeljnih aktov na področju kulture v naši državi. Rezultati tega obdobja, ko sem bil minister, so vsaj nekateri oprijemljivi in v veljavi še danes. Po tem obdobju je kmalu prišlo do gospodarske krize v Evropi in svetu, kar se je odrazilo tudi na področju resorja za kulturo. To se je skušalo premoščati z iskanjem in oblikovanjem najrazličnejših predlogov, kako doseči reformo na področju kulture, kar ni rodilo kakšnih uspehov, celo več, umanjkal je tudi nacionalni program za kulturo, ki ga že več let ni. Prav v zadnjem času je prišlo do, po mojem mnenju, nekaterih pozitivnih premikov, a ker imam, če bom potrjen za ministra, le dobri dve leti časa, da nadaljujem ali dopolnim začeto pot, ki se obeta, bi rad opozoril le na nekatere probleme in programske točke, ki jih bom poskušal izpeljati   (nadaljevanje) ob tem da se seveda v prihodnosti položaj kulture ne sme poslabšati in nobena dejavnost, ki jo podpira Ministrstvo za kulturo, se seveda, mislim, seveda ne sme nazadovati. V kulturi so seveda zajete vse plasti naše bivanjske in civilizacijske izkušnje, zato prav kultura najbolje in najbolj odraža našo individualnost v družini evropskih narodov, ker združuje našo duhovno moč naše preteklosti in živo vznemirljivo ustvarjalnost naše sedanjosti, mora biti torej v celoti zavezana slovenska, v tej celoti zavezana slovenska kulturna politika. Pripravi in sprejemu nacionalnega programa za kulturo bomo zato posvetili prvo pozornost, seveda ob natančni preučitvi osnutka programa, ki ga je pripravila vlada v odstopu. Pod črto lahko povem, da v njem verjetno ne bomo obravnavali kulturne dediščine, za katero je odhajajoča vlada že sprejela posebno strategijo v lanskem decembru. To ne pomeni, da bo izpadla seveda iz NPK. Slovenska kulturna politika se je doslej preveč opirala le na en model financiranja, neposredno na državni proračun in deloma na občinski. Nezadostno sta razvita modela financiranja na podlagi zasebnih vlaganj in lastnih prihodkov zavodov in drugih kulturnih producentov. Pri slednjem obstajajo izjeme, na primer uspešen model prenosa upravljanja Blejskega gradu z države na občino v letu 2006, kjer občinski zavod iz prihodkov turističnega obiska in drugih storitev financira ne le obnovo gradu in muzejske zbirke na gradu, temveč tudi obnovo druge dediščine na Bledu. Država doslej ni podpirala zasebnih vlaganj v kulturo. Po svetu obstaja veliko modelov, ki temeljijo predvsem na davčnih olajšavah in ugodnostih za sponzorstva, donatorstva, zasebno-javna partnerstva, vlaganja zasebnih ustanov in fundacij. Drugje so davčne ugodnosti deležni še zasebniki, ki vlagajo v obnovo kulturne dediščine. Pri nas so donacije za kulturo, za katere so podjetja uveljavljala davčno olajšavo, zelo omejena. Še nižji skupni znesek, ki ga posamezniki namenjajo kulturnim društvom v okviru 0,5 % odbitka od dohodnine. Želimo torej proučiti, kako primere dobrih praks postopoma vnesti v naš sistem in na ta način razširiti možnost vlaganj v kulturno ponudbo in izboljšati odgovorno sodelovanje državljanov in podjetništva pri razvoju kulture in kulturne dediščine. Tudi pri neposrednem financiranju kulture iz državnega proračuna smo samo v prvem desetletju po vstopu v Evropsko unijo izkoristili možnost uporabe evropskih sredstev za investicije v kulturi. S tem smo med drugim izpeljali obnovo Narodne galerije v Ljubljani, Lutkovnega gledališča v Mariboru, prireditvene dvorane v Dominikanskem samostanu na Ptuju, Vile Vipolže v Brdih, dvorca Lanthieri v Vipavi, gradov Snežnik, Brežice in Brestanica, Parka vojaške zgodovine v Pivki, kar nekaj kulturnih domov, kot so Krško, Šentjur pri Celju in podobni in še bi lahko seveda naštevali. Že od leta 2009 se je zmanjševalo investicijska vlaganja v kulturo tudi zato, ker je tedanje vodstvo Ministrstva za kulturo iz evropskih finančnih programov 2014-2020 izključilo vlaganja v kulturno infrastrukturo. Naša namera je, da po možnosti ponovno vzpostavimo investicijska vlaganja iz evropskih sredstev, kar bo poleg zakona o tako imenovanem kulturnem evru, ki stopi v veljavo leta 2021, zagnalo nov krog investicij na našem področju. To leto bomo izkoristilo za pripravo projektne dokumentacije, ki bo omogočila tako črpanje sredstev iz kulturnega evra, in če uspemo dopolniti načrtovanje kohezijskih sredstev za novo finančno perspektivo 2021-2027, tudi iz tega vira. Pač edina stvar, ki se mi zdi, da nam prepreči te zadeve, je pač ta nesreča, ki nas doleteva danes s to boleznijo. Upajmo, da bo čim krajša. Tako bomo nadaljevali s projektom obnove Ljubljanske drame, seznam investicijskih potreb pa je seveda dolg in precej nerealiziranih projektov čaka še iz časov, ko se je iztekla zadnja sprememba zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije, torej iz tega kulturnega evra za obdobje 2008 do 2013, torej ko je kulturni evro še veljal. Nastajajo pa nove potrebe, tako na primer izgradnje novega zgodovinskega arhiva Ljubljana, dokončna obnova Ruardove graščine na Jesenicah in ureditev arheoloških parkov na Ptuju, v Novem mestu in podobno, da ne naštevam cele vrste drugih stvari. Nenazadnje prihodnje leto, torej v letu 2025 je tudi evropska prestolnica za kulturo, ki bo zahtevala s strani države določena sredstva. Vem, da je že nekaj obljubljenih, vendar bomo videli kako naprej.  Analiza področja samozaposlenih v kulturi je pokazala, da je ta skupina v slabem materialnem in socialnem položaju in kaže na mnogo kje, bi človek rekel, ne samo na znake neenakosti, ampak na znake izrazitev revščine. Temu bomo posvetili posebno pozornost in na podlagi dodatnih analiz predlagali poti za pravično in za samozaposlene dolgoročno ustreznejšo ureditev tega področja.  Pri kulturni dediščini je naš namen nadaljevati delo na medresorsko zastavljeni izvedbi strategije. Pričakujemo sprejem medresorsko pripravljenega akcijskega načrta, ki ga lahko začnemo uresničevati že letos in o na podlagi skupnih prioritet, usklajenih, upajmo z vsemi resorji. Pomembne so tudi aktivnosti, ki povezujejo vse sektorje znotraj Ministrstva za kulturo in med drugim zadevajo digitalizacijo kulturnih vsebin, tudi v smislu spodbjanja nove ustvarjalnosti. Slovenija je lani pristopila k evropski pobudi za sodelovanje pri digitalizaciji kulturne dediščine, kar za nas lahko pomeni ponoven zagon teh aktivnosti, ki smo jih že zastavili. Torej, o tem smo precej govorili že leta 2004-2008. Glede delovanja samega ministrstva bom s svojo ekip delal predvsem tudi na tem, da izboljšamo kulturo medčloveških odnosov in spodbudimo sodelovanje tako med zaposlenimi kot med direktorati, sektorji in službami. Moja želja je, da izboljšamo sodelovanje z drugimi vladnimi resorji in službami in to najprej na ravni vladnega kabineta, poleg tega pa še na drugih operativnih ravneh. Kultura in mediji namreč lahko več kot doslej prispevajo k splošnemu družbenemu razvoju v Sloveniji in obratno. Na dobre rezultate na našem področju vplivajo druge sektorske politike, od davčne, izobraževalne, socialne in gospodarske, zlasti tu mislim turizma, do delovanja javnega sektorja predvsem glede učinkovite delitve pristojnosti z občinami, mednarodnih odnosov in nenazadnje obrambe, če hočete na primeru pri varstvu pred naravnimi nesrečami, kulturni vidiki mednarodnih mirovnih misij in podobno. Seveda tudi na področju pravosodja, pri uresničevanju kulturnih pravic in celo zdravja, kjer se sicer velikokrat govori, kako kultura povzroča marsikomu tudi težave. A nekatere razprave ali raziskave o kulturnih dejavnostih kažejo celo, da kultura vpliva na dobro počutje in zdravje prebivalstva. Kultura, mediji in kulturna dediščina so pomembno ne le za družbeni razvoj ustvarjalcev in ponudnikov teh storitev temveč predvsem za dobrobit naših državljanov in za ugled v medsosedskih in mednarodnih odnosih.  Če povzamem v par točkah, poleg tega kar sem naštel, bi opozoril na to, da si bomo prizadevali, prvič, da koalicija ob morebitnem rebalansu, če nas čaka zdaj kakšna taka nesreča, da ob rebalansu proračuna zagotovi primeren delež proračunskih sredstev za kulturo, torej najmanj okoli 2 %, ki bo omogočil uravnoteženo podpiranje množične in elitne, ljubiteljske in profesionalne, tradicionalne in avantgardne kulturne ustvarjalnosti. Za večji dostopnost umetniških in drugih kulturnih dosežkov bo uporabljala tudi možnost sodobne informacijske tehnologije.  Drugič. Ministrstvo za kulturo že več let deluje brez nacionalnega progama za kulturo. V pripravi je nacionalni program za kulturo, resolucija o nacionalnem programu za kulturo. Preveriti bo potrebno do katere stopnje sprejemljivosti je resolucija pripravljena, jo dokončno oblikovati in ponuditi v sprejem Državnem zboru v tem oziroma v naslednjem letu. Upam pa, da seveda čim prej, ker se mi zdi, da je od tega odvisno tudi kakšno pridobivanje sredstev od drugod.  Tretjič. začeti bo potreba skorajda po vsem ugasli investicijski ciklus na področju kulture. Glede na sprejeti zakon, torej vsa zahvala in pogum tistim, ki so to pripravili in seveda tudi parlamentu, ki je to sprejel, torej glede na ta sprejeti zakon o kulturnem evru in s tem zagotovljenih sredstev v naslednjih letih bo potrebno v letu 2020 določiti prioritete, pripraviti natančne in trdne podlage ter v letu 2021 začeti z uresničitvijo nekaterih prepotrebnih investicij. Torej investicije, vsaj po neki lastni izkušnji, edino če se je v dvanajstih letih kaj spremenilo, zahteva ogromno energije. Na področju zakonodaje bo potrebno sprejeti predlog sprememb Zakona o medijih in še kaj, končno pa bo potrebno, vsaj to bo ena od mojih prioritet, pripraviti tudi ustrezno zakonsko podlago za uvedbo davčnih olajšav za med cene donatorje in sponzorje in investitorje.  Petič. Nujno bo potrebno začeti dialog, kar že sicer poteka na ministrstvu, ki bo privedel do celostne rešitve statusa samozaposlenih ustvarjalcev v kulturi in morebiti do posebnega zakona, ki bi omogočil samozaposlenim in zasebnim zavodom, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture. Torej mi bomo predlagali ustanovitve zadrug ali predlagali en pilotni model vsaj za nekaj časa, vsekakor pa to skupaj z dogovorom prizadetih, torej zadrugo, ki bi jo v določenem deležu vsekakor financirala država.  Izkoristiti bi bilo treba, šestič torej, tudi največ možnosti za pridobivanje sredstev iz različnih fondov Evropske unije, ki omogočajo uresničitev tako določenih investicij kot tudi institucionalnih in ter individualnih projektov. Poleg priprav na predsedovanje Republike Slovenije v letu 2021 in poleg izvajanja tekočih opravil Ministrstva za kulturo v naslednji dveh letih, bi bila izvedba navedenih nalog zadostna obremenitev, smatram, ki bi jo lahko pravzaprav tudi premostili z našim dobrim delom.  Hvala lepa.
Najlepša hvala za vašo predstavitev.  Zdaj pa prehajam na razpravo članic in članov odbora. Tudi zato, da kandidatu postavite vprašanja. Predlagam, da najprej postavimo, ne vem, dam besedo trem in potem dam gospodu Simonitiju čas, da odgovori, da se ne bo nabralo preveč.  Prva se je prijavila gospa Karla Urh. Prosim.
Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj, še posebej spoštovani kandidat!  Jaz bi mogoče začela takole nekako. Veliko odgovorov sem dobila, čeprav ne kaj konkretnega, vendar bi začela tako nekako z muzej in ustavljanje nepremično kulturo in infrastrukturo v državi. V državni lasti se včasih znajde nekako vsa ta, bom rekla, mašinerija v hudi finančni stiski, pa naj bo to sama obnova nepremičnin ali pa samo poslovanje teh institucij, v ta namen je Vlada Marjana Šarca sprejela tudi Zakon o kulturnem evru, s katerim se tudi za kulturno infrastrukturo za obdobje šestih let namenja več kot 20 milijonov evrov. V koalicijsko pogodbo ste zapisali, da boste pripravili podlage za uresničitev prepotrebnih investicij v kulturo in kulturno infrastrukturo. Zanima nas od kod boste vzeli dodatna sredstva za uresničitev tovrstnih investicij. Morda pa razmišljam v napačno smer, pa ne bo šlo za dodatna finančna sredstva iz državnega proračuna, ampak za privatizacijo nepremične kulturne dediščine in ostalih objektov z opravičilom, da se s tem nastavlja ogledalo javnim zavodom in ostali nepremični kulturni dediščini v državni lasti ter spodbuja konkurenčno okolje. Če vas vprašam nekako, ker neposredno boste tudi na kulturnem področju na katerem ni primerno govoriti o konkurenčnosti, saj govorimo o kulturi, umetnosti, različnih načinov izraženo v fizični in neoprijemljivi obliki, ki so in tako je edino prav, neodvisni od povpraševanja na trgu, na kulturnem področju ne sme iti za kapital. Smo na področju odražanja različnih pogledov na svet. Umetnik ne naslika umetnine takšne, da bi ljudem ustrezala in od katre bi imel umetnik dober zaslužen, umetnost, slika odraža umetnikovo občutenje sveta, nekateri si bodo to želeli pogledati v galeriji, drugi pač ne, spodbujali privatizacijo nepremične kulturne dediščine in muzejev. Nekako v času druge Janševe vlade pod drugo vprašanje se je znižal RTV prispevek za 5 %, prvotni plan pa je bil 10 %. Težnje po znižanju ali celo ukinitvi RTV prispevka vse pogosteje slišimo tudi danes, pod pretvezo želje po racionalizaciji, se ustvarja politični pritisk na javni servis ter njihovo uredniško politiko. Kakšne načrte imate tokrat ali boste spet skušali z ukrepi pritiskati na uredniško politiko oziroma si jo s tovrstnimi pritiski tudi prikrojiti po lastni volji? Naj opozorim, da je javna RTV ne samo informativni program, ampak tudi vse tiste vsebine, ki jih državljani potrebujejo, a ne zanimajo takšnega kroga gledalcev in poslušalcev, da bi bile zanimive tudi za oglaševalce in jih komercialne radijske ali televizijske postaje ne ustvarjajo. Zato bi se te vsebine izgubile in ne bi več našle poti do naslovnikov. Pri tem gre za vsebine o kulturi, izobraževalne vsebine, kakovostno dokumentarne oddaje domače produkcije, komercialno, ne toliko zanimivi športni dogodki, nenazadnje tudi prenosi bogoslužij so pomembni predvsem za tiste ljudi, ki se jih zaradi določenih okoliščin ne morejo udeleževati. Model javnih medijev je danes potreben bolj kot kadarkoli prej. Medijska področja so šla namreč v eni smeri v zmanjševanje demokracije in družbenega potenciala. Javni medij je še kako potreben, ker narašča organizirano laganje, zavajanje, propagandno delovanje. V okolju tržne koncentracije in komercializacije medijev je obstoj enega medija na katerem se lahko javnost zanese nujen, ker razširja kakovostne in preverjene vsebine ter informacije, pokriva vsa področja, ponuja cel spekter vsebin, nagovarja široko občinstvo, poslanstvo javnega zavoda, neodvisnost programa. Komercialni mediji ciljajo, izbirajo koga nagovarjajo, določene ciljne skupine od katerih imajo koristi in jim prinašajo dobiček, vsebine prodajo oglaševalcem z vsemi njihovimi značilnostmi z namenom večje branosti razširjajo lažne vsebine, sovražni govor, z vsemi zavajajo in delujejo propagandno. Je kaj narobe s tem, da nekdo, ki ima televizor ne plačuje RTV prispevka in k temu malo da ne poziva tudi druge, je narobe, da to počne predsednik Vlade. RTV ni strokoven medij, RTV je vzdržana s prispevki državljanov, postaja pa pristranska. Pri informativnem programu neprofesionalnost. Kaj vi razumete kot profesionalen objekt in objektiven medij? Medij, ki gledalcu dopusti ustvariti svoj pogled ali medij, kot je Nova24, ki gledalcu predstavlja kot edino sprejemljivo le eno ideološko polje – ideologijo stranke SDS?  Naslednje vprašanje, ki ste ga že nekako omenili, pa me še vendarle zanima. Kako boste kot minister nekako se zavzeli za nadaljevanje gradnje NUK-a 2? Kajti vlada Marjana Šarca je z gradnjo nove knjižnice mislila zelo resno – za projekt gradnje, za izdelavo projektne dokumentacije, za gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice NUK 2 je namenila okoli 1,6 milijona evra. Pričakujemo, da bo gradnja NUK-a 2 ena od vaših prioritet in da bodo temu namenjena tudi državna proračunska sredstva. Finančno ključno bo do leta 2021, ko bo treba zagotoviti prvih 5 milijonov evrov za gradnjo ter predvsem 2022 in 2023, ko bo treba za gradnjo odšteti okoli 37 milijonov evrov. Naslednje vprašanje. Kako gledate na vprašanje ljubiteljske kulture, v kateri aktivno in v več kot 5 tisoč kulturnih društvih deluje preko 110 tisoč ljudi? Predstavljajo tudi edini kulturni, ponudbo ljudem v krajih, ki dosežejo praktično vse. Kako si vi nekako zamišljate, da bo nekako sofinanciranje vseh društev, da bodo preživeli?  In mogoče še za zaključek, ker sama prihajam tudi iz tega področja. Europa cantat je v času vašega ministrovanja v prvi vladi Janeza Janše zanimalo za možnost organizacije festivalov v okrajih, kjer je zborovska dejavnost zanimiva ali pa nerazvita. Kot minister za kulturo se potrdili kandidaturo Slovenije za organizacijo festivala Europa cantat, tik pred predstavitvijo kandidature pa ste se odločili, da kandidature ne boste finančno podprli. Po predstavitvi je odbor EC izglasoval Ljubljano za organizatorico. Predsednik EC vam kot ministru za kulturo Republike Slovenije in predsedniku vlade Janezu Janši, vam je napisal pismo o zelo uspešni kandidaturi in prosil za ponoven pomislek o možnosti sofinanciranja, vi pa ste se nekako odločili in odgovorili, da festival podpirate moralno, finančno pač ne. In s tem je bila takrat zgodba končana. Ali ste lahko zopet zgodi, da boste umaknili soglasje nekako v tem vseevropskem projektu Europa cantat, kot ste to naredili že v času vašega ministrovanja. Vlada Republike Slovenije je že potrdila kandidaturo Republike Slovenije za gostiteljico mednarodnega zborovskega festivala Europa cantat, ki bo med 17. in 25. julijem 2021.  Toliko zaenkrat.
Hvala lepa, kolegica Karla Urh. Na vrsti je kolega Primož Siter. Prosim.
Ja, hvala lepa, predsednica. Spoštovani kandidat za ministra, pozdravljeni. Kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, dober dan.  Spoštovani kandidat, vi v bistvu prihajate na kulturni resor v dobrem času, ker je za nami en rekorden proračun, rekordna gospodarska rast, rekorden BDP, tudi nekaj več sredstev v tem proračunu za kulturni resor. Jaz sam sem sicer kritičen, jaz bi mu želel nameniti še več in smo tudi v poslanski skupini Levica vztrajno v času sprejemanja proračunskih dokumentov navijali za to, ampak okoliščine so dobre.   (nadaljevanje) Zato me je presenetilo, ko sem gledal vašo koalicijsko pogodbo oziroma dogovor, kako slabo je dejansko, ne glede na te okoliščine, in bržkone se zavedate, da so dobre, kultura zastopana, kako priložnosti kulturi ta koalicijski dogovor ne daje v polnem razmahu ali pa potencialu, ki bi ga lahko. To je moja uvodna dobra želja vam sicer za delo, ampak tudi kritika neke zastavljene poti. In tudi prvo vprašanje - ne vem, v kolikšni meri ste sodelovali v ustvarjanju tega dokumenta - zakaj je to tako. Zakaj v tako ugodnem času vseeno kultura zopet potegne kratko.  V svoji razpravi bom pokril kar nekaj točk, nekaj časa bo bržkone trajala, bom pa prešel na nekaj konkretnih vprašanj za vas, nekaj konkretnih tem bi rad odprl, tem, ki so v glavnem aktualne, tem, ki smo jih v času tega mandata v Levici že odpirali pri vašem predhodniku in njegovem predhodniku, vprašanja, za katera verjamemo, da jih je treba zelo jasno in glasno nasloviti in takoj rešiti.  Če govorimo »takoj«, mislim zdaj, in se najprej lotim najbolj pereče teme, ki je mogoče danes najbolj zastopana v vseh medijih in vsepovsod v celi javni razpravi, to je situacija oziroma posledice trenutnega izrednega stanja v zvezi s koronavirusom. Vem, ne rabite odmahovati z glavo, niste niti krivi niti glavni odrešitelj, se je pa tu odprla neka fronta, ki se dotika marsikaterih kulturnih ustvarjalcev, predvsem tistih, ki so samozaposleni. Situacija, ki se je zdaj zgodila, se pravi, z odpovedjo vseh javnih prireditev, tako rekoč javnega življenja, pri tem najbolj trpijo kulturni izvajalci, najbolj trpijo samozaposleni v kulturi, najbolj trpijo organizacije, nevladne organizacije, ki pripravljajo takšne ali drugačne gledališke predstave, glasbene, skratka, neko kulturno-umetniško dejavnost. Tu so na tapeti oziroma najkrajšo potegnejo tako igralci kot glasbeniki, tehniki, odrsko osebje, sprejemno osebje, tudi kritiki, fotografi in drugi, ki pridejo v naslednji fazi. In ti kadri so večinoma samozaposleni. Izpad dohodka, ki bo prišel kot posledica tega ukrepa, je za njih zelo slaba novica in jih lahko, kot ste sami ugotovili uvodoma, pri samozaposlenih pahne v - nalijmo si čistega vina - revščino, še večjo kot tista, s katero se sicer srečujejo. In zdaj me zanima, kako boste ukrepali glede izpada dohodka tem samozaposlenim v kulturi, izpada dohodka nevladnim organizacijam zaradi odpovedi kulturnih dogodkov. Ali boste za nevladni sektor zagotovili ustrezne finančne ukrepe, za samozaposlene v kulturi, recimo, po vzoru Ministrstva za gospodarstvo ali pa po vzoru nekih drugih držav, ki so sprejele ukrepe, recimo, nepovratna sredstva za kulturnike. Nujno je treba posebno pozornost nameniti samozaposlenimi v kulturi, ker se sicer lahko za njih situacija konča zelo slabo. Toliko, kar se tiče teh res najbolj aktualnih stvari tiče.  V Levici načeloma, kar se kulture tiče, vedno zagovarjamo naslednja stališča ali pa ukrepe. Zavzemamo se, prvič, za to, da kulturi namenimo več sredstev, česar sem se dotaknil z omembo proračuna in ugodnih okoliščin uvodoma.   (nadaljevanje) Socialna varnost in pravice samozaposlenih, ki lahko preidejo v neko dramo v tej konkretni situaciji s korono, razvoj neinstitucionalne kulture, varovanje kulturne dediščine, investicije v kulturno infrastrukturo, dostopnost kulture za vse sloje prebivalstva in razvoj podhranjenih delov kulture. In skozi ta poglavja bi jaz naslovil nekaj konkretnih vprašanj in bi vas prosil za konkretne odgovore. Najprej bi se dotaknil področja Kulturniške zbornice in Nacionalnega sveta za kulturo. V bistvu že leta pričakujemo eno transparentno, aktivno delovanje Kulturniške zbornice v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon določa, da del programa zbornice za izvedbo njenih nalog sofinancira tudi Ministrstvo za kulturo. In zdaj moje vprašanje je, kako se bo porabljal in čemu namenjal ta namenski denar glede na to, da Kulturniška zbornica Slovenije de facto ne obstaja, da torej ne opravlja nalog, za katere je bila pravzaprav ustanovljena. Zdaj, ali nameravate, a, Kulturno zbornico zbudit ali pa na drugi strani predlagat njeno črtanje iz zakona. Potem Nacionalni svet za kulturo, v predhodnih mandatih Ministrstvo za kulturo ni upoštevalo njegove vloge, kar je kršitev z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo predpisanega dialoga z Nacionalnim svetom za kulturo. Tudi NPK mora biti pripravljen na sodelovanje z nacionalnim svetom. In zdaj vprašanje je, kako generalno gledate na ta problem, na vlogo NPK pri oblikovanju kulturnih politik. / oglašanje iz dvorane/ NSK, NSK, tako, se opravičujem.  Potem, eno poglavje, ki ste ga omenili uvodoma, je arhiviranje kulturne dediščine. V Sloveniji imamo velik problem z arhivi. Mi smo na eni seji Odbora za kulturo v tem mandatu na dolgo in široko govorili o slovenskem filmu. Tukaj je to področje arhiviranja v, da rečem, rdečih številkah, finančno in vsebinsko, ampak ni to edino področje. Moje vprašanje je, kako boste pristopili k evidentiranju, dokumentiranju, ohranjanju, digitalizaciji umetniške dediščine, pa tukaj ne govorim torej samo o filmski, tudi o glasbeni, likovni, scenski in tako naprej. En tak trivia podatek je, da arhiv sodobnega plesa in slovenske plesne umetnosti 20. stoletja se trenutno nahaja v zasebni hrambi enega kulturnega delavca. To je en tak rdeči alarm. Pa torej zopet slovenski film, ki bi lahko bil digitaliziran, pa se v času, ko ni, trajno uničuje. Naslednja stvar, ki bi jo odprl, so investicije v kulturi. Sami ste omenili, da to je precej zapleteno področje, da mu je treba posvetit več pozornosti. Ampak med ukrepi v tej koalicijski pogodbi oziroma dogovoru v 6. poglavju je precej nerazumljivo zapisano, da bo prišlo do, citiram: »Priprave podlag za uresničitev prepotrebnih investicij v kulturno infrastrukturo.« Potem pa je na drugem mestu že kot eden od ukrepov jasno zapisan, citiram zopet: »Povečanje sredstev za vlaganje v športno infrastrukturo.« In zdaj tukaj vržem na vago za športna infrastruktura, kulturna infrastruktura na drugi. Za športno vem, da ni v vaših rokah, pogajanje za kulturo pa kakopak. Zdaj ključno vprašanje je, kdaj, kako, kam, na kakšen način bodo izvedena vlaganja v kulturo, v kulturno infrastrukturo. Nekaj smernic ste že dali. Bi vas pa prosil za konkretne, za bolj konkretne cilje, če temu tako rečem. Tukaj bi morebiti opomnil še, če se spomnite, kolegice in kolegi, tisti, ki ste bili tukaj v prejšnjem mandatu, mislim, da je poslanec Desus, gospod Vilfan uredil posebne pokojnine za športnike. Po mojem osebnem mnenju bi v to kategorijo zlahka vrgli tudi upokojene kulturnike, pa so tukaj potegnili kratko. In zgolj kot  (nadaljevanje) kritika, ko smo že ravno pri tej točki.  Okej, grem naprej. Kot vodja kulturnega resorja boste skrbnik tako kulture umetnosti kot medijev in tudi področja verskih skupnosti. Sedaj področje verskih skupnosti mi imamo v Sloveniji prijavljenih mislim, da 56 ali 57 verskih skupnosti, ki bi morale biti pred zakonom enake. Kako se to prevaja v prakso ne bom sedaj odpiral, ker niti ne želim ideološke razprave na tej točki, zato vam dam zelo konkretno vprašanje. Ali menite, da podpora verskim skupnostim in verskim uslužbencem na primer plačilo prispevkov za socialno varstvo za verske uslužbence iz državnega proračuna sodi pod resor oziroma strošek Ministrstva za kulturo oziroma pod okrilje države sploh ali bi se te zadeve morale rešiti kako drugače?  Eno poglavje v slovenski kulturi in umetnosti, ki je lahko rečemo sicer na terenu dobro zastopano s strani državi pa večkrat pozabljeno pa je sedaj letos oziroma v letih, ki prihaja nujno moramo posvetiti več pozornosti je knjiga. Založništvo vemo, da prihaja, da ste pred nami dve intenzivni leti vsaj, kar se promocije Slovenske knjige tiče. Nimamo pa v Sloveniji javnih zavodov za knjigo oziroma založništvo in je področje iz tega naslova zapostavljeno. Sedaj moje vprašanje glede na to, da programe na področju knjige založništva in knjigotrštva ob subvenciji javne agencije večinoma izvajajo neki neprofitni zasebni zavodi ali pa tudi gospodarske družbe je kakšno je vaše stališče v zvezi z možnostjo uvedbe ničelne stopnje davka na knjigo kako bi rešili ta problem, da Evropska direktiva preprečuje uvedbo ničelne stopnje DDV na knjigo? Drugič. Bi / nerazumljivo/ povišati osnovne tarife za plačilo honorarjev literarnim avtorjem, prevajalcem, urednikov kako bi morali urediti merila za avtorske honorarje za ostala področja ustvarjanja? Kar se promocije knjige tiče pred nami torej kot rečeno sta leti 2021 in 2022 knjižni sejem v boloniji leta 2021 in v Frankfurtu leta 2022 Slovenija tam nastopi kot častna gostja. Vlada se je zavezala k izvedbi projekta Frankfurt 2022 in smo tudi prva država, ki bo načeloma ta finančni del tega projekta pokrila iz kohezijskih sredstev in gre dejstvo je za največja knjižna projekta ali pa projekta promocije Slovenske knjige v mednarodnem prostoru, kar smo jih kadarkoli imeli. Vaš predhodnik je vložil nekaj energije v pripravo za ta projekt zanima me kako bo ministrstvo za kulturo pod vašo taktirko prispevalo oziroma pristopilo temu projektu?  Kar se knjige tiče še ena malenkost. Raziskave bralne kulture in pismenosti v Sloveniji kažejo žal slabe rezultate. Tukaj bi iz naslova Ministrstva za kulturo prav prišla kakšna kampanja za ozaveščanje pomembnosti branja pomembnosti poznavanja slovenske književnosti slovenskega jezika v končni fazi in projekte, ki bi pomen knjigarn, obiskovanja knjigarn, knjižnic in knjižnih dogodkov postavil bolj v ospredje. Zanima me vaše videnje oziroma kako se imate namen angažirati v tej smeri.  Potem pa knjižnice. Jaz verjamem glede na to, da imamo tukaj nekaj Štajercev, da bo to področja danes parkrat omenjeno iz enega drugega naslova, ampak sicer pa za nakup knjižničnega gradiva in samo delovanje knjižnic država dejstvo je nameni vedno manj sredstev, kar je nedopustno, kar je zelo slaba novica.   (nadaljevanje) Zanima me ali boste v času tega svojega sicer kratkega mandata zvišali sredstva v segmentu, ki je namenjen knjižnicam, nakupu gradiva in informacijskih baz in kdaj bo zaključena saga v gradnji NUK2? Kmalu bom zaključil. Vem, da sem dolg, ampak so pomembna vprašanja. Ena težava, s katero se Slovenija sooča tudi na kulturnem področju je decentralizacija oziroma centralizacija je problem rešitev, na katero pa bi lahko ciljali je decentralizacija, da rečem tako geografsko kot v svojem finančnem zemljevidu. Zanima me, na kakšen način in v kolikšni meri imate namenjati sredstva za vlaganje v infrastrukturno izven Ljubljane, koliko možnosti za obnovo bodo imeli kulturni zavodi katerih ustanoviteljice so občine torej ne samo v Ljubljani, ampak po vsej državi? In pa, potem kar se centralizacije sredstev tiče največji delež proračuna Ministrstva za infrastrukturo prejemajo javni zavodi 60 % vse ostalo je – mislim da je fer, da rečemo -, da je zapostavljeno in tudi zopet iz tega naslova je geografsko gledano je največji del proračuna Ministrstva za kulturo namenjeno srednje slovenski regiji se pravi približno dve tretjini. Tukaj še enkrat opomnim imamo rekordni proračun imamo kulturni evro in zanima me kako je z uravnoteženo porazdelitvijo med ostalimi regijami razen torej privilegiranega centra kakšni so vidiki za decentralizacijo?  Še eno pereče poglavje. In sicer, ohranjanje in zaščita kulturne dediščine. Začel bom z enim konkretnim primerom. V Sloveniji razpolagamo z najširšo skupino spomenikov in kulturnih obeležij in to so spomeniki narodno osvobodilnega boja. Teh je po različnih metodah merjenja nekje med 3 tisoč in 5 tisoč po celi državi sedaj govorimo o majhnih spomeniških ploščah na eni strani pa vse do večjih spomenikov, ki krasijo trge in središče mesta. Cela ta skupina sestavlja največjo skupino torej spomenikov v Sloveniji. Sedaj to področje je sorazmerno slabo urejeno, zato ker ni urejeno niti lastništvo niti skrbništvo. Enkrat so to lokalne skupnosti drugič so to neke nevladne organizacije včasih posamezniki. Ne bom vas vprašal konkretno za ta primer zgolj navajam kot neka osnova kako je stvar s spomeniškim varstvom urejana pri nas, slabo. Sedaj problem je seveda na finančni strani problem je na kadrovskem področju. Zanima me kako boste na obeh področjih krepili spomeniško varstvene službe imate načrt za kadrovsko krepitev le teh? Na kakšen način bi vključili zainteresirane javnosti v varovanje nepremične kulturne dediščine od lastnikov do uporabnikov nevladnih organizacij? Ali podpirate vpis vseh – sedaj grem konkretno na spomenike NOB – spominskih obeležij NOB register nepremične kulturne dediščine pri ministrstvu? Ali podpirate pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona torej spomenika državnega pomena v izvirni obliki njegovo celostno spomeniško obnovo in revitalizacijo kot javnega dobrega dostopnega širši javnost? Katere ukrepe zavarovanje premične in arhitekturne dediščine 20 stoletja predlagate tukaj govorim zlasti o industrijski arhitekturi o stanovanjskem fondu? Kako bi reševali uničevanje historične arhitekturne dediščine, ki je bila prodana s strani Republike Slovenije in čigar novi lastniki ne skrbijo zanj primer recimo / nerazumljivo/ grajske arhitekture Dvorec Silnica pri Mariboru kronično propada, zaradi nevestnega zasebnega lastnika. Dvorec je torej tujemu lastniku prodajo Ministrstvo za šolstvo prej je bil   (nadaljevanje) tam prevzgojni zavod. Pa še eden konkreten primer. Koliko ste senzibilni za spomeniško varstvo naravni spomenikov in naravnih zgodovinskih spomenikov aktualni recimo skoraj aktualni primer rušenja stare Ravbarjeve lipe 400 let stare pri gradu Kromberk, ki ga je odredil eden sam arboretum.  Sedaj pa v zaključku samo še eno konkretno stvar preden vas prosim za konkretne odgovore. V Sloveniji imamo v zadnjih 30 letih recimo od osamosvojitve naprej eden let primer samo vzklilih avtonomnih kulturnih con. Vse povsod po državi so nastale so, če uporabim tujko »bottom up« iz same neke želje po kulturnem ustvarjanju po družbenem aktivizmu po aktivnem državljanstvu. Če hočete imamo jih vse povsod v Ljubljani, v Rogu, na Metelkovi, v Kranju / nerazumljivo/. Žalostna zgodba z novomeškim Sokolskim domov pred dobrim letom nas je tudi spomnila, da so. Kulturna produkcija, ki prihaja iz teh naslov je bogata vsebinsko in bogata količinsko. Te avtonomne kulturne cone združujejo ljudi, ki si želijo prispevati na kulturni zemljevid, bogatijo ga, povezujejo se internacionalno, združujejo mlade ljudi država pa se do njih vede zelo mačehovsko, lokalne skupnosti se do njih vedejo zelo mačehovsko ne glede na pozitivne družbene učinke, ki jih vseeno le te dodajo. Moje vprašanje je kakšno je vaše stališče do ohranjanja oziroma podpore tem avtonomnim kulturnim conam tem, da rečem samoklilim kulturnim ustanovam, civilno družbenem gibanju in humanitarnim centrom tudi to vlogo v končni fazi igrajo.  Hvala lepa. Vem, da je seznam mojih vprašanj dolg, če vam bo kakšno ušlo vas bom pa zagotovo spomnil nanj.  Hvala lepa.
Spoštovani kandidat, mislim da je bilo dovolj vprašanj, zelo veliko skratka vidim, da ste si zapisovali tako, da vam bom kar dala besedo, da odgovorite na ta prvi sklop, potem pa bomo šli naprej.  Hvala.
Vasko Simoniti
Gospa predsednica bi prosil samo, če si nisem vse zapisal, da me spomnijo, ker je bilo veliko.  Torej gospa poslanka mi je najprej postavila nekaj vprašanj. Se res, še enkrat opravičujem, če ne bom skočite v besedo, ker verjetno sem kaj spregledal ali pozabil, ker je bilo veliko navrženega pa počasi pišem. Najprej ste govorili o Zakonu o kulturnem tolarju se me ni zdi kako je za to… Prosim! Pardon, evro. Jaz imam to še iz tistih časov, ko smo o tem govorili, ampak se razumemo kako je bilo sedaj omogočeno in sprejeto, da bo kulturni evro v Republiki Sloveniji spet zaživel, kar je izjemna stvar in se mi zdi izredno imenitno in čestitke mojemu predhodniku, da je bilo v njegovem času to. Torej, v tem kulturnem evru je mišljeno 122 milijonov in ta razdelitev se mi zdi, da je že nekako v grobem dana kako bo črpana. Jaz bi to povedal, da to velja z a 7 let se mi zdi od leta 2021 do 2027.   (nadaljevanje) Rad bi povedal, da v letu 2005 do 2008 smo imeli za štiri leta isto 122 milijonov, ampak dobro. Jaz sem zelo vesel, da to je in to bo seveda treba izkoristiti. Jaz se bojim ne bojim torej upam, da bo teklo sedaj to proračunsko leto bolj ali manj normalno in ob eventualnem rebalansu si bo treba zagotoviti sredstva, izboriti upam, da tudi s pomočjo pozicije in opozicije, če hočete, da bi, vendarle dobili tistih 9 milijonov, ki so namenjeni za prvo tranšo za naslednje leto, s katero bi zaorali bi človek rekel pot in zatrasirali nekatere pomembne projekte. Tukaj sedaj vi bolje veste kot jaz je razdeljeno na 7 sklopov in če jih, ta izkušnja mi vendarle govori iz preteklih let, če nekje nam uspe nekatere projekte odprete, vendar pa morajo biti - še enkrat opozarjam – zelo dobro pripravljeni, potem se mi zdi, da se jih tudi da izvesti in se nobena Vlada temu ne more izogniti, ker je večja škoda, če pustite nekaj na pol odprto kot pa karkoli. Potrebno bo biti zelo natančen, zelo zahteven in pogledati pravzaprav, kar se da res narediti. Jaz bom to na vsak način poskušal uresničiti, uveljaviti in se seveda tudi za to boriti.  Vi ste govorili tudi, potem če se ne motim o umetnosti pa kapitalu kako je ta grd. Mogoče se ne boste strinjali pri umetnosti ne sedaj kulturi je žal ali pa tako je, da so stvari, ki prihajajo bi človek rekel iz zahoda in so vsi v glavni umetniški trendi tako v avantgardni kako bi rekel sodobni umetnosti, če hočete, moderni, klasični, vendarle prihajajo iz tega sveta, ki ga pač nekateri ne priznavajo dobrih namenov, če se poenostavim, vendar sem izredno presenečen ob teh stvareh kako se vedno pa vsi radi hvalijo kako so na zahodu razstavljali ali če je kakšen člančič izšel v kakšnem časopisu na zahodu in o tem veselo poročamo. Vsi se hvalijo kako so na zahodu študirali in kako imenitno velja. Pri umetnosti je pa tako, da je odlično, če se na zahodu šolajo čim več bi človek rekel, ampak naj ne pridejo, potem nazaj in naj ne posnemajo tistega, kar se je tam zgodilo, ampak bi bil vesel, da s tem ne dokazujejo, da so oni up too date, ampak naj se navzamejo tiste umetniške svobode in prostosti bi človek rekel, ki preseže in dejansko spodbudi lastno kreacijo. To je razlika med imitacijo in kreacijo, ampak dobro, tako je. To mislim glede umetnosti bi človek rekel.  Spodbujati privatizacijo kulturne dediščine torej kot, da je to kako bi rekel v namen koga. Jaz sedaj teh stvari ne vem gospa torej ne poznam. Verjamem, da so nekateri lastniki torej že lastniki obstoječi lastniki nekih pomembnih zaščitenih hiš, ki so pa ne boste verjeli tudi zelo premožni pa želijo preložiti na državo, da jim obnovijo hišo. Mi smo imeli tako nesrečno stvar recimo z Rilkejevo domačijo, hišo na Bledu, kjer se človeku srce trga. Človek, ki je zelo bogat je pustil namenoma, da ta stvar propade. Je imel še nekaj druga bremena, ampak pustimo to. Da bi pa želeli privatizirati pa moram reči, da ne poznam.   (nadaljevanje) Poznam neke ljudi, ki so imeli grad v svoji lasti, bil je profesor na AGRFT žal je umrl, ki je s svojimi prispevki poslušal to obnoviti in nikamor ni pravzaprav kje daleč šlo. Popravite me, jaz ne poznam hotenj in takih kako bi rekel skritih namenov, s katerimi bi si ljudje želeli prisvojiti kulturno dediščino in potem z eno neprimerno bi človek rekel ravnati. Na drugi strani pa kot se spominjam in kot sem se tudi informiral tudi sedaj pa mnoga kulturna dediščina, ki je bila s strani države obnovljena pa žalostno propada in propada na tak način – jaz se spomnim še pred leti sem še gledat Turjak, ki ga je bilo pol obnovljenega – lokalna skupnost, ki ima ključ od tega je pustila, da recimo je žled vode tekel na novi parket pa je bilo vse ven vrženo pa je un zmignil z rokami. Torej, hočem reči, da lokalne skupnosti pri teh obnovah ne znajo ponuditi vsebine niti ne ravnajo skrbno s to dediščino, kar je tudi njihova dolžnost. Vendarle bi opozoril na to, da je kulturna dediščina tudi ustavna kategorija mi imamo v 5. členu in tam okoli 70. člena napisano kako je kulturna dediščina seveda tisti fundament identitetni točka bi človek rekel, za katero mora država izražati skrb in tudi vsak posameznik, ki je delež te dediščine. Toliko bi, če vam zadostuje ta odgovor.  Potem ste govorili o RTV in kakšne načrte imajo in če bomo pritiskali na RTV. Nekako sem občutil očitek bi človek rekel, da smo mi tisti ta nova koalicija ali pa ta stranka, kateri jaz pripadam tisti, ki bi radi zavzeli prostor medijski in ga popolnoma podredili. Poglejte gospa danes je v medijski strukturi torej v medijih strašna slika - bom prišel na RTV -, ampak strašna slika na medijski strukturi privatnih medijih, v katerih dopuščajo novinarje kot ta zadnje ljudi na izredno poniževalni način mislim, da v zadnjem letu okoli 130 novinarjev v največjih časopisih, za katero so dolgo časa mislili, da so svetovni / nerazumljivo/ teh stvari. Medijski strokovnjaki, ki se smatrajo za mednarodno priznane in jim jaz ne očitam te mednarodne pravzaprav odličnosti se kaj nič ne javljajo, nič ne slišim. Ko smo delali RTV zakon, ki je javni zavod bi človek rekel in ga ljudje vzdržujejo s prispevkom in zberemo na leto – me popravite – 90, 100 milijonov je 571 novinarjev, ki se sedaj sploh ne javljajo in ti grdi ljudje, katere predstavnik sem jaz kot človek stranke pravzaprav ne vem če je komu kdo kaj rekel. Te ljudje se ne javljajo takrat je 571 ljudi podpisalo nekaj, da se čudim, da preberete tisto, kar boste tam brali se boste čudili, da pritiskamo na njih mednarodni forumu v Bruslju so se javili, prišli so posebni specialci poznavalci medijske strukture k ministru, jaz sem jih z veseljem sprejel, mislim da niso z veseljem odšli in če bodo prišli ponovno jih bom spet z veseljem sprejel in bom povabil tudi novinarje leve in desne, da bodo prisotni pri temu pa bomo videli kaj bo kdo poročal o tem. Torej, rekel bi to, da so bili takrat hudi pritiski skoraj, da bi si drznil pa naj razumejo za novinarski teror nad politiko sem dojemal to takrat pravzaprav pa ni bilo nič. Zakaj ne gospa? Ker je RTV zakon eden redkih zakonov bi si drznil reči v naši državi sploh v Evropi pa morda še kar posebej, ki še danes velja.   (nadaljevanje) Po pravilih 25-ih držav je bil narejen po vseh / nerazumljivo/, ki je. Sedaj kako ga naj torej napademo, požremo in uničimo? Veste teh namenov ni vsekakor je pa želja, da se RTV obnaša tako kot bi človek rekel je intenca in jasno razvidno iz zakona. Programski svet mora biti uravnotežen in slediti se mora mislim, da ste govorili o profesionalnosti in seveda natančnem odgovornem delu, pri katerem se ločuje veste od komentarja in podobno tako kot se zna. Sicer pa nihče nima proti temu torej na glavo mi ne pade mi tudi takrat ni padlo na glavo, da bi koga podredil mislim pa, da so danes mediji izredno podrejeni tako levi kot desni, če hočete, in ne prizanesljivi v svojih kako bi rekel sporočilih javnosti posebej pa še do določenih oseb. Če bi bil čas ali pa prostor, če se bo normalno se bo tudi od teh kako bi rekel nekih prenapetih besed se bo počasi sam uravnotežil, če bo pameten, če ne pa naj si pripiše vsako svojo zgodbo sebi to so privatni mediji, zasebni mediji in mislim, da jih pravzaprav kupuje vedno manj ljudi. Verjetno tudi zaradi tega, ker so tako jasno in nedvoumno pristranski in govorijo ali pa kako bi rekel mnogim se očita, da gre za sovražni govor in tako naprej, ampak tem, če bi me nekdo vprašal bom z veseljem naredil predavanje o tem ali odgovoril na to kaj je sovražni govor in kako se temu streže in kaj to sploh je. Poslušajte, RTV Slovenija želim, da dela in upam dobro, da ne bo v zgubah, da o skrbno zbiral svoje teme in jih profesionalno izvajal in sporočal in to je pravzaprav vse. Kar razumete o profesionalnosti in tako naprej upam, da to vsaj sodi v ta odgovor, ki sem ga dal.  NUK2 in izgradnja NUK2. Za NUK2 in za te priprave se je porabilo torej že takrat, ko sem bil jaz se mi zdi 5 milijard tolarjev samo za izkopanine, nad izkopanine, ponovne izkopanine, zasutje, od zasutje, pri zasutje in ne vem kaj. Potem torej dobro ne sledim vem, da je bil načrt narejen že od gospoda arhitekta Mušiča, ki je torej vrednostno se ne sme do posameznih imen kot minister opredeljevati, kar me moti sicer, ampak ne bom torej arhitekt Mušič je naredil načrte. Mislim, da je gospa naslednica moja Šircelj to spremenila in so naredili neke načrte nove. Koliko je šlo denarja jaz tega ne vem in vsekakor tudi kot minister za kulturo sem bil dolgo mnenju, da je Mušičev načrt bi človek rekel ustrezen, vedno ga je tudi kako bi rekel časovno mu je sledil z novitetami in novostmi skratka opremil to delo, ampak to so podrli in novega arhitekta, vendar do realizacije ni prišlo. Prostor, kjer bi NUK naj stal smo mislim, da smo še v moji vladi odkupili tisti prostor, kjer je sedaj parkirišče. Kako je prišel do največji, najbolj sposoben gospodarstvenik na svetu do tega jaz ne vem tam pobira najemnino je grdo kot kakšna torej vse skupaj je grdo to je, vendarle glavno mesto in to je grdo, kar je tisto parkirišče, če se smem izraziti tako, ampak jaz bom poskušal pogledati kakšne so pogodbe in kakšno je izkoriščanje tega prostora. Kako bo ali bo prišlo do zidave ali ne veste torej minister za kulturo je poskušal že takrat   (nadaljevanje) takrat pa mogoče tudi kasnejši ne odrekam jim dobre volje in dobrih namenov, da bi pospešil to ali, da bi do tega prišlo, vendar v sami osnovi pa ni odgovoren minister za kulturo za to, ampak minister za šolstvo in znanost tako, da je na njemu tista glavna odločitev, da bo izpeljal, če bo izpeljal ta projekt. Se pa že sliši tudi druge stvari. Namreč, mi imamo enega kjer je že dolgo mrtev, si bom upal ovrednotiti tudi v kakovostnem smislu torej največji arhitekt slovenski gospod Plečnik je naredil tisti, kar je naredil torej NUK, ki je verjetno v zadostni meri odgovarja potrebam tistih, ki vodijo ven študirati in ne vem kaj. Zakaj? Zaradi tega, ker imajo danes torej vse fakultete lastne knjižnice, lastne prostore torej čitalnice in tako naprej in se to dispenzira in razbremeni. NUK verjetno in to slišim torej ne sedaj z desne ali leve, ampak od vendarle ljudi, ki se na to spoznajo NUK potrebuje resnično kakovostna torej skladišča in to potem distribucijo, ki se da z lahkoto opravljati. Toliko bi vam povedal sedaj ob NUK2. Potem ste odprli vprašanje ljubiteljske kulture. Jaz mislim, da sem to nekje nakazal vsaj v eni vrstici. Jaz nisem želel imeti sedaj tak govor kot sem ga imel leta 2004 ali ta uvodni, ko sem bil minister, ker verjetno ni potrebno tako ocenjujem. Ljubiteljska kultura je v tej vertikali bi človek rekel od ljubiteljske do vrhunske ali do elitne ali do avantgardne, ki seveda tudi mora imeti svoje mesto in mora biti prepoznana in podprta torej ima izjemno mesto. Mislim, da Ministrstvo za kulturo nakazuje relativno dobri zalogaj finančni vam ne znam sedaj povedati koliko, ampak v mojem času pa mislim, da tudi kasneje je bil ta zalogaj relativno ustrezen, če lahko rečem temu tako in to je podstat, iz katere raste kasnejši profesionalizem ali pa seveda tudi, če se iz njega ne rodi raste pravzaprav tista podstat, ki ve, da se zaveda samega sebe skozi jezik skozi umetniške prakse najrazličnejše in v ljubiteljskih kulturi je prav tako razvita vsa pahljača umetniških praks in poetik ne sedaj samo tradicija, da grdo rečem harmonika, ampak tudi pravzaprav sodobni umetniški izrazi mogoče kot je gospod govoril tam o teh avtonomnih conah in ne vem kaj. Tudi v to sodi ljubiteljska kultura in tudi kot vem se mi zdi, da tudi nekatere stvari financirajo.
Spoštovani kandidat, opozorjena sem bila, da smo tukaj samo do 17., če lahko bolj koncizno odgovarjate.
Vasko Simoniti
Potem boste pa rekli, da nič ne vem.
Ne, obratno bomo ugotovili, da veste, če boste natančno odgovarjali. Tisti, ki govori veliko po navadi ne pove nič. Prosim, za natančne odgovore.
Vasko Simoniti
Tukaj ste mi gospodje nastavili mogoče, če se bi to razporedilo bi mogoče ista vprašanja prišla, ampak kaj čem. Gospa mi je natreskala 5 vprašanj, gospod 10, še ena gospa je bila. Dobro.  Torej, ljubiteljska kultura je vsekakor fundament in temu se ne moremo izogniti in to je treba podpirati in pika. Od tistih, ki to delajo, se oproščam samo to bi rad povedal, najhujša stvar je v polju kulture tako imenovani kriteriji kaj kaj je. Tukaj se ne da tega točno povedati, ker je najboljši merljivec tega čas, žal je tako. Jaz sem imel … Veste v politiki vemo vsi, da se tudi nagaja in ko sem bil minister mi je celo predsednik Računskega sodišča nagajal bi jaz rekel kar odgovorno. Zakaj? Da naj pridem pojasniti kakšna merila smo za božjo voljo   (nadaljevanje) tam je eden gospod v knjigi govoril pri knjigi, čeprav to ni od ministra za delo, ker ima tisoč komisij, ampak kakšna merila so to. Potem je gospod z / nerazumljivo/ črnimi bi človek rekel, če malo kafkajansko rečem tam je sicer imel nad človek, da naj mu razloži pod kakšnimi kriteriji za božjo voljo si ti rekel, da je to umetnost to pa ni. Torej, jaz mu nisem znal razložiti in potem sem se odločil, da nikoli več tja ne grem. Žal ne more drugače, ker nikoli v zadnjih ne 20 leti, ker sistem kulturnega ministrstva kot je postavljen danes s komisijami z odbori je približno tak veste gospa kot leta 1975 glih tako je bilo samo, da je bila takrat kulturna skupnost. Podobno, seveda so marsikatere spremembe, vendarle podobno pri odločanju o tem kaj bo kdo dobil in kako. Tukaj so težave jasno pride do problemov, zato pa je tako nevralgično to ministrstvo.  Evropa / nerazumljivo/, če sem prav slišal, da sem jaz nekaj odklonil. Jaz se ne spomnim pa ne, da bi se hotel torej, da ne bi priznal ali kaj, da sem kaj takega storil mogoče sem imel razlog za to, mogoče smo znali utemeljiti res pa ne vem. Mogoče je bilo istočasno kaj več. Pevskih tekmovanj imate gospod Bevk je iz Gorice v sosednji Gorici italijanski imate / nerazumljivo/ ali ne vem kaj je tam, kjer je največji zborski pa imate arecco pa imate v celjski zborovski festival mislim, da v Mariboru. To so bili ti stari mojstri jaz ne znam več vam pošteti, ampak tega je bilo zelo veliko in zborovska glasba. Mislim, upam, želim, da je še vedno na odlični ravni vem pa ne, ker nisem kaj dobro slišal razen tistih zborov, ki so bolj pop moderni bi človek rekel ne pa tisti klasični, ki vam res nekaj pomeni. Bil sem na pogrebu enega predsednika v Rusiji kamor rad ne hodim, ampak poslušajte, če bi slišali ruske zbore peti v cerkvi vam gredo gor kocine ...
Ali lahko odgovarjate na vprašanja, prosim.
Vasko Simoniti
Okej, se oproščam.
Pravljice so zelo lepe, ampak sejo imamo ob šestih in ne bomo mogli na sejo, kjer potrjujemo Vlado, če bomo šli v tem tempu.
Vasko Simoniti
Poglejte, ogromno vprašanj.
Ne, ne odgovarjate na nobeno.
Vasko Simoniti
A res ne?
Ne, žal. Poglejte, ogromno je vprašanj …
Vasko Simoniti
Potem bom pa šel nazaj na začetek pa bom še enkrat.
Prosim, natančno!
Vasko Simoniti
Zakon o kulturnem tolarju sem odgovoril ali nisem?
Evru.
Vasko Simoniti
Evru, nisem?
Ja, pojdite naprej, prosim.
Vasko Simoniti
Ali o RTV sem odgovoril ali ne? Ne smete sedaj reči, da nisem na nobeno gospa to pa ne.
Se opravičujem nekaj ste jih odgovorili samo prosim res …
Vasko Simoniti
Sprejemam opravičilo, hvala lepa.
Repliko bi kolegica Karla.  Prosim.
Vasko Simoniti
Prosim, se opravičujem.
Jaz bi mogoče vas samo vprašala kakšno mnenje imate o festivalu Evropa / nerazumljivo/ za leto 2021.
Vasko Simoniti
Nimam, ker ga ne morem imeti. Pa ne, da bi hotel biti žaljiv ali karkoli. Na kulturnem ministrstvu je verjetno projektov kakšnih najmanj 800. Se opravičujem nimam mnenja o tem in ga ne morem imeti se bom pa vsekakor pozanimal. Če je bil sprejet v letu julij 2021-2022 gospa verjetno bo tudi speljan.  Torej, rekordni proračun, je gospod rekel. Sedaj grem na vas, gospod Siter. Takole bova rekla proračuni so bili rekordni po številu, vendar so vedno v odnosu do državnega proračuna to morate vedeti. Proračun RS pač, zato ker sebe hvalim drugače je pa tudi že prej bilo bolje od 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008 je bil proračun pravzaprav v znesku 2,04 povprečno torej procenta državnega proračuna. Edino v letu 2009 je bil 2020   (nadaljevanje) torej za eno desetinko močnejši od mojega predhodnega, vendar je že v letu – to je bilo samo eno leto – 2010 padel v odnosu do državnega proračuna na manj kot sem ga imel sam. Torej, ta proračun, ki je danes 197 milijonov se mi zdi, da je mislim, da ne dosega 2 % glede na to, da je proračun državni bil 10 milijard in pol. Državni proračun čudovito, da je seveda, vendarle je bil povečan glede na prej za 30 milijonov ali 20 torej 30 in vendar ni nič v odnosu do državnega proračuna in manjši kot je bil prej še vedno. Dobro je pa bil dosežen eden velik preboj. Preboj ni bil dosežen s proračunom, ker je šlo večino denarja za plače, ampak je pregon vsa čast ne morem pohvaliti sem presrečen torej s kulturnim evrom. Če bomo uspeli v letošnjem letu mogoče v rebalansu za drugo leto zgotoviti ta sredstva bo perfektno torej bo dobro ali bolje.  Kulturniška zbornica tukaj sem si celo zapisal nekaj o kulturniški zbornici, zaradi tega, ker se mi je kar zdelo, da kulturniška zbornica bo. Kulturniška zbornica je malo nesrečna organizacija, ki ni torej v času, ko sem bil jaz ne vem mislim pa tudi po tem ni imela kakšne posebne funkcije. Mislim, da je to bil eden človek, ki je prišel pa smo ga financirati ali ne vem kaj drugega pa ni bilo. Zbornica je v obdobju 2004-2008 ni opravljala svojega dela in to kriv minister. Njena dejavnost je bila omenjena na formalno sodelovanje v postopkih imenovanja direktorjev javnih zavodov ja daje neko soglasje zraven se spomnim oziroma njegovo mnenje. O tem kaj počne danes se bom seznanil po nastopu mandata, ker enostavno ne vem kaj počne. Menim, da se je ta oblika uresničevanje javnega interesa za kulturo v celotnem obdobju veljavnosti ZUJF pokazala v napačno smer. To ne pomeni, da mu nasprotujem ali da jo je treba ukiniti bi pa glede na to ne vem, če ste govorili ali sem jaz sem sedaj malo zmeden torej kulturna zbornica bi lahko tukaj eno vlogo odigrala veliko enega koordinatorja, da bi res prišli do nekih stvari namesto, da bi ustanavljali ali poizkusil bom predlagati, da bi ustanavljali zadruge po nekih primerih v tujini. To je, če lahko pri tem – če vas zanima – samozaposleni, da bi ostali kako bi rekel, da bi prizadeti, ki bi na teh področjih različnih lahko je več zadrug lahko je ena velika torej znotraj sami odločali o tem kdo je kaj in kako. Ministrstvo bi pa moralo zagotoviti suport administrativen, pravni in tako naprej in to bi delali in viz-a-viz delodajalcev torej države, zavodov, posameznikov privatnikov bi postavljali cene, tarife, s katerimi bi imeli to moč, da drugi ne bi mogel v to vstopati to je Francija recimo pa še kje. Torej, to meni pleše po glavi. Mi smo to že leta 2008 začeli nekaj pa je bilo konec. To je stvar debate. Jaz bi bil prezadovoljen, te ljudi je treba zaščiti. Mi vemo, da samozaposleni – sem gledal dohodek – od 7 evrov je eden zaslužil eden pa tudi 280 tisoč, ampak dobro verjetno je ta razpon, ampak v glavnem so to ljudje, ki so, ni v redu, da tako živijo in tako delajo. Sedaj ne vem ali je bilo tudi o penzijah govora o pokojninah? Bom šel, potem na arhiviranje. V tej zvezi je tudi s pokojninami. Saj Ministrstvo za kulturo ima svojo solidarnostno naravnanost že dolgo časa tega ne moremo reči, da ne. Ima tako imenovane priznavalnine, ki pokrijejo tisti delež med minimalno in povprečno pokojnino, da dajem ljudem, če so izkazali neko hvalevredno izkustvo na področju   (nadaljevanje) kulture in umetnosti. Imamo – to ne vem ali je še mi smo še imeli in smo tudi to podpisali -, da Prešernovim nagrajencem pravzaprav lahko dobijo te izjemne pokojnine. To ne pomeni, da oni dobijo ekstra še 2 tisoč na pamet sedaj govorim, ampak da dobijo tisto razliko recimo, če imajo pokojnine tisoč evrov ali tisoč 500 da dobijo do tisoč 800 ali ne vem koliko je sedaj. Ta država ali Ministrstvo za kulturo te vzvode ima tako, da mogoče jih je treba izboljšati ali kakorkoli, ampak treba je pa tudi tukaj biti, potem tukaj pošten, selektiven.  Sedaj, ni dialoga s Svetom za kulturo. Torej, jaz tega ne vem, da ne bi dialog. Nacionalni svet za kulturo mislim, da ga je gospa Uršula Cetinski vodi mislim, da je Krpan tam notri, saj jih poznam nekatere, saj v tem svetu se poznamo torej njegova vloga je opredeljena z zakonom. Daje mnenja, obravnava vse te stvari, lahko daje tudi pobudo mislim, da je dialog vedno bil. Minister, če je bil povabljen je prišel, na začetku jih pozdravi, potem gre pa stran, ker je logično, da ne sme biti zraven in ima svoje stališče in ga tudi plasira. Mislim, da je tudi prav. Politike pa oprostite on lahko sugerira politiki politike pa pač ne bo delal, ker jo bomo kaj delali vsi potem ali kaj. Prav, kakor se odločite, ampak sedaj je po zakonu jasno kaj je delo sveta in je tudi lahko zelo v redu torej nič ne dvomim.  Arhivarji, dediščina, problemi arhivi v Slovenskem filmu, v arhivu sodobnega plesa ste tudi rekli, da ima. Sodobni ples je bil že v tistem času ali pred leti in tudi danes včasih opazujem nisem ga dostikrat gledal ne morem reči torej jasno ima svoje mesto in si ga je tudi izboril. Mislim, da ima v Domu španskih borcev svoj domicil bolj ali manj, da je nekaj izvrstnih ljudi, ki to počnejo, vidim, da tudi gosti pridejo nekateri, ki so izjemni ali zelo dobri tako berem, da rečem in tem ljudem je treba to zagotoviti. Sedaj kako ta arhiv urediti? Saj to so tehnikalije ali kako bi rekel to je tehnikalija to mislim, da se je treba obrniti tudi na Arhiv RS ali na mestni arhiv in bodo točno povedali proceduro kako se to izvede. Za enkrat imajo plesna gledališča ali ta plesna umestno moderna ima svoj domicil kolikor vem v Španskih borcih. Arhiv dediščine problem v Slovenskem filmu. V Slovenskem filmu lahko vi imate sedaj filmski center in Vivo, dva organa imate tudi v Arhivu RS oddelek za film torej tam je od nekdaj bil to so kako bi rekel jaz kot zgodovinar malo arhive vem torej in sem tudi poznal te ljudje mogoče so sedaj tudi že v pokoju to so bili skrbni ljudje, ki so silno odgovorno delali svoj posel. Kako sedaj filmski center to skrbi ne vem ali Viva, verjetno Viba, ker je tehnična služba to se je treba pozanimati. To mora skrbeti in skrbeti za digitalizacijo in za te stvari. Mislim, da Ministrstvo za kulturo vsako leto nameni oziroma Filmski center ali Viba, ker so samostojni, ker hočejo biti in so torej oni odredijo komu kaj gre. Ali lahko preskočim in bom nazaj prišel. Nekdo je govoril o knjigi tudi vi? Pardon. Vi imate Filmski center in skrbi za arhive ali, da so težave, s tem ste problematizirali. Ampak je samostojen kot neka agencija. V knjigi, o kateri ste sprožili in veva oba naloge, ki so pred nami bolonjski in frankfurtski sejem in tako naprej. Čeprav o teh tudi nekaj stvari vem, ker sem bil tudi sam v Frankfurtu celo čisto zasebno ene dvakrat in tako naprej treba je biti pazljiv in   (nadaljevanje) upam, da bodo kaj naredili in upam, da znajo in da bodo kaj naredili, ne dvomim, da se spoznajo, ampak morda veste ali ne veste v Javni agenciji za knjige je velik spor. Tam se kregajo sedaj kako bi rekel kdo bo direktor, eden je hodil na večerjo, eden je zapravljal to, eni ne zmorejo tega, gledam po častnikih. Kaj vas hočem opozoriti v odnosu tudi do arhiviranja filmov asociacija? Vse te institucije te zavodi hočejo biti samostojni, ker kakor hočeš ministri in birokracija na ministrstvu to so nerealizirani pa hudobni. V Agenciji za knjige so se trije ljudje ukvarjali s knjigo, trije, to je stalo državo 70 tisoč evrov. Danes imajo svojo Agencijo za knjigo, ki jo je naredil Simoniti, ker so jo želeli, ker je bil pritisk, ker je to, oni bodo samostojni. Pravilno. Ta stvar košta petkrat, šestkrat več zbirokratizirale dvakrat več je uslužbencev in sedaj se med seboj kregajo ljudje umetniških praks in razmislekov in ne vem kaj so užaljeni in ali veste kaj se je zgodilo. Ustanovitelj je Ministrstvo za kulturo sedaj pravijo nazaj minister naj odgovori in reši torej pametnemu dovolj. Ne trdim, da to ni rešljivo ali kaj takega. Hočem reči, da so taki problemi, ki potem tudi pri arhiviranju in tako naprej sedaj naj pa minister to naredi in ministrstvo naj da več denarja. Gospodje, vi vodite, vi ste direktorji hiše speljite za božjo voljo potrudite se, delajte.  Verske skupnosti enake pred zakonom torej enakopravne po mojem mnenju. Cerkev je ločena od države. Seveda verske skupnosti so realnosti, človek v presežne stvari ima o teh zadevah po celem svetu kako bi rekel dvome, strahove, razmisleke, filozofska vprašanja in seveda je prav, da tudi taka komisija sedaj pri nas obstaja. Imamo ste rekli 56 verskih različnih skupnosti mislim, da jih je celo več in država nudi prostor, v katerem se srečujejo te in se ustvarja neki dialog. Sedaj ali se plačuje tem ljudem prispevke ali ne vem kaj? Jaz vam sedaj natančno ne znam odgovoriti, ker to je že zelo dolgo in ne znam odgovoriti pravilno na vprašanje. Verjetno je bil razmislek tak, da gre za versko skupnost, cerkveno torej krščansko na slovenskem, ki ima eden svoj domicil, ki ima tudi neko kulturno podstat in identitetno točno, ki je ne moremo zanikati tudi, če nismo verni. Sedaj kako in kaj jaz se bom pozanimal mislim, da imamo predsednika za versko torej komisije, minister je predsednik te komisije in vsekakor bom sodeloval. Nimam težav sodelovati s temi ljudmi in jim tudi prisluhniti. O bogu se pa z njimi ne bom prepiral ali pa jim dokazoval. Za božjo voljo v Ameriki prisežejo na Biblijo. Nekaterim ljudem, ki je zelo blizu kako bi rekel neki predsednik, v kateri državi ubijajo vsako leto 6, 7 novinarjev pa nobeden nič ne reče. Oprostite, veste kaj bo naredil tisti gospod iz Rusije njegova najnovejša stvar je na 20 straneh utemeljena v Ustavo bo dal, da je bog. To je moj odgovor.  O JAK-u sem vam že odgovoril.  Knjižnice – zvišanje sredstev za nakup. Knjižnice so ena sedaj v modernem času, ko je digitalizacija, ko so te elektronske knjige jaz nisem najbolj tehnično sposoben človek vsekakor bom pa vse te zadeve podpiral, vendar knjižnic je v Republiki Sloveniji mislim, da je regionalnih in teh pomembnih okoli 58, potem imamo pa še šolske pa tiste in tretje.   (nadaljevanje) 58 jih vzdržuje. Država seveda za to primerno skrbi, mislim da se tudi kakšna knjižnica sezida mislim, da je bil tudi v Celju primer pred leti mislim, da je bila tudi Nova Gorica sploh, ker je nova hiša torej novo mesto. Mislim, da ima Maribor določene probleme s knjižnico in to je treba vzdrževati. Problem je samo pri ministru in pri prioritetah ali pri / nerazumljivo/ programu torej evru kako to razporediti in se odločiti predvsem, če so pripravljene stvari. Vi morate vedeti, da se kulturni evri tudi ne izrabi včasih, ker pripravljene stvari so, ampak to ni ministrstvo tudi lokalne skupnosti morajo delati.  NUK smo že upam, da odgovorili.  Decentralizacija Slovenije. Ja seveda. Jaz ne odrekam državi Republiki Sloveniji, da ima svoje glavno mesto, v katerem so po naravi bi človek rekel tudi že, zaradi zgodovine, zaradi željnih mest seveda ta mesta opremljena s kulturnimi institucijami bolj kot druge, vendar Slovenija je tako majhna bi človek rekel, da potrebuje močnejša središča tudi izven glavnega mesta, jedra, ki sevajo moč ven in ki srkajo notri in ustvarjajo kako bi rekel specifično težo predvsem tudi za umetniške prakse in te se najbolje razvijajo bi človek rekel vsaj tako sem opazoval, ko sem aktivno to spremljal seveda v glavnih mestih seveda ne podcenjujem jaz sem videl tam fante tudi iz drugih mest iz Novega mesta, iz Trbovelj in tako naprej. Vendar recimo decentralizacijo ja do neke mere torej Maribor, Celje, Ljubljana, Nova Gorica ta lok to je treba postavljati, da postanejo pravzaprav bolj ali manj enakovredna mesta. Ne morejo pa v glavnem mestu nikoli biti, ker po naravi silijo ljudje ali razumete. To je tako kot univerze v Novi Gorici ali v Kopru sedaj vam povem iz izkušnje, ko sem učil na univerzi vsi so hoteli v Ljubljani študirati več ali manj ali pa veliko več pa so tam tudi zelo dobri kolegi moram reči zelo dobri. To je sedaj stvar moči tistih, ki tam delajo.  Zaščita kulturne dediščine, spomeniki, 3 tisoč do 5 tisoč spomenikov NOB. Mi imamo težave sedaj jaz tukaj ne bi rad prišel, da pridemo na ideološke stvari edino, če želite, jaz se tudi rad spopadam nimam težav. 3 tisoč do 5 tisoč, jasno popisati jih je treba, ampak jaz mislim, da so popisani ali pa morajo biti vsi. Mislim, da je Zavod za kulturno dediščino oziroma na ministrstvu sektor imamo register popisanih okoli 30 tisoč jih je mislim popisane te kulturne dediščine, 30 tisoč sto, dvesto ne vem. Potrebno jih je popisati, registrirati in jasno imeti popisanih, ampak seveda tudi druge. Mi moramo neke stvari urediti na ravni bi človek rekel ne med seboj, ampak tudi notranjega lastnega pomirjanja. Jaz bi rekel, da nekateri spomeniki pa še so pa niso podpisani ali pa se še odkrivajo in jih bo treba zaznamovati, oznamovati in jim dati primerno obeležje in mesto, ki gre v spominu človeške humanistične drže. Torej, tukaj nimam nobeden problem.  Plečnikov spomenik kaj že? To pa je kolobocija, ki je že stara tudi takrat, ko sem bil že jaz in verjetno še prej. Jaz sem vesel, da je Plečnikova dediščina sedaj se trudijo na Unesco   (nadaljevanje) listo spraviti oziroma predstaviti to urbano njegovo delo Češko-slovenska komisija, da bo prišla na Unesco seznam in zaščito. Sam Plečnikov stadion smo že mi poskušali skrbeti celo prepleskali smo takrat, smo dali denar, da se vse zidove seveda čez 3 dni je bilo spet pografitano in ne vem kaj. Skratka, tukaj so te interesi gospoda poslovneža, ki ima tudi določeno zaledje nekaterih močnih poslovnih ljudi. Bilo je več variant predstavljenih ali ohraniti vse ali samo tisto glorieto tam in tako naprej, ne znam vam povedati. Ljudje v fondu kako se rečem tistim blokom so bili odločno proti, da karkoli nastane kako bi rekel popolnoma zadrti pri teh stvareh tudi ne moremo biti vsekakor je pa treba spoštovati in ohraniti tisti del, ki v osnovnem znaku prepozna torej to Plečnikovo mojstrovino na najvišji ravni. Če bo to odvisno od ministra bo vsekakor pomagal. Mi smo imeli tak problem s Kolizejem v Ljubljani. Jaz sem tam nekje blizu živel to je bilo vse razpuščeno in grozno, potem je prišel tudi eden moder z denarnico, ki dejansko svojo nikoli ni odprl, ampak ker je imel veze je lahko dobil denar od banke in je hotel to podreti. K meni so prišli mnogi kulturniki, da naj to zaščitim. Jaz sem zaščitil ena druga ministrica pa je zaščito dala dol pa so jo vrgli dol po tleh torej hišo, ki je ena redkih Kolizej – to je bila konjušnica, vojašnica – v Avstro-Ogrski še. Takih hiš je mogoče podobnih pet. Jaz bom ščitil kulturno dediščino, če se je bo le dalo. Več ne bom rekel bi bilo grdo.  Grad Kromberk, kaj ste rekli poslanec? A ha, drevo, ki so ga zrušili ali kaj. Jaz tega primera ne poznam spomnim pa se te lipe. Sem večkrat bil. Malo iz tistih koncev poznam bi človek rekel, ampak problem … Jaz se pomnim v gradu Vipolže – ne vem, če kdo pozna iz tistih koncev – tam so take ogromne ciprese, v katerih, ko sem bil jaz majhen so bile – cipresa, ki je sama po sebi fina, vitka in da to vertikalo pokrajinsko – recimo so bile take široke, da so bile notri mize, za katerimi se je sedelo. V tistem prostoru so tiste ciprese ohranili ljudje pa so preprosti, ampak so ohranili, so prisluhnili spomeniškemu varstvu. Kako so jih zaščitili ali ne zaščitili v Kromberku jaz ne vem. Upora slišal nisem bral nisem vem pa, da je isti problem, da je treba zaščiti tudi trto v Mariboru to tisočletno trto, s katero je ponosen Maribor in tudi opravičeno in imate to trgatev, eden turistični dogodek. Treba jo je spraviti na eno listo Unesco z znakom, ki bo ljudem v ponos, ko bodo brali to, ko bodo videli, da je to pod Unescovo zaščito. Tega se ni storilo ne vem. Kromberk sam je čudovit, prekrasen grad, muzej je notri, ne vem koliko so sposobni in kaj delajo včasih so bile neke gospe, ki sem jih poznal, ki so bile dobre, danes ne vem kdo je tam. To je pomembno središče te naše primorske prestolnice, da tako rečem, ki ima univerzo, se bori z muzejem in temi stvarmi. Ne znam vam bolje odgovoriti se opravičujem. Boriti se je treba, pravočasen je treba biti in upam, da bodo v Mariboru pravočasni. Jaz ne rečem, če bo uspelo to, ampak treba je biti pravočasen in čuvati in krivo so včasih tudi domačini.  V Sloveniji imajo kulturne cone,   (nadaljevanje) ki so … Poglejte, mi imamo v teh regijah posameznih kulturne centre. Ne znam se točno izraziti sem obiskoval te kulturne centre v Velenju, Trbovljah / nerazumljivo/ so bili te fantje iz glasbe. Oni so ne vem, če je to isto. To so te avtohtone avtomatično, ki zrastejo. Mesto jih mora najprej prepoznati, da so del neke urbanosti in neke kulture, ki daje mestu tudi eden specifični duh in eno posebnost, potem pa lahko šele država. Ne moremo sedaj, če dve, tri leti izvajajo svoje seveda so pa včasih tudi kako bi rekel drugačno se obnašajo, morda se zgodijo tudi kakšne prepovedane substance ali pa grafite torej vsaj na Metelkovi ali pa kje. Tukaj bi morali tudi tisti, ki to vodijo malo brzdati. Drugače pa morajo se mi zdi take avtonomne cone bi človek rekel, ki samoniklo nastanejo po navadi po iniciativi dveh, treh ljudi, ki potem pripeljejo k sebi 10, 20 ljudi in postane to eden center nekih intelektualnih izmenjav nekih mislic nekih kako bi rekel približnih ali pa tudi stvarnih, ampak predvsem finih in kako bi rekel vzbujajočih upanja nekih intelektualnih. Te stvari je treba podpirati jasno, ampak mislim, da jih mora najprej okolje, v katerem so to zrastle. To je verjetno najtežje, ker se okolja tista neposredna okolja pri taki coni so po navadi kritična od župana je pa to koliko zna pripeljati in pomagati. Torej, biti a priori proti takim stvarem ne seveda pa ne more dovoliti, da gredo preko meje, ki ni več dopustna, da tako rečem.  To so bili ti odgovori. Se opravičujem, če je še kaj ne vem.  Hvala lepa.
Ali lahko samo še odgovoriti o samozaposlenih v času korona virusa, ker redno zaposleni so lahko doma, medtem ko samozaposleni pa trpijo še hujšo revščino. Kakšne ukrepe predvidevate, kajti Vlada bo eno milijardo dala.
Vasko Simoniti
Ta korona virus je resna stvar to vemo vsi. Dobro, da so hudi ukrepi na začetku, mogoče bo kaj zajezilo. Drugi za to skrbijo. Deležni bodo prizadetosti verjetno vsi prebivalci te države. Država mislim, da se je začela zavedati razsežnosti tega problema. Šla je v največji meri v zaostritev širjenja sedaj te bolezni s temi ukrepi. Pri tem je mislim, da je minister Počivalšek nastopil, da bodo zaščitili ljudi, govori se o delu na domu in tako naprej. Samozaposleni, v kolikor so imeli pogodbe in so bili v nekih razmerjih poslušajte te je treba ravno tako uslišati in jim pomagati in jim refundirati ali omočiti pravzaprav, da dobijo tisti delež, ki jim je bil obljubljen in ga dobo izvedli takrat, ko bo seveda možno in to mora država pomagati. Država ne more pustiti ljudi – se opravičujem, sem predaleč od mikrofona –, da jih bo kaznovala v navednicah ali spregledala. Jaz vsekakor se bom potrudil, da zberemo od samozaposlenih, ki so neposredno prizadeti v tem smislu, da so imeli določene pogodbe, da so bili v določenih procesih delovnih kakorkoli, da zberemo te stvari in jih prikažemo Ministrstvu za gospodarstvo v tem, če so bili v delovnem razmerju pogodbeno ni nič drugače kot sem jaz v službi ali pa vi. Oni imajo obljubljeno. Midva greva lahko domov, ker pravijo,   (nadaljevanje) da bo korona virus / nerazumljivo/ on pa nima pravzaprav kam pa naj gre. Nikamor in ostati bodimo ilustrativno močni in naj ne ostane lačen in odrinjen. Tako bom poslušal ravnati, če vam je prav. Če pa imate kakšno sugestijo bom prisluhnil in vsekakor jasno.
Najlepša hvala za te odgovore.  Sedaj je na vrsti gospa Lidija Divjak Mirnik in pripravi naj se gospod Samo Bevk za naslednji sklop vprašanj.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.  Jaz bom svojo razpravo skrajšala glede na uro bi pa mogoče samo eden osebni pogled spoštovan gospod kandidat.  Kot študentka zgodovine sem vas zelo rada brala »Turki so v deželi že« sem jih na pamet vedela, ampak to je samo moj pogled na to. Sedaj pa apropo temu Zakonu o kulturnem evru. To je tako zanimiva zgodbica. 77 nas je bilo za trije proti. Ali bova sedaj ugibala, iz katere stranke so? Ne bova, vam jih bom naštela: Anja Bah Žibert, Branko Grims, Pogačnik Marko. Jaz predlagam, da jih na štiri oči pokličete in se z njim kaj pogovorite, ampak to je samo moje razmišljanje oziroma moj predlog. Me veseli, da ste prepoznali, da je Vlada Marjana Šarca dobro delala tudi na področju kulture, sprejela kulturni evro tudi medijski zakon je bil že v javni obravnavi, prišlo je seveda preveč pripomb pa ni šel dalje tako, da tukaj je treba tudi o baletnikih smo se ogromno pogovarjali tudi na tem odboru. Tukaj je treba kulturnim ministrom pravzaprav dati priznanje.  Da ne bom predolga se bom res probala fokusirati samo na najpomembnejše stvari. Prva je NPK. Kaj bodo vaše prioriete nacionalnega programa za kulturo? Gre namreč za temeljni strateški dokument, ki naj bi določil razvoj kulture in umetnosti v prihajajočem obdobju v tem kontekstu vprašanja. Prvič. Ali bo med njimi tudi spodbujanje razvoja medijske krajine z zagotavljanjem pluralnosti in verodostojnosti vsebin ter neodvisnosti, profesionalnosti in kakovosti novinarstva in tudi urejanja statusa samostojnih ustvarjalcev v kulturi? Drugo vprašanje. Lahko na podlagi preteklih programskih izhodišč stranke, ki ji pripadate SDS pričakujemo, da bomo eden od ukrepov ustanovitev zadrug, ki bo financirana iz državnega proračuna in bo tudi določala kriterije, ki temeljijo na poljudnosti za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi ali zasebnega javnega zavoda, ki deluje v javnem interesu torej se bo v nasproti samozaposleni v kulturi postavil tako imenovani koncesionar v kulturi?  Tretjič. Ali bo ena od vaših prioritet tudi uvedba davčnih olajšav za gospodarstvo za vlaganje v obogatitev kulturne dediščine in pa na sploh obogatitev dediščine, kar jaz moram povedati, da sama zel podpiram?  Četrtič. Boste k sodelovanju pri pripravi NPK povabili tudi različne interesne javnosti, glede na to, da govorimo o dokumenti z dolgoročno vizijo in se seveda dotika širokega kroga ljudi? Torej v tem kontekstu kakšne spremembe kakšen kulturni model boste začrtali v NPK 2027? Kot rečeno v tem času je že nastajal dokument v širokem dialogu. Zanima me ali boste tik pred to fazo sprejemanja, ker NPK je namreč že pripravljen tudi Nacionalni svet za kulturo je že dal k njemu soglasje, ali boste ga ponovno odprli in začeli spreminjati, če da kako in če ne ali ga boste, potem poslali v nadaljnjo obravnavo takšnega kot je bil pripravljen v času Vlade Marjana Šarca?  Peto vprašanje v tem sklopu. Marginalna področja kulture, marginalne v navednicah, mislim predvsem tista, ki so zelo na robu danes to je sodoben ples, ki tako rekoč ima zelo malo samozaposlenih in pa recimo področje folklornih dejavnosti. Po mojih informacij nimamo niti enega na tem področju zaposlenega. Ali načrtujete s temi področji kaj storiti? Recimo ne vem, da postanejo kakšni koncesionarji ali se bodo ti programski razpisi raztegnili na več let, da bodo ti ljudje, ki danes vzdržujejo to delajo na tem področju pravzaprav lahko preživeli? To je, kar se tiče NPK. Sedaj o medijski zakonodaji ste povedali, da je treba ta medijski zakon napisati. Ta medijska zakonodaja se je v času Vlade Marjana Šarca pripravljala. Gre za ključno zakonodajo, ki je med drugim poudarjala boj zoper sovražni govor in lažne novice oziroma tako imenovane »fake news«. Vprašanja.  Prvič. Kako boste zagotavljali, da se bodo tovrstne škodljive medijske prakse omejile torej »fake news« oziroma lažne novice in sovražni govor? Ali jih nameravate tudi sankcionirati? Drugič. Kako boste uredili področje medijske svobode in neodvisnosti tukaj imam v mislih predvsem novinarje, ki so bili tudi v zadnjih časih, zaradi medijskega poročanja večkrat deležni groženj in pritiskov? Ali boste omejili sporno financiranje sovražnega govora preko oglaševanja tudi v podjetjih v državni lasti? Še ključen mehanizem za transparentno delovanje vseh državnih podsistemov in hkrati ukrep zoper lažne novice je seveda raziskovalno novinarstvo. Pogoji za novinarsko delo se zelo slabšajo v zadnjem času, zato vprašanje kako boste zagotovili, da bodo lahko novinarji delovali v svobodnem in stimulativnem okolju, ki bo brez političnih pritiskov? To je, kar se tiče medijske zakonodaje.  Potem samozaposleni v kulturi. Prej ste že povedali, da mora država pomagati tem ljudem, da jih ne sme spregledati absolutno se strinjava. Zanima me kako boste reševali situacijo, v kateri projekti upravičeno niso mogli biti izvedeni hkrati pa so že ob tem nastali neki stroški. Ali boste pripravili torej interventni zakon za samozaposlene v kulturi? Če da, kdaj? Kaj bo pisalo? Ali bo tam notri jamstvene shema ali bo omogočeno prijaviteljem, da se ti stroški, ki so sedaj nastali pa ne bodo mogli izvesti teh prireditev, se lahko povrnejo, da se ali raztegnejo v neko prihodnje daljše obdobje? Ali boste tudi spremenili kakšne razpisne mehanizme, da se bo lahko tudi delo v nevladnem sektorju sedaj lahko nadaljevalo? Ali boste uredili nadomestilo za čas zadržanosti od dela, zaradi bolezni o tem je že mislim, da kolega Siter govoril? Kaj bo v tem kontekstu samozaposleni v kulturi z mladimi kulturniki, ki komaj stopajo na karierno pot ali se bo njim omogočilo, da bodo sploh preživeli? To se mi zdi pomembno v kontekstu samozaposlenih. Povedala sem že, da smo v Vladi Marjana Šarca začeli reševali problematiko baletnikov na moj predlog smo to tudi obravnavali na odboru sprejeli sklepe ministrstvo se je tega lotilo. Sedaj verjetno poznate to problematiko poklicanega upokojevanja in prekvalifikacije baletnih umetnikov v nacionalnih ansamblih. Tukaj v tem kontekstu me zanima ali boste nadaljevali začeto delo ali boste enostavno ta problem se z njim ne boste ukvarjali?  Nekaj ste že govorili o zgodovinskem arhivu ljubljanskem. Sedaj ni edini problem oziroma arhiv, ki ima problem v Sloveniji ljubljanski, ampak ima probleme s svojim reševanjem prostorske problematike več arhivov v Sloveniji med njimi je tudi mariborski pokrajinski arhiv, ki ima svojo enoto tudi v Murski Soboti. V tem trenutku ima zagotovljeno in gradbeno dovoljenje in vse, kar potrebuje za to, da reši to prostorsko problematiko. Zanima me ali boste nadaljevali to delo oziroma ali boste zagotovili sredstva, da se bo ta arhiv končno tudi izgradil? To je to.  Še seveda kot Mariborčanka ne morem mimo mariborske   (nadaljevanje) knjižnice to je jara kača, ki se vleče že več let. Nekatere vlade pred tem so že neki denar celo zagotovile, vendar je prišlo do situacije, ko mestna občina Maribor ni mogla sofinancirati projekta. Zanima me ali boste finančno pomagali pri izgradnji nove mariborske knjižice? Po mojih informacijah je mestna občina v tem trenutku v fazi, ko je že preprojektirala projekte in so projekti tako rečeno pripravljeni. Torej moje vprašanje ali boste pomagali finančno izgraditi mariborsko knjižnico?  To je za enkrat zelo hitro to.  Hvala lepa.
Hvala.  Sedaj dajem še besedo gospodu Samu Bevku, potem bo kandidat imel čas za odgovore.  Prosim.
Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.  Lep pozdrav vsem prisotnim še posebej kandidatu za ministra za kulturo. Jaz bom spomnil na dva pozitivna projekta iz vašega ministrovanja v obdobju 2004-2008, zaradi korektnosti seveda. Naj omenim, da smo takrat mislim, da je bilo to leta 2006 podpisali tako imenovano partnerstvo za razvoj. Vse stranke v takratnem Državnem zboru plus poslanca narodnosti razen Liberalne demokracije Slovenije. Sedaj pa ta dva pozitivna projekta. Septembra 2007 je bilo v Sloveniji veliko neurje, poplave in takrat je bila skoraj v celoti uničena partizanska bolnišnica Franja in takratna vlada in posebej še Ministrstvo za kulturo je takoj pristopilo k sanaciji tega kulturno zgodovinskega spomenika, ki je bil, potem ta projekt dokončan v naslednji vladi, leta 2010 pa je bila otvoritev. To je prvi tak pozitivni projekt in moj spomin na tisto obdobje. Drugi pa je to, da je Ministrstvo za kulturo oziroma Vlada podprla Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi to je Zakon o kulturnem evru, katerega prvi podpisani predlagatelj sem bil. Takrat je šlo za drugo podaljšanje Zakon o kulturnem evru. Prvič smo ga sprejeli v Državnem zboru leta 1998 drugič leta 2002 in potem tretjič še 2008 in to je tudi zadnji zakon, ki se je uspel leta 2013. Samo za spomin zakon smo poslanci vložili 16. maja 2008 sprejet pa je bil že 15. julija 2008. Sem šel prav pogledati izpisek glasovanja 67 poslancev je bilo prisotnih 64 je glasovalo za 3 pa so se vzdržali. Toliko o tem.  Imam pa tri vprašanja, ki bodo tudi zelo kratka. Na enega ste pravzaprav že odgovorili. Namreč najpomembnejši projekti na področju kulture, ki ga je zapustila odhajajoča Vlada je prav gotovo to, da je ministru za kulturo Zoranu Pozniču uspelo skozi vladno in parlamentarno proceduro spraviti Zakon o kulturnem evru, ki bo v naslednjih šestih letih od 2021 do 2027 slovensko kulturo obogatil kot smo danes že slišali za 122 milijonov in 600 tisoč evrov na sedmih programskih sklopih. Ko je mandatar za sestavo Vlado bil izvoljen je povedal, da je v državnem proračunu minus me zanima kajti ključno za ta zakon, ki je sprejet in bo začel veljati 2021 je to, da se z rebalansom proračuna za leto 2021 zagotovi dodatnih 9,3 milijona evrov, da bomo lahko ta zakon sploh začeli izvajati. Kajti po mojem mnenju je popolnoma nesmiselno, da bi znotraj kulturnega resorja prerazporejali sredstva in jih dali na ta zakon, ker s tem ne bi nič dosegli. Sedaj, če boste skozi vladno proceduro uspeli   (nadaljevanje) ta dodatna sredstva zagotoviti je moje vprašanje, če ne se jaz ponudim, da bom vložil amandma na rebalans proračuna za leto 2021 in potem bomo videli kakšen bo izid glasovanja na Državnem zboru.  Drugo vprašanja, ki se dotika tudi finančnih sredstev pa je, kajti že sedanja ekipa na ministrstvu oziroma minister za kulturo je imel neke preliminarne pogovore s službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijo glede evropskih sredstev za področje kulture posebej za področje kulturne dediščine pa me zanima ali boste s Službo Vlade za kohezijo poiskali podporo tudi pri drugih partnerjih v Vladi, resorjih za večje vključevanje kulturne dediščine v programa koriščenje evropskih kohezijskih sredstev za obdobje 2021 in do 2027. Namreč tukaj bi se dalo dobiti, kar veliko dodatnih sredstev za obnovo in revitalizacijo kulturne dediščine.  Še tretje vprašanje. Ker smo se z odhajajočo garnituro na Ministrstvu za kulturo ob obisku ministra Pozniča v Idriji pogovarjali o tem, da bi lahko Ministrstvo za kulturo sofinanciralo gradnjo oziroma obnovo kulturne dvorane v Idriji to je najstarejše gledališče zidane stavbe na Slovenskem. Kasneje je bilo to kino gledališče. Enkrat je celo pogorelo pa smo ga Idrijčani skoraj sami s pomočjo kulturne skupnosti takratne tudi že obnovili, ampak sedaj je nujno potreben prenove in Idrija kot staro kulturno mesto nima kulturne dvorane in jaz upam, da bo skupaj lokalna skupnost in država, da bodo dobili ta sredstva in ta projekt v naslednjih letih tudi realizirali.  Hvala lepa.
Hvala za ta krog vprašanj.  Predlagam kandidatu, da odgovori na postavljena vprašanja.
Vasko Simoniti
Hvala lepa za vprašanja.  Zakon o kulturnem evru gospa poslanka torej jaz nisem rekel, da je Šarec dobro delal / nerazumljivo/, jaz sem rekel, da je minister za kulturo, je bil pa kar v redu torej mu je uspelo marsikaj, moram reči, da sem presenečen. Je bil artikuliran, odločen, kar se je seveda mi smo navajeni na govorice, je izpeljal te stvari dobro. Izpeljal je torej ta kulturni evro, kar ni mačji kašelj, je velika stvar. Po tolikih letih po letu 2013 po sedmih, osmih letih pravzaprav bo zaživel in upam, da bo res zaživel.  Gospa poslanka je govorila o spodbujanju medijske krajine in kakovosti in celo vrsto v zvezi s tem medijskim zakonom pravzaprav gospa, če se nanaša. Najprej to. Spodbujanje medijske krajine torej to verjetno mislite na Sklad za medije, ki je bil pri Ministrstvu za kulturo, gospa? Sprašujem, da se bomo sporazumeli, o čem govorimo. To je sklad, kjer se delijo sredstva za tako imenovano uravnoteženo medijsko krajino, gotovo. Vsekakor bomo to torej izkoristili v tem smislu mislim izkoristili, da je Sklad za medijsko krajino, da bo čim bolj kakovostno in pravično bi človek rekel razdeljeno in da bo tudi, po mojem mnenju, do sedaj nekatere zanemarjene medije pravzaprav vključil ali jih nagradil v primerni višini. Vsekakor je pa medijski sklad pravzaprav predvsem mišljen za medije, ki niso profitni, ki ne izkazujejo pravzaprav profite in tukaj je sedaj velik problem.,  (nadaljevanje) da torej lastnik medija, če je milijonar pravzaprav in hoče dobiti, potem od medijskega sklada za tako imenovane kulturne vsebine 20 tisoč moram reči, da je pa res malo nerodno, ampak dobro bomo videli kako bo to teklo s tem. Vsekakor medijski sklad, če misliva isto in če še obstaja bo obstajal naprej in bo poskušal uravnotežiti in omogočiti, da se slišijo različno glasovi v tej medijski krajini. To se že kaže ne glede na to ali govorimo o kakovosti ali ne. Nekdanji mediji, če sem čisto odkrit, častniki in tudi tedniki ene provenience nimajo več takega moči kot so jo imeli včasih in zato so tudi malo bolj kako bi rekel malo bolj ostri še bolj kot so bili. Jaz vidim verjetno sedaj drugače kot gospa poslanka. Na eni strani večjo pravzaprav to netoleranco, nekateri drugi pa vidite na drugi strani, ampak če bodo pametni se bodo sami uravnali v eno pravo lego.  Mislim, da ste govorili tudi o sovražnem govoru in o medijskem zakonu. Minister Simoniti ne bo nikoli podpisal, da bo na Ministrstvu za kulturo Zakon o medijih vnesen kakršnakoli stvar, ki bo omejevala svobodo govora pod krinko sovražnega govora. Tega jaz ne bom podpisal, ker to ne sodi na kulturo in je celo žaljivo, da kakšnemu ministru sploh pride na pamet, da minister za kulturo naj bi govoril o sovražnem govoru in ga tudi omejeval glede na to, da sploh ne vemo točno kaj je sovražni govori. Sovražni govor naj bi, potem minister imel posebno komisijo, ki naj bi odločala in se modrovalo o tem ali je to sovražni govor ali ni ali je približno to ali je približno ono. Mislim, da obstaja kazenski zakonik, da so represivni organi, naj to dodatno, če želijo – jaz mislim, da jih ne bo uspelo -, ampak če želijo naj to sformulirajo so pa tam zakonske pravzaprav v kazenskem zakoniku določbe, ki zelo jasno lahko sankcionirajo stvari, za katere ljudje smatrajajo, da bo bili ponižani, užaljeni, prezirani in podobno tega Simoniti ne bo. Sovražni govor torej po krinko to je omejevanje svobode govora. Omejevanje svobode govora je nestrpnost ali toleranca. Lahko vam naredim triurno predavanje pa ne bom o sovražnem govoru in o tem kako se je skozi zgodovino to razširjalo in kaj pomeni omejevanje svobode govora. Lahko samo povem to, da je zaradi svobode govora bilo prelito v zgodovini ogromno krvi od antike preko srednjega veka od indeksa prepovedanih knjig 559 do cenzure do 19. stoletje in stampedo omejevanje svobodne govore. Stopimo takrat, ko smo najbolj razviti in najbolj civilizirani v bistvu pa naredimo 10-krat huje kar se je prej v zgodovini kadarkoli zgodilo torej stampedo bi človek rekel omejevanja in preprečevanje svobode govora in v zvezi s tem hudih stvari. O tem je napisano knjig, ki jih danes normalni človek ne more prebrati lahko vas opozorim na prvi amandma ameriške ustave z leta 1791 ali pa, ker smo kulturniki eden velik režiser filmski v začetku 20. stoletja, mislim da je bil David drugače se je pisal pa Grifit je napisal knjigo, ko so njegov film Klensmena, ki je malo rasističen res, ampak so ga napadli leta 1916 napisal drobno knjižico z naslovom   (nadaljevanje) Vzpon in propad svobode govora v Ameriki. Preberite jo, boste videli kako je dobro. Od takrat naprej po letu 16. je borba za svobodo govora cel čas različni sistemi ne bom jih imenoval so povzročili s tem, da so omejevali svobodo govorov pod različnimi krinkami neznansko zlo in tega Simoniti ne bo nikoli podpisal in to bo iz medijskega zakona šlo ven. To je definitivno.  Interesne dejavnosti, NPK, kakšni bodo modeli. Ne smemo mešati v času krize so izumili ali pa je šla pot v to, da bi odkrili nov kulturni model ali pa novi način kako bi kulturo reformirali. To kakšna je kultura določa Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ta zakon je že relativno star, vemo kdo ga je napisal bolj ali manj se ga vsi držimo in sedaj tam od leta 2009, 2010 se mi zdi se je 10 let iskalo novi model. Teh modelov je bilo ene šest, sedem torej Širca je začela, potem je Žiga Turk nekaj predlagal, potem je tako imenovani / nerazumljivo/ Smrekar Čopičeva Rotovnik so imeli svoj, potem je imel svoj model Grilc se mi zdi in Kardum, potem so hoteli to malo združiti. V novem nacionalnem programu za kulturo, kjer je v osnutku se mi zdi, da se malce pokrivata ta dva zadnja, se najde kako bi rekel to intenco ali pa prepoznavam neka hotenja obeh teh dveh zadnjih poskusov bi človek rekel ponuditi novi model. To je zakon, ki je Ustava bi človek rekel za kulturo, ampak sedaj pa imamo nacionalni program za kulturo. Mi imamo celo vrsto zakonov na področju kulture imamo ZUIK kot temeljni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, potem pa imamo Zakon o knjižničarstvu, Zakon o Prešernovih nagradah torej jih je zelo veliko, potem pa ima še Zakon o kulturni dediščini in celo vrsto resolucij, ki obligirajo bi človek rekel tega. Glej ga hudiča na koncu pa nimamo niti nacionalnega progama za kulturo pri vseh teh naporih. Veste kaj mene žalosti torej ali pa me bega. Seveda je dobro, da bi bil nacionalni program za kulturo, ampak nisem več prepričan, ker je struktura notranjega ministrstva za kulturo postavljena tako po tridesetih letih države, da pravzaprav vemo kaj spada v tisto kulturo, ki jo mora država vzdrževati. Seveda je vsakokratna debata ali volitve lahko dopolnjujejo, ampak mi vemo kaj je nacionalna stvar, ki nas potrjuje in utemeljuje in nam daje možnost, da iz nje izhajamo. Ne vem več ali bi ob vsej tej birokratizaciji, ki se je zgodila ali mora biti nacionalni program debel pa vse notri vpisano, zaradi nezaupanja, da bo to in da ne bo uno ali pa bi moral biti to ena kratka formula, ki zajema temeljna izhodišča fundamentalna, ki utemeljuje in potrjuje državo s svojim narodom in s svojimi narodnostmi in državljani, če hočete njihovimi kulturnimi potrebami ali pa mora biti ta širina. Sedaj je NPK tukaj dan jaz sem ga prebral - ali je to prepovedano ne vem – in se mi ne zdi napačen. Vsekakor je pa nekdo rekel ali ga bomo dali še preveriti ali pregledati. Vsekakor se bo treba usesti pogledati in tudi iz različnih polov nimam nobene težave to sprejeti. Rad pa bi, da se ne bi ob tem zakompliciralo pa spet ne bi do nečesa prišlo, ker je ta osnutek pa relativno, kar dober. Jaz bi že kaj ven črtal in kaj dodal, ampak ne tako, da bi fundamentu spreminjal to intenco, vendar pokriva vse in je hkrati dosti sodoben v smislu, da vključuje   (nadaljevanje) te nove tehnologije in tako naprej, katerim je treba iti nasproti. Glede NPK je bila ta dolga pot in včasih mene straši, da so kulturniki včasih ravno tako radi zbirokritirizani kot tisti bi človek rekel katerim očitajo, da so zbirokritizirani. To je ta temeljni problem. To bi gospe odgovoril.  O medijski svobodi smo povedali.  Lažne novice. Saj sem že povedal lažne »fake news« to je sedaj pač Amerika, ki se je malo izpridila takrat in so začeli tudi v najboljših časopisih neumnosti oglaševati, kar je bilo čisto nekaj nenavadnega za veliko profesionalno ameriško ali angleško novinarstvo govorim o najboljših časopisih. Tam so se pojavila in potem pride »fake news«. Drugače pa »fake news« imate vi od Gutemberga naprej to sploh ni problem torej kako se vpliva in da so bile v službi propagande take ali drugačne. To je stara stvar tako, da meni beseda »fake news« nič ne pomeni. Je pa res, da je pri nas, ampak to je sedaj ali bomo za novinarje poskrbeli. Poslušajte, pod kakšnimi pritiski pa smo jaz ne vem kaj sem pa komu kaj hotel ali je kdo kaj hotel komu ali kaj? Jaz tega moram reči, da ne prepoznam. Sami morajo biti, če so šolani na različnih fakultetah, če vse znajo morajo težiti ali poslušajo svoje gospodarje, ki so zasebniki kaj je sedaj to, ne vem, s tem se torej upam Ministrstvo za kulturo ne more ukvarjati z zasebnimi časopisi. Da so pa »fake news« vam jaz v treh minutah pokažem. Gospa predsednica bo rekla, da pravljice govorim. Mi smo imeli enega profesorja veste 19., 20. stoletje je čas časopisov ali častnikov in takrat je treba metodo prepoznati kako brati častnike. Mislim, da smo se naučili tam brati častnike torej takoj vam najdem kaj je narobe.  O zadrugi, gospa. Mi bomo ponudili pravzaprav eden tak model, če bo prav prav, če ne pa ne. Jaz ne vem, ne znam povedati sodelovati bodo morali prizadeti in prepoznati pravzaprav, da gre to velja to njim v prid ali da jih zavaruje in da jim da neko mogoče stabilnost. Če bo uspelo, prosim, če ne naj ponudijo ali pa se bomo pogovarjali saj kot sem rekel te skupine za dialog kot je bilo rečeno že obstaja.  Arhivi ste rekli pokrajinski, murskosoboški. Arhivi, zaradi tega, ker ni popularno in se ne zavedamo arhivi so seveda to je sedaj hramba spomina nekega naroda in jaz se zavedam tega. Imamo Zgodovinski arhiv Ljubljana ta se veže na neke velikane gospodarske svetovno znane, ki mečejo arhive ven in tako naprej. Jaz se s temi ljudmi ne bom menil, če bodo prišli do mene ja, drugače jaz jih ne bom vabil. Vem pa, da je Arhiv Republike Slovenije ima isto problem, velik Arhiv Republike Slovenije. Vi imate skladišče tukaj pri Ljubljani jaz sem tu bil torej že pred leti, saj poznate, ne bom govoril. Torej je Arhiv Republike Slovenije. Sedaj pravite mariborski pokrajinski arhiv v Murski Soboti ima ja odločiti se bo treba in dejansko nekaj narediti. Je pa seveda za vsakega ministra ali politika, da arhiv dela, ker nobenega kao ne zanima dobro je, če narediš teater pa ne vem kaj je arhiv. Jasno potrebno se bo odločiti ne znam vam sedaj obljubiti, ampak odločiti o temu, da bomo morali to narediti. Mariborska knjižnica je že dolgo. Dolgo je že od kar se jaz spomnim. Jaz se spomnim imenitne ljudi, ki so vodili to knjižnico in dr. Bruno Hartman je bil in podobni ljudi. Človek je vesel, da jih je sploh poznal. Če bo gospa občina dela delež, ki ji gre in to brez problemov in da ne bo izsiljevala ali se izmišljevala, da potem čez dve leti ne more to je treba dobiti zagotovila in potem to speljati. Meni ni težko se odločiti, če bo od mene odvisno kaj se bom odločil, jaz hočem videti rezultate jaz hočem, da nekaj dejansko stoji, da nekaj pomaga   (nadaljevanje) to me edino zanima.  Gospod Bevk za bolnico Franjo. Jaz samo gospod Bevk sprašujem ali kontrolirajo gor na vrhu tam, kjer se je nabralo, da vsako leto pogledajo pa očistijo tisto, samo to je važno, ker tisto je bilo grozno, ampak dobro. Jasno to je eden največjih spomenikov solidarnosti, ki jih imamo na tem svetu in sploh ni debate ali ga obnoviti ali obnavljati ali postaviti na / nerazumljivo/ človeške solidarnosti.  Poznič, kulturni evro. Seveda to je naredil. Ja, sedaj jaz vem to vi še bolj veste kako gre sedaj pri tem rebalansu in tako naprej torej jaz se bom zavzemal, da bi kulturni evro imeli jasno in da bi dobili ustrezna sredstva torej vsaj prvo leto, saj potem zalavfa ali razumete, da dobite to in da dejansko pripravimo stvari, ki bodo lahko odprle pot temu. Če bo pomoč vseh v parlamentu bo super. Sedaj, če je gospa našla tri naše poslance, da bo proti ja kaj naj rečem ne vem, zaradi kakšnih razlogov niso bili za pač znajo sami razložiti, ampak dvomim, da so pa načeloma proti torej kulturnemu tolarju, mislim da ne. To je bilo kaj drugega, ampak dobro to v politiki poznamo.  EU sredstva za dediščino, podporo, dodatne pogodbe. Mi imamo pred seboj nekaj nalog, ki jih bomo mogli sprašujem, ker ne vem točno, ampak mislim, da je eden od pogojev, da imamo tudi nacionalni program za kulturo sprejet, da mi kohezijska sredstva lažje in boljše črpamo, zato bi mogli mi to izpeljati. Pred nami je cela vrsta nalog. Konec koncev je ne vem kaj predsedovanje, kjer se nekaj lahko dobi. Imamo evropsko predstojnico kulturo, ki se bo lahko nekaj poslušalo dobiti preko tega in tukaj bo treba ali pa še kaj seveda tudi druga sredstva za druge projekte, ki so, da se bo pridobilo ustrezna sredstva evropska za obnovo kulturne dediščine. Ali niso dali sedaj manj sredstev v tem glavnem proračunu v evropskem proračunu? Ne vem, ampak vsekakor ta sredstva so in jih je treba seveda izkoriščati in mislim, da smo jih premalo.  Kulturni dom v Idriji kino. Vi ste imeli najstarejše gledališče tam iz 18. stoletja to vemo. Sedaj, če bi ga znali obnoviti tako kot je bilo bi bilo prekrasno ne vem. Vi rabite kulturni dom tisti, ki je kino saj vem sem bil, ampak da bi dobili eno sliko, ki bi bil kulturni dom z eno podobo, če bi se dalo. Vsekakor je pa treba Idrijo gospod Bevk navija za svoj prostor, ampak Idrija je pomembno kulturno zgodovinsko mesto in središče, zaradi rudnika – mislim, da smo ga pripeljali na Unesco, kar je velika stvar – je urban na specifičen način in verjeto ta kulturni dom sodi v naracijo te sredine in upam, da se bo v kolikor bo to odvisno tudi temu domu dali ustrezna sredstva, da se bo lahko pomagal. Torej, mislim da ja.  Toliko, gospa predsednica. Ali sem še kaj pozabil?
Gospa Divjak Mirnik bi rada repliko.  Prosim.
Saj bom zelo kratka.  Pozabili ste baletnike in pa mimogrede gospa Kozlovič je včeraj na hiringu povedala, da to … Vi ste rekli represivni organi naj to sformirajo v Kazanskem zakoniku, kar se tiče sovražnega govora ona pa je rekla, da boste to uredili vi, mislim Minister za kulturo tako da dajte se v koaliciji zmeniti kdo bo sedaj ta sovražni govor naredil.
Vasko Simoniti
Gospa, če se boom lahko zmenili se bomo. Tega Simoniti ne bo podpisal. Za ministra za kulturo ali razumete pozicijo? Ne more biti to notri.
V redu sedaj pa dajem besedo   (nadaljevanje) naprej. Na vrsti je Matjaž Nemec in potem sem se prijavila jaz.  Prosim.
Hvala lepa.  Spoštovani kandidat, nekdanji, najverjetneje tudi bodoči minister pozdravljam tudi v mojem imenu!  Na marsikatera vprašanja mojih predhodnikov ste odgovorili ali pa tudi delno odgovorili, nekatera verjetno še boste. Tako bi se jaz tudi kolegicam in kolegom pridružil govorimo o najbolj urgentni zadevi, zaradi višje sile govorimo korona virusu govorimo o samozaposlenih v kulturi, ki imajo upravičeno v teh dneh občutek, da jih država pušča nekoliko na cedilu. Jaz sem z vašimi odgovori delno zadovoljen, ampak dopuščam, da v naslednjih dneh se boste nekoliko bolj poglobil v problematiko in našel rešitev po zgledu Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plač kot je to bilo storjeno na drugih področjih. Moram poudariti in podpreti tiste enako misleče, ki menijo, da so kulturni delavci eni od bolj ranljivih skupin v teh dneh, saj se zavedam, da tudi vi imate to prioriteto in v naslednjih dneh vas bomo v kolikor ne bomo našli nekih dokončnih dogovorov in rešitev še prosili in probali, da se to zgodi čim prej. Kolega Samo Bevk je omenil načel kulturni evro. Sam ni omenil, da je tudi on eden od očetov, če ni samo oče tega projekta, katerega ste vi v prejšnjem mandatu podprli naj vam omenim, da ob podpori temu zakonu jaz ne bi iskal tistih, ki niso podprli, ampak imate glasove velika večina poslanskih skupin sedanjega sklica, kar vam daje politično ligitimiteto in moč, da najdete tudi podporo v poslankah in poslancih, zato da se dejansko začne izvajati ta zakon, ki je po moji presoji ključnega pomena, zato da se nadaljujejo ti trendi, ki ste jih sami omenili, ki so se začeli s prihodom ministra Pozniča, ki je kljub temu, da nekateri se ne strinjajo, ampak večina se opravil nekaj pomembnih korak v naprej kot ste sami uvodoma dvakrat ali pa trikrat poudarili. Imate v poslankah in poslancih zaveznika, kar se tiče izvajanja te zakonodaje seveda tudi pri iskanju sredstev, ki naj bi bila zagotovljena v naslednjem šestletnem obdobju.  Spoštovani kandidat za ministra še drugi projekt, projekt, ki ga je pripravljal minister Poznič skupaj z ekipo, ki je dejansko bil delež širšega soglasja to je Zakon o medijih. Na tem mestu me zanima vaše stališče o obstoječem zakonu in kakšna bo njegova nadaljnja usoda, kajti v kolikor ne bi prišlo do padca Šarčeve vlade bi najverjetneje javna obravnava se zaključila že pred tedni in bi, se je zaključila in bi o tem odločali v Državnem zboru. Še eden od pomembnih zakonov, ki bi bom rekel pomembno opredeljeval in nagovarjal medijsko krajino.  Dovolite mi na tem mestu še nekatere druga vprašanja sklicujoč se na nekatera dejanja mandatarja v nastajanju predsednika Vlade in odnosa do RTV hiše. Vemo, da je v preteklosti njegov odnos bil, če vzamem neko blago obliko nekoliko nenavaden s pozivanjem k neplačevanju RTV naročnine. Kako boste uredili financiranje RTV Slovenija? Kako boste poskušali odpraviti naraščajoče razmere med prihodki in odhodki na RTV Slovenija? Kakšna naj bodo razmerja med posameznimi enotami in kakšni položaj regionalnih centrov za manjšinskimi mediji? Tukaj moram posebej poudariti na manjšinske medije, kajti kolega predstavnika obeh narodnih skupnosti tako madžarske kot italijanske nas opozarjajo na nekatera nesoglasja in neskladja še posebej, kar se tiče financiranja in kakšen je ustrezen regulativni okvir za javni medijski servis v dobi digitalnih medijih po vaši oceni? Tukaj sem nekoliko bolj v drobovje posegel, ampak tudi kot odgovor oziroma želim izpostaviti to vprašanje predvsem, zaradi odnosa vašega bodočega   (nadaljevanje) premiera do javne RTV hiše. Spoštovani kandidat, kolega Bevk se je ravno tako pred menoj dotaknil nove evropske finančne perspektive govorimo o kohezijskih sredstvih. Jaz bi tukaj samo poudaril, da teh potencialnih 250 milijonov evrov bi delež lahko bil namenjen za evropsko predstojnico kulture kolikor veste imeli smo šest kandidatov, v finalu so štiri mesta med njimi tudi Nova Gorica. Iz proračuna je namenjenih 10 milijonov evrov in ravno ta mehanizem bi omogočil, da bi se našlo dodatna sredstva razen Ljubljane, ki je bolj kot z vsebinskim delom navdušila za 120 milijonskim morebitnim vložkom in so ostala mesta kandidatka torej ostale tri govorim o Piranu, Ptuju in Novi Gorici v nekoliko podrejenem položaju, v kolikor država ne bo uspela zagotoviti dodatnih sredstev, kajti projekta z 10 milijoni, ki so rezervirani iz proračunskih sredstev je praktično nemogoče izpeljati torej bi v trenutku postavili v nekonkurenčni položaj ostale tri kandidatke, ki prihajajo iz drugih koncev in vemo, da se lahko borimo proti centralizmu tudi na način, da krepimo filozofijo evropske prestolnice kulture, ki je, da načeloma predstojnice niso tiste, ki bi bile nosilke tega projekta. Moja kolegica je že omenjala mariborsko knjižnico. Omenjam jo, zaradi zavedanja pomembnosti in iskanju podpore tudi pri Poslanski skupini Socialnih demokratov, v kolikor boste potrebovali, zato da pride do realizacije te sramote oziroma tega pomembnega projekta ne samo za mesto Maribor ne samo za Štajersko, ampak za celotno Slovenijo. Lahko vam iz prve roke povem kaj pomeni Knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici. To ni samo kulturno središče to je stičišče praktično vseh tistih, ki so proaktivni v lokalni skupnosti in je Knjižnica Franceta Bevka postala v zadnjih letih bom rekel stečišče različnih mnenj in poligon za kreativno udejstvovanje.  Ob koncu mi dovolite, vam zaželim predvsem veliko modrosti pri iskanju ukrepov tistih, ki potrebujejo pomoč takoj in zaključil bom s to mislijo, da samozaposleni v kulturi so steber kulture, zato jim dajmo pomagati takoj nemudoma v naslednjih dneh. Želim vam veliko srečne roke in dobrih odločitev ne samo, zaradi vas, ampak predvsem, zaradi slovenske kulture. Na deklarativni ravni vemo in se znamo z njo pohvaliti, da je steber naše družbe, dajmo jo, potem kot takšno tudi obravnavati in zato vam želim obilico kakovostnega in dobrega dela v naslednjem obdobju.  Srečno.
Hvala za vašo razpravo.  Sedaj sem se jaz prijavila, če dovolite in potem bom dala, po tem sklopu spet kandidatu besedo.  Skratka, mislim, da se oba strinjava s kandidatom, da je kultura najpomembnejša predvsem pri tako majhnem narodu kot je slovenski in da nas je ohranilo ravno kulturno izročilo jezik in umetnost, vendar v koalicijskem sporazumu te tretje Janševe vlade ne vidim nikjer samostojnega poglavja za kulturo. Kultura je vključena v poglavje 6 pod izobraževanje, kultura, znanost in šport verjetno je to ostalo še iz starih dokumentov v času, ko sta bila ta dva ministrstva združena. Tukaj sem med 13 ukrepi odkrila le dva, ki zadevata kulturo. In sicer, resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2020-2027 in pod točko 6 priprava podlag za uresničitev prepotrebnih investicij v kulturno infrastrukturo. Skratka, to vrstno okrnjenost oziroma izpad ukrepov v polju kulture nakazuje na resno nevarnost, da v novi vladi kultura ne bo igrala nobene pomembne vloge, čeprav je po mojem mnenju to eden najpomembnejših resorjev, ki jih prevzemate, zato me zanima kako kot kandidat za ministra razlagate ta   (nadaljevanje) mačehovski odnos do kulture, ki je brez samostojnega mesta v pričujočem koalicijskem sporazumu? V uvodnem poglavju sporazuma je med 12 temeljnimi cilji zapisan eden sam kulturni in to so ugodne razmere za kulturno rast ter krepitev slovenske in evropske identitete in me konkretno zanima kako definirate to kulturno rast?  Omenjali ste proračun za kulturo, ki ne dosega niti 2 odstotka. Veseli me, da se tudi vam zdi to precej problematično. Po našem mnenju, po mnenju Levice je, da bi se proračun moral vrniti vsaj na isto raven kot je bil leta 2009 pred krizo, ko je bil 2,2 odstotka proračuna. Kajti, kot vemo kultura je v času varčevalnih ukrepov, kar bila najbolj okrnjena in nikoli po tem tudi sedaj v času gospodarske rasti in rekordnega proračuna ni prišla na nivo kot bi ga morala imeti, zato me konkretno zanima kakšen bo vaš angažma glede zajezitve upada sredstev za kulturo ter zvišanja sredstev za kulturo? Zanima me tudi kaj bo s pravnimi akti, ki so jih sprejeli tukaj ali pa, ki so v pripravi oziroma v postopkih spreminjanja? Vemo, da prevzemate resor kulture sredi mandata in me zanima ali nameravate predlagati novi kulturni model in kakšna bo njegova vsebina? Kajti, nacionalni program za kulturo kot smo že omenili čakamo že zelo dolgo že s prvim ministrom te Šarčeve vlade s gospodom Prašičkom smo imeli štiri stebre – on je govoril o štirih stebrih – NPK in tukaj kot predsednica Odbora za kultura sem imela že štiri termine za obravnavo tega dokumenta po različnih stebrih. Sedaj me zanima ali boste nadaljevali tam, kjer je končal kajti za ta dokument je bilo v zadnjih letih porabljenih že veliko sredstev in tudi že veliko časa, ampak nismo pa še ničesar videli. Skratka, imam vprašanje za vas kdaj lahko pričakujemo nov nacionalni program za kulturo glede na to, da je resolucija o NPK ena od dveh točk, ki se tičejo kulture tudi v vašem koalicijskem sporazumu? Ali bo vaša ekipa nacionalni program za kulturo začela pisati na novo ali bo izhajala iz pripravljenega oziroma obstoječega dokumenta?  Skratka, v televizijskem intervjuju leta 2017 pri gospodu Možini ste ocenili stanje v slovenski kulturi in tam ste govorili o širokem razmahu kulturnih aktivnosti, vendar hkrati, če vas citiram: »Neselektivni pristop do tistega, kar ima resnično umetniško in trajno vrednost.« pa me zanima kako kot kandidat za ministra razumete kulturo in umetnosti in kaj je za vas umetniška in trajna resnična vrednost kulture?  Na mizi kot so prej moji predhodniki omenjali smo imeli tudi medijski zakon, ki je bil dejansko že usklajen in obravnavan sedaj vi pravite, da nikoli ne boste dovolili, da se kakorkoli sovražni govor omejuje. Tukaj imamo navodila za novinarje, ki so žrtve groženj in napadov. Priča smo tudi na evropski ravni in ta medijski zakon je bil usklajevan s Svetom Evrope bili so tukaj predstavniki kajti cela Evropa se sooča s poplavo lažnih novic in iz teh lažnih novic tudi produciranje sovražnega govora, ki na žalost prerašča v sovražna dejanja. Tukaj ne govorimo o kakršnikoli cenzuri ali o omejevanju svobode govora kot vi pravite, ampak o civilizacijskih nekih kriterijih kajti točno vemo kaj je sovraži govor, ne morete se pretvarjati. Vsako pozivanje k kaznivemu dejanj je sovražni govor ali protiustavnemu. Če nekdo reče: »Ti, prasica ubil te bom.« oprostite ali je to svoboda govora ali je sovražni govor ali moramo čakati, da človek to dejanje uresniči. Skratka, in ravno medij Nova24 – na prejšnji seji smo to obravnavali – je   (nadaljevanje) pravzaprav generator točno tega sovražnega govora. Po prejšnji seji, ko smo razpravljali o tem nedopustnem financiranju tuje države tujega državnika medija, ki podpira eno samo stranko tukaj je takoj bilo objavljeno, da nisem znala prešteti članov odbora seveda, če jih pride 9 članov SDS v tem, ko sta člana samo dva sedaj smo dobili uradno še dodatno dva. Ko imamo stranke, ki so ena Lista Marjana Šarca, eno Zavezništvo Alenke Bratušek, ni več zavezništva karkoli se preimenujete, Stranka Mira Cerarja, ki rata Moderni center. Ja, so imena in priimki in oprostite govorimo o imenih, ki so pravzaprav brez programa in brez vsebine in dovolite mi, da me vaš medij, zaradi tega ne nabija kajti stojim za tem, da so … / medsebojno pogovarjanje/ Pustite, to je moje mnenje in moja razprava. Govorim o tem, kar piše v Novi24 vi boste pa dobili besedo kmalu za menoj. Skratka, zanima me bojim se, da pod vašim ministrovanjem seveda ne boste posegali v varovala pred sovražnim govorim ne govorim o svobodi govora, ampak o sovražnem govoru, ki pa ogroža večino prebivalstva in ta se je razpasel do skrajnosti. Skratka, zanima me tudi kako boste obvladali problematiko slabe prakse določenih medijev in uredniške politike, ki pa vendarle krni osnovno človekovo pravico do informiranja? Vi govorite o pravici in svobodi govora in jaz govorim, da ima vsak državljan Slovenije pravico do tega, da je informiran. Glede na zlorabe v obliki potvarjanja vsebin lažnih novic spodbujanja nestrpnosti in sovražnega govora je to dejansko problematika, s katero se soočamo in kot rečeno ogromno novinarjem se sooča z grožnjami, da imajo že navodila kako ravnati v primeru groženj. Skratka, zanima me tudi ali podpirate krepitev neodvisnosti medijev z uvedbo novih oblik organiziranja medijev kot so recimo kooperative ali pa nekakšni delavski prevzemi medijskih hiš? Ali mi lahko dovolite, da postavim vprašanje? Kako opredeljujete pomen radijskih programov s statusom programom posebnega pomena ali nameravate urediti transfer v višini 3 % RTV prispevka, ki naj ga prejemali radi posebnega pomena pa ga nikoli niso govorim o regionalnih radijskih postajah? Ali boste kot minister podprli ureditev regionalizacije in lokalizacije programskih vsebin in radijske programe z več lokalnimi vsebinami? Kako nameravate zamejiti podeljevanje novih frekvenc radiofuznim medijem, ki sistematično širijo sovražni govor in lažne novice?  Zanima me tudi vemo, da tudi iz proračunskih sredstev Republike Slovenije dobivajo sredstva mediji, ki sistematično širijo sovraštvo ali boste to kakorkoli zamejili? Glede na vaša stališča me zanima ali lahko pričakujemo dodati razmah sovražnega govora in vsesplošno poslabšanje že tako slabega stanja ali se boste na to odzvali? Kajti v intervjuju v reviji Demokracija 10.1. ste izjavili, da se v državi oži prostor demokracije in svobode izražanja ob enem pa povečujejo grožnje in izločanje drugače mislečih. V intervjuju za Demokracijo ste izjavili gre pravzaprav za to kako pod krinko preganjanja tako imenovanega sovražnega govora spet uvesti režimsko cenzuro, o tem ste govorili že prej. Zanima me ali to pomeni, da bo sovražni govor še bolj razraščen in spodbujen?  Če naj pridem tudi do zadev, ki smo jih tukaj na tem odboru sklenili in smo sklenili soglasno, da je potrebno sredstva za slovensko filmsko in video produkcijo   (nadaljevanje) spraviti na nivo 11 milijonov evrov postopoma do leta 2022? V skladu z NPK iz 2014-2018 pa se ni zgodilo in tukaj smo se strinjali prav vsi člani odbora, da je potrebno pomagati našim filmskim ustvarjalcem, kajti vemo, da film stane in škoda je, da naši najboljši režiserji gredo ven iz države in snemajo filme v tujini. Pozvali smo in tudi sprejeli sklep, da se povišajo sredstva na načrtovanih 11 milijonov evrov letno za filmsko in video produkcijo do leta 2022. Do sedaj se ta sklep Odbora za kulturo ni udejanjil oziroma se je samo delno z izgovorom, da primanjkuje sredstev v proračunu. Mene zanima kako boste poskrbeli za stabilno filmsko in video produkcijo ter njun razvoj v vaši Vladi?  Govorili smo tudi o digitalizaciji stalih filmov. Vemo, da filmski trak izginja, če ga ne digitaliziramo in se je začelo z digitalizacijo, vendar po mnenju strokovnjakov in ljudi, ki se s tem ukvarjajo bo v takem tempu digitalizacija Slovenskega filmskega arhiva trajala 150 let. V tem času bomo izgubili ogromno narejenega.  Sedaj dotaknili so se predhodniki tudi nevladnih organizacij. Zanima me kako boste podprli financiranje nevladnih neinstitucionalnih in neodvisnih kulturnih produkcij in kako bo ministrstvo sistemsko poseglo v omogočanje finansiranja evropskih programov, ki jih izvajajo NVO, na kakšen način? Kajti, vsak nevladnik mora zagotoviti določena sredstva, da bi dobil evropska sredstva in tukaj se po navadi ustavi in izgubljamo ogromno produkcijskih sredstev. Poklicne kulturniške nevladne organizacije sploh nimajo lastne postavke v proračunu, ampak so razdeljene med različne vire financiranja in vse več je pozivov, da bi potrebovali samostojno proračunsko postavko, kajti oni najbolj bogatijo umetniško produkcijo po drugi strani pa bi s tem omogočili boljšo preglednost pri financiranju. Skratka, zanima me vaše mnenje o samostojni proračunski postavki. Potem me zanima tudi kako boste izboljšali razpisne mehanizme za sofinanciranje projektov in programov o kulturi, kajti razpisni mehanizmi celo niso v istem računalniškem programu, zastareli so in popolnoma neuporabni? Skratka, potrebno je na tem področju večja transparentnosti, kajti razpisne komisije so tarča mnogih kritik. Vemo, da so mnogi nevladniki oziroma producenti celo tožili ministrstvo in tožbe dobili. Skratka, potreben je strukturiran civilni dialog z nevladniki na področju kulture in zanima me kako se boste lotili tega mehanizma civilnega dialoga? Definirati je potrebno poklicne NVO in tudi ljubiteljske NVO v kulturi.  Samozaposlene smo rekli. Všeč mi je, da ste rekli sicer da je potrebno poskrbeti za samozaposlene mogoče celo z novim zakonom. S tem se popolnoma strinjam. Sama sem bila samozaposlena skoraj 15 let in se na področje, kar dobro spoznam, vendar zasledila sem dokaj nenaklonjeno stališče do samozaposlenih, ko ste izjavili: »Bomo videli kako se bo minister Poznič lotil problema samozaposlenih celovito ali na način drobnega podkupovanja te vse bolj številčne skupine delujočih na področju kulture in umetnosti. Od tega bo tudi odvisno ali bo ministrstvo še bolj postalo zatočišče za socialno ogrožene ali hiša, ki spodbuja predvsem umetniško ustvarjalnost.« Tudi to je iz Demokracije 10. 1. 2020. Skratka, potrebne so spremembe zakonodaje  (nadaljevanje) Odhajajoča koalicija je govorila predvsem o možnosti bolniškega nadomestila za samozaposlene v kulture, ki sami pač ne zaposlujejo delavcev, se pravi, igralec, ko zboli ne gre na oder in če je bolan zelo dolgo ali pa cel mesec ima izpad dohodka in tukaj so hude grožnje revščine in mnogi že živijo pod pragom revščine. Skratka, zanima me kakšen načrt imate v tem pogledu? Kakšne ukrepe načrtujete za dvig socialne varnosti samozaposlenih? Pogovarjali smo se tudi o spremembah zakonodaje za uvedbo pravice do bolniške odsotnosti, nadomestila za samozaposlene v kulturi od dne nastopa bolezni dalje in ne šele po 30 dnevih. Veste, ko sem jaz bila še mlada igralka ni bilo toliko samozaposlenih v kulturi predvsem, zato ker je bilo pred ZUJF sprošeno zaposlovanje in so se mladi lahko zaposlovali danes je gneča v samozaposlenosti in je tudi prisilna espeizacija kulturnih delavcev pa ne zato, ker bi jim bilo to všeč, ampak zato ker so v popolnoma prekariziranih oblikah dela in nimajo nobene varnosti. Skratka, kakšne izboljšave načrtujete za podporne ukrepe? Skratka, ali so tukaj kakšne v načrtu kulturniške žepnine, umetniške rezidence in tako naprej?  Nenazadnje govorili smo tudi o sistematizaciji delovnih poškodb na področju kulture in poklicnih bolezni. Vam bom razložila gospod Bandelli kaj so rezidence pozneje. Ni gratis vse pomenil lahko, guglate pa boste videli, ste podpredsednik Odbora za kulturo. Ne sprašujte mene vprašajte koga, ki se spozna na zadevo. Kakšne zamisli na področju štipendijske politike v kulturi imate, skratka, ne bi smele biti generacijsko zamejene? Ali boste odpravili previsoko obdavčitev avtorskih pogodb, ki znašajo kar 25 %? Tudi imamo, če niste vedeli dvojno obdavčitev samozaposlitev, prejemajo honorar preko avtorskih pogodb in tu se že odvajajo deleži za / nerazumljivo/ in zavarovanje hkrati pa si posamezniki tudi sami morajo plačevati mesečno zavarovanje v okviru svojega statusa samozaposlenega. Seveda vas dolgočasi nekatere poslance, ki imate plačo 3 tisoč, vendar samozaposleni v kulturi, če zasluži več kot 19 tisoč 600 na leto izgubi pravico do plačila prispevkov pa izračunajte koliko na mesec dobi samozaposleni v kulturi, maksimalno govorimo. Skratka, ne more biti vsak s statusom, morate dokazovati tudi odličnost. Tukaj recimo bom prenehala. Zanima me predvsem kaj bomo naredili s samozaposlenimi, ki imajo samo enega naročnika prekarizacijo in vsem tem, kar se nam dogaja sedaj s korona virusom, kajti od doma igralec ne more delati, od doma nobeden, ki dela uprizoritvenih umetnosti ne more delati?  Še nenazadnje naj vas spomnim na pismo, ki smo ga dobili od Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Postavili so nekaj vprašanj, ki vam jih bom posredovala pisno, da ne bomo tukaj izgubljali časa. Dovolite mi pa, da vam vseeno preberem samo od Prirodoslovnega muzeja, ki je bilo naslovljeno name. Zanima jih ali boste glede na navedene prioritete ali bo ena izmed prvih nalog bodočega ministra za kulturo sestanek s Službo za investicije in ravnanja s stvarnim premoženjem na ministrstvu v zvezi z nadaljevanjem investicije Prirodoslovnega muzeja Slovenije? Vemo, da je njihova problematika zelo pereča in da so   (nadaljevanje) na ta odbor že velikokrat naslavljali problematiko prostorske stiske. Zanima jih v kolikšnem času bo ministrstvo pripravilo terminski načrt za nadaljevanje investicije v novogradnjo in ali namerava s projektom novogradnje Prirodoslovnega muzeja seznaniti predsednika Vlade in ostale ministre z namenom, da se zagotovi prioritetna obravnava in prouči vse možnosti nadaljevanja projekta, saj gre za reševanje nenadomestljive kulturne dediščine naravnega izvora pa tudi znanstveno raziskovane infrastrukture oziroma v interesu države?  Prosim za vaše odgovore.  Hvala.
Vasko Simoniti
Saj me boste popravili, če bom kaj pozabil.  Gospodu Nemcu bi torej o samozaposlenih. Saj verjetno bomo prišli do istega, kar je samozaposlene tudi gospa poslanka odprla. / medsebojno pogovarjanje/ Ne, ne, ampak gospa poslanka pa je. Gospa Tomić je celo vrsto problemov… O tem piše tudi v Nacionalnem programu za kulturo, ki ga je gospod Poznič pripravil torej v katerem se marsikaj strinjamo. Jaz lahko to preberem pa kaj jaz vem, saj tukaj so zelo načelne zadeve notri. Jaz sem govoril že na začetku potrebno je ta dialog s samozaposlenimi vzdrževati naprej in poiskati rešitev, s katero ste se tudi vi strinjali torej najti solucijo, ki bi jo z zakonom zamejili in opredelili. Če bi to dosegli bi znotraj pravzaprav vsi ti problemi bi se morali tam izkristalizirati in pogledati kaj je kaj. Najti moramo dobre prakse v evropski zakonodaji, ki to ureja in to pravzaprav potegniti sem in primerjalno prilagoditi slovenskim razmeram. Če bi nam to uspelo jaz mislim, da bi bil to velik uspeh, da bi šli z namenom, da oblikujemo zakon. Bojim pa se, da je celo vrsto stvar – vi ste citirali meni moj intervju iz Demokracije in sem hvaležen, da berete ta čudoviti tednik – torej ste omenili, da sem govoril, da je to socialna služba v veliki meri in tako naprej. Veste ministrstvo je postalo do določene mere socialna služba, ki pušča vse v nezadovoljstvu tako ustvarjalce kot delodajalce kot tudi državo ali državne uradnike ali bi človek rekel ta korpus, ki za to skrbi. Vsi se slabo ob tem počutimo zelo vsi in nihče ni zadovoljen. Na eni strani je pa tako, da imam včasih občutek, da nekateri bi človek zato tudi ne pride do preboja, zato sem jaz tam grdo ali kako bi rekel morda nekaj pretirano rekel, da iščejo pravzaprav mogoče, da z bombončki podkupuješ. Seveda ni primerno, ampak v tej smeri pa to gre. Imajo nekateri občutek bolj drži vrabca v roki kot na strehi goloba ali nekaj takega, - če bi bil Šarec bi znal boljše primere jaz ne vem – in recimo se mi zdi, da včasih ne želimo sprememb. To imam jaz občutek, da ne želimo sprememb, kjer eno minimalno zagotovilo dobi in tudi to ustvarja nezadovoljstvo. To ni tisto nezadovoljstvo,   (nadaljevanje) ki generira bi človek rekel umetnika ali kulturnika v ustvarjalni nemir, ampak ga tlači in nikamor ne pride. To je grozno. Samozaposlenih je bilo leta 1991-1992 ali v ta prostor je padlo 300 ljudi, danes se mi zdi, da jih je okoli 3 tisoč. Ne vem, če kaj s tem rešujemo. Je žalostno torej slabo. Tem ljudem jasno, da je treba pomagati. Jaz mislim, da bi zakon bil tisti, če bi se sporazumeli – saj to bi morali predlagati, saj to ni sedaj proces – zakon, ki bi videli kako se da to urediti in s tem bi dobili te samozaposlenih po svojih branžah, igralci, slikarji – na pamet govorim – bi dobili moč viz-a-viz delodajalcu, država pa suport. To je moj odgovor na mnogo vaših vprašanj. Ne najdem drugega, ker tudi do sedaj v zadnjih 30. letih nismo dali ustreznega odgovora. Ne morem vam jaz sedaj v tem trenutku tako in tako. Jaz bom predlagal srečanje torej in ponudil, da iščemo pot v zadružništvu tako imenovanem lahko se imenuje, zaradi mene tudi kulturna zbornica, meni je to vseeno, to je stvar filozofske, potem nominalizma. Ali vrtnica kaj drugače diši, če ji rečemo kako drugače, meni je vseeno kako se to imenuje. Glede samozaposlenih tudi mogoče Nemec, če je tukaj delno vsaj odgovor, no recimo.  Gospod Nemec Zakon o medijih, hiše, neplačevanje, manjšinska neskladja in tako naprej. Poglejte, RTV je pravzaprav edina sedaj javna ustanova, ki je plačana s prispevkom in do katere imata javnost kako bi rekel vpliv in možnost, da tudi o tem pravzaprav lahko kompetentno razpravlja ne s slabimi nameni, ampak kompetentno in tudi probleme izpostaviti. Jaz ne bom govoril o Delu ali pa o Mladini. Seveda zakon predvideva – medijski se mi zdi - pa tudi vaš Odbor za kulturo je predlagal, da raziščemo ali da se poišče vsa lastništva - ali je tako – kdo stoji za posameznimi mediji. Jaz upam, da se bomo potrudili. Za začetek mogoče minister reče, če ni znan bi človek rekel lastnik ne bomo subvencionirali pa konec. Povejte kdo je lastnik ali bomo po tej verigi bi človek rekel po sledeh, ki se, da se točno vidi kdo za čem stoji. Jaz trdim sedaj, da bomo presenečeni in potem si zapomnimo to in upajmo, da bomo poglede drugače naravnali. RTV hiše ali je bil očitek, da je moj predsednik rekel neplačevanje in tako naprej. On je bil v opoziciji tako kot ste v opoziciji tisti, ki ste in pač nekaj pove. Jasno, to niso mnenja, ki bi bila čisto brez soli ali brez vpliva, vendar vi morate vedeti, da Zakon o RTV, ki je kot sem rekel najstarejši zakon, ki v tej državi velja postavila Vlada Janeza Janše in še danes velja. V njem je tudi zelo jasno zapisano kako se naročnino nabira torej preko električnega tistega ne vem kaj števca in tako naprej in se to pač ne more spremeniti, vsak ostali je / nerazumljivo/. Ko sem bil minister mogoče sedaj upam, da je sedaj isto je mnogo bilo ljudi, ki niso plačevali in potem se jih je terjalo in smo mogli posebno službo organizirati, da se je to delalo in ne vem kaj, grozno pač, ker ljudje iščejo poti kako bi se temu izognili. Torej, hiša bo morala dati v javnosti ali tukaj ali pri ministru – sem malo pozabil kako gre sedaj cela ta procedura – vsekakor se s svojim kompetencami v ničemer ne bom odpovedal to že sedaj povem ne pri kadrovski ne pri uni in ne pri tretji politiki. Tisto, kar mi po zakonu pripada bom tako kot vsi ostali ministri izvrševal in delal tako je tudi prav in tako je tudi v demokracijah   (nadaljevanje) razvitih logično in prav. Torej glede RTV hiše bo treba pogledati seveda celo vrsto stvari: koliko je bilo zaposlenih, kako to, kakšni so prihodki in odhodki, kako hiša stoji, kakšni so problemi z Eurostatom, s tistimi delnicami, ki smo jih že takrat imeli. To mora vodstvo za to odgovarjati, zato ima vodstvo, svet, zato je postavljena hierarhija, v katero se dejansko politika niti naj ne bi smela kakorkoli vtikati. Jaz preko pooblastil, ki jih imam ne bom šel in konec, kaj čem narediti drugega, logično. Hiša naj se uredi. Če bo pa v minusu pa bo imela 2 tisoč 500 uslužbencev pa so jih mogoče v zadnjih treh letih zaposlilo toliko, da je šlo za plače mogoče 10, 12 milijonov pa ne vemo mora pa tudi odgovornost sprejeti tisti, ki to vodi. V državnih podjetjih je najlažje biti širokogruden v privatnih pa niso širokogrudni tudi celo v medijih, ki so bili prej kako bi rekel radoživi v svojem soljenju bi človek rekel in izrekanju kaj je prav v medijih in tako naprej. Danes so popolnoma tiho. Privatniki so in jih odpuščajo, da je veselje. Žalostno, ampak mi torej ta država nima nobenega vpliva na privatne medije in mislim, da jih tudi bo kakršnikoli evropski pogovori ali kaj so bili. Poslušajte, tudi mi znamo priti do Evrope in do evropskih stališč in mnenje, lepo prosim, vsak po svoje.  Neskladja, medijski centri, regionalni mediji. Regionalni mediji najprej manjšinski - Madžari in Italijani - se opravičujem, ne poznam. Poslušajte, država ima ustavni akt, Ustavo, v kateri je nesporno določeno kaj je kdo in kaj ima država za postoriti in tukaj sploh ne vidim problem. Ta problem poizkuša naše vesti. Če so manjšine tukaj so manjšine t ukaj in sploh ni debate in sploh ni govora. Ne vem, v katerem členu – se oproščam, da sem toliko neizobražen – mislim, da 63., 64. člen je to jasno določen in to je vedno šlo. Mislim, da je šlo to tudi v prvi Vladi predsednika Janše mislim, da verjetno gre v vseh Vladah. Sedaj, če so pa določeni problemi poslušajte dobrodošli in jih bomo poslušali rešiti, to sploh ni debate. Država je dolžna do svojih manjšin in tudi etničnih skupnosti – mislim, da je Romska skupnost opredeljena – je jasno, da mora to urediti. Na ministrstvu je hkrati tudi Svet za ostale narodnosti, ki so v slovenskem prostoru in s katerimi tudi komunicira in jim pomaga pri zagotavljanju njihove kulture in to je kako bi rekel abeceda in potrditev seveda demokracije upoštevanja različnosti in seveda kvalitetnega sobivanja. Ne morem vam drugače odgovoriti mislim ne znam. Edino, če je sedaj konkretni problem pa ne morem vedeti, ker jih je tisoč verjetno, ampak to je moj odgovor na morda te vaše probleme in to je moje stališče, ki izraža moj odnos do torej manjšin v naši državi.  Glede Evropske prestolnice kulture. Evropske prestolnice kulture mislim, da so sedaj vedno dve v Evropi istočasno - ne, ne to, od kar ste bili vi izbrani štiri to že – danes je Reka, za drugo mesto, se opravičujem, ne vem. Tukaj so štirje kandidati: Izola, Nova Gorica, Ptuj in pa Ljubljana. Moč enega mesta proti ostalim prej je seveda velika, ampak tukaj gre za kvaliteto pravzaprav in kaj pomeni.   (nadaljevanje) Tukaj ne gre za to, da bo sedaj veste kako bom rekel jaz, če imam veliko denarja vsakega posekam, to pa res ni težko, ampak tukaj gre pravzaprav za to kakšno je sporočilo, kakšna je želja, kakšna je moč kako bi rekel tudi regijo ali prostor, v katerem smo postaviti. Strinjam pa se tudi s tem in temu se izognila tudi Hrvaška nenazadnje, da glavna mesta naj bi se izločala iz tega, dobro ni pa nujno, ne bom rekel kakorkoli prejudiciral, ker premalo vem mislim pa, da se to decembra odloča. Kako točno gre sem jaz že malo pozabil, ampak jaz se spomnim, da smo imeli mi komisijo takrat, ko so Maribor določili. Ali sedaj mi določamo? Še vedno Evropa. Vi samo pravzaprav v zvezi pričakovanj kaj in kako tudi finančnih. Kakor sem seznanjen je Reka dobila 55 milijonov evrov. Reka je od Nove Gorice štirikrat večja če ne vem mogoče ima 150, 130 tisoč ljudi. Država je ulovila 10 milijonov. V Reki mislim, da so trije udeleženci pri financah: mesto, država in EU. Tako morate tudi vi ravnati torej ne vi tudi ostala tri mesta. Financerji so torej kako bi rekel tisti, ki oblikujejo to. Jaz se morem sedaj opredeljevati, bog ne daj, karkoli rečem bo narobe, ampak vendarle te stebre bi človek rekel finančne, ki zagotavljajo. Jaz ne govorim o programih, ker jih premalo poznam nekaj sem poslušal nekaj sem prebral nekaj imam tukaj napisano recimo o tem se bo presojalo ali bodo presodili drugi, ampak treba se je potruditi, da se dobijo sredstva primerna. Malce neprimerno – ne govorim o vas, bog ne daj tudi o poslancev ne -, ampak včasih se ljudje, ki to predstavljajo malo nerodno obnašajo viz-a-viz države, ker izjave so pa takele - na televiziji recimo predstavniki, ne bom govoril imena, ampak lahko pa tudi – »Država premalo in pričakujemo od države 30 milijonov.«, kar po televiziji reče, kar 30 milijonov. Odsotnost ambiciozne politike države, država se sploh ne zaveda kaj to pomeni. To je nacionalni projekt in upam, da mu bo država sledila. 10 milijonov države je škandalozno in je popolnoma nerazumevanje Vlade. Oprostite, jaz vam ne dam nič, če vsi pravite, da sem čisto blesav, če je od mene odvisno, ali me razumete. Jaz ne morem več poslušati govorov na proslavi ne vem ljudi, ki me zmerjajo. Ja, ne bom jih več poslušal, ne bom. Ali razumete? Verjamem, da ni primerno mogoče med poslanci, ki obvladate te stvari, ampak malce sem v šolo hodil, malce sem kaj prebral. Ne morem poslušati ljudi, da mi bo rekel eden: »Dajte denar, ne razumete pa kaj je kultura!«, ne bom tudi, če sem minister in tudi, če se sliši grozno. Vsekakor je država počaščena, da je prišla na vrsto, da bo evropska predstojnica kulture v Sloveniji, vsekakor bo država pristopila sigurno k enemu od teh štiri projektov in mu pomagala – jasno, saj mu mora - 10 milijonov je celo že obljubila. Jaz se bojim sedaj gospa Tomićeva je virus omenila. Bog ne daj, da bodo posledice, ampak po navadi je, ko je konec bolezni, če bo hitro je, potem še hujši torej kako bi rekel močnejši zamah za popraviti to in se hitro popravi lahko, upajmo, da bo tako. Ampak recimo, da bo normalno vse bo država stala ob tem in jaz se bom tudi prizadeval za to, da se pomaga jasno, ampak če je dobila Reka, ki je štirikrat večja od Ptuja, Izole in Nove Gorice lahko. Ne morete pričakovati pa, da bo toliko kot je Reka. Drugič pa, videl sem projekt, ki me je razveseljeval torej mesto trg dveh, dva župana sta stala in izjave dajala.  (nadaljevanje) Poslušajte, če bi to držalo, kar ni nikoli dobro uspelo, da bi se te dve mesti res povezale, ker oba veva kakšen namen je bil kako naj bi se trg poimenoval pa ni prišlo do tega, da bi se poimenoval ne vem kot evropski trg, ampak so Alpini pa ne vem kaj, ali razumete? To so te finese, ki jih vi bolje poznate kot jaz in če bi kaj takega uspelo in res pritegniti, da bi sodelovalo bi bilo vsekakor imenitno. Dolgotrajno. Seveda pripravljeno mora biti dobro to je jasno. Potrebno je pomagati in urediti.  Samozaposleni – samo, da se vrnem, ker imam glih malo cikcak napisano – torej to glede teh predstojnic kulture. Vprašajte ali povejte, če ste nezadovoljni ne znam vam bolje odgovoriti. Steber kulture samozaposleni? Morda. Jaz mislim, da je v kulturi mnogo stebrov kot sem že omenil od tradicionalne kulture od klasične, elitne, moderne, sodobne, avantgardne to vse to tvori in to mora živeti, kajti brez tega ni in tako je bilo tudi v vseh časih. So seveda taki ali drugačni logično pogledi. Za selekcijo je težko, čas pokaže. Velikokrat se zmotimo. O van Goghu nihče ni mislil, da je dober slikar pa ne vem o komu drugemu ali pa o kakšnemu drugemu danes, ne vem, ampak upajmo najboljše. Država se trudi, ker državna odločitev in politika vtikati se kaj je kultura in jo podpirati pravzaprav ni preveč dobro, če se čisto odkrit mora pa jo podpirati, ker ti presežki rastejo vedno sami na poseben način, ki nam je tuj ali nepoznan ali pa rata na drugi način. Samozaposleni bla bla bla to smo upam že odgovorili.  Govorili ste tudi o žepnini, če bi kaj omenili. Poslušajte, žepnina se mi zdi naravno žaljiva za umetnike. Da bomo sedaj pa dali tam 200 evrov na mesec sedaj bo pa on ne vem kaj. Poslušajte, to je žaljivo! To ni spodobno, kakšno žepnino.  Umetniške rezidence. Da, ampak umetniške rezidence saj se jih koristi sedaj, če ste mislili tisto, kar smo tudi mi ustanovili v Londonu drugače je pa v Berlinu in New Yorku torej vsak mesec se izmenjujejo, da te ljudje dobijo. Preimenitno upam, da to funkcionira. To je praksa tudi povsod po svetu. Mi imamo te tri prestolnice. Zanimivo, da ni Paris, kar je bil včasih vodilno mesto. Mislim, da je to gospod Škrabec, ki je eden redkih kljub vsemu podjetnikov, ki daje za kulturo kar precej in ima tam tudi neko rezidenco, plačuje umetnike, mimogrede. Štipendijska politika. Mi imamo posebej v našem programu iz leta 18., tudi v štipendijski politiki. Štipendijske in rezidenčne udeležbe za ustvarjalce kulture pomenijo torej eno najbolj uspešnih neposrednih podporo avtorjem, saj zagotavljajo primerne pogoje za delo in sodelovanje in tako naprej. Jaz sem mimogrede prej omenil ne poznam natančno, ampak v štipendijski politiki se tudi med umetniki sami velikokrat skregajo, ker tisti, ki jih delijo jih delijo tako kot ne vem … Država pri tem nima dovolj lahko pa da več denarja za to ali ustanovi dodatni sklad drugače so pa te agencije, ki to počnejo in je tudi v redu. Mogoče so štipendijske politike za slikarje pri nas na ministrstvu ostale to pa točno ne vem. Za knjigo je drugje torej na Jaku ali tudi pri filmu.  Prirodoslovni muzej. Govorili smo o veselju, da imamo kulturni tolar, ki bi se, ampak smo že v tem pogovoru mimogrede našteli neke padlo nekaj velikih objektov, ki bodo požrli ves denar, če tako vzamemo. Jaz vem kaj je prirodoslovni muzej moja ideja je bila – bom rekel ideja -, da vendarle naredimo narodno moderno galerijo, opero, narodni muzej, prirodoslovni muzej in da pridemo do Cankarjevega doma in pote do novega NUK-a in da imate vi eno linijo neke urbane Ljubljane z nekimi   (nadaljevanje) hišami, ki lahko funkcionirajo in nudijo seveda uspešne podlage za kreacije, ki so pa odvisne od tistih, ki tam so šefi. Torej, prirodoslovni muzej ta problem poznam, ki je bil že v času tudi mojega ministrovanja. Nismo bili daleč od podpisa takrat. Mislim, da sedaj ni važno zakaj ni prišlo do podpisa. Mislim da, zaradi tistih, ki so v to silili ne pa, zaradi ministra tako mislim. Smo šli, potem v druge objekte, Opera je bila že tako in tako. Imamo Arhiv RS, ki nas čaka tam kjer so domobranske vojašnice ali kako se rečem tistim tam, kjer je Zavod za varstvo kulturne dediščine…
Roška.
Vasko Simoniti
Roška, pardon! Tam je ena cela hiša, od zadaj je eden del arhiva že postavljen, Zavod za kulturno dediščino pardon restavratorji imajo perfektne prostore so zadovoljni in tam je tudi prostor bi človek rekel za Arhiv RS, naj bi bil. Ima slabe prostore. Je ljubljanski arhiv, je drama, je prirodoslovni muzej. Bomo videli. Tisti, ki bo boljši, natančnejša, prepričljivejši bo verjetno prevagal, da se bo začelo. Res pa je to, da se bo to moralo začeti letos, danes, če bomo želeli začeti drugo leto in tudi pri rebalansu dobiti tisto, kar je gospod Bevk govoril.  Hvala lepa.
Hvala.  Na vrsti je Zmago Jelinčič Plemeniti, dobro jutro. Pripravi naj se gospod Bandelli, prosim.
Dober večer, vsem skupaj! Jaz ne bom na dolgo nakladal. Povedal bom 7 točk, o katerih mislim, da bi bilo fino razmisliti. Gospod minister, jaz mislim, da ne bo potrebno tukaj na dolgo in na široko razpravljati, kajti zadeva je bolj kot sugestija kaj je treba na določenih področjih narediti.  V prvi vrsti RTV Slovenije. 2 tisoč 700 zaposlenih, kar je več kot jih ima BBC pa še kakšna velika država v svojih radijskih in televizijskih hišah. Mislim, da tukaj bo treba nekaj narediti.  Druga stvar. Odkupi premične kulturne dediščine. To se ni dogajalo že desetletje in kulturna dediščina naša odhaja v tujino, kjer jo z največjim veseljem kupijo in uvrščajo v svoje zbirke.  Naprej. Uničevanje nepremične kulturne dediščine. Že prej ste omenjali rušijo se gradovi, uničujejo se fantastične zadeve, slovenska zgodovina izginja in marsikdaj nikomur nič. Konec koncev že, če pogledamo Ljubljano, ki iz lepe bele Ljubljane, ki je imela ogromno dreves postaja neka betonska džungla ali pa asfaltna džungla pač po komandi glavnega šerifa mesta Ljubljane.  Nadaljnja zadeva, odstranitev neustreznih kadrov na vašem ministrstvu. To bo ena od najhujših zadev. Tam se je nabralo od leta 1992 strahotno število ljudi, za katere še sami ne vedo kdo so, kaj so, zakaj so in kaj delajo.  Naprej. Prevetritev raznih nevladnih organizacij, ki črpajo denar in izčrpavajo državo. Takšnih nevladnih organizacij je po financah za kakšne pol milijarde evrov.  Naprej. Nujno potrebno je urediti področje muzealstva. Ta zadeva je v slabem stanju. Stroka je odrinjena na stran, vsi drugi določajo kdo bo kaj.  Zadnja zadeva, Srednje umetniška šola Križanke. Namreč že minister iz bi rekel kroga komunistov gospod Lukšič je z gospodom Jankovićem naredil eno svinjsko potezo   (nadaljevanje) in je prepustil eden del Križank mestu Ljubljani s tem, da se ni pritožil na tisto, kar bi se moral pritožiti in je zadeva šla nekako mimo. Sedaj je pa minister iz istega kroga nekdanjih komunistov gospod Pikalo že podpisal z gospodom Jankovićem tudi ene dokumente o prenosu lastništva, čeprav jih ne bi smel. On bi smel sedaj samo tekoče posle, najnujnejše opravljati pa je to zlorabil svoj položaj in izkoristil ne vem kako, ampak po mojem že v nekakšno korist nekoga. Tako da v zvezi s tem mislim, da bo potrebno sprožiti kakšne postopke kakšne pravne postopke, povprašati vse te gospode malo po zdravju in preprečiti, da se slovenska kulturna dediščina tudi v tem primeru uničuje in se, potem meče ven umetniške šole, ki jo je pravzaprav že naš arhitekt Plečnik dal šoli, on je naredil šolo iz tega sedaj pa hočejo imeti tukaj notri neka stanovanja baje za gostujoče umetnike.  Gospod minister meni ni treba sedaj odgovarjati na te zadeve, ker mislim, da smo že dovolj časa tukaj. To naj bo nekako v opomin. Zagotovo boste pa od naše poslanke skupine dobili še celo vrsto poslanskih vprašanj po tistem, ko boste danes potrjeni za ministra.  Hvala.
Hvala, kolega.  Tukaj bi samo dodala, da smo imeli zavezujoč sklep Odbora za kulturo kakor tudi Odbora za izobraževanje, da se zamrznejo vse dejavnosti za tri mesece, da se naredi strategija kaj bo s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in da se poroča temu odboru. Kljub temu je minister za izobraževanje šel tako rekoč naprej v tem nedopustnem metanju ven šole. Tako da na to vas opozarjamo. Mislim, da smo tudi sklenili, da je potrebno Križanke kot kulturno dediščino popraviti in vložiti nekaj denarja vanjo in tudi sam Plečnik je imel načrt za večanje te šole znotraj Križank nikakor pa ne, da jih mečejo ven. S 1. septembrom 2022 bi morali iti ven nihče jim na ni zagotovil kam in to je šola z dobrim programom, s 70. letno tradicijo in upam, da boste vsaj vi spoštovali sklepe odborov, kajti tako deluje demokracija menda.  Sedaj pa predajam besedo gospodu Marku Bandelliju. Pripravi naj se Felice Žiža, če bo še tu.
Hvala za besedo, predsednica.  Jaz sem imel, kar nekaj vprašanj, ampak glede na to, da je bilo kar nekaj odgovorov sem glavnino že tudi« prepucal«, če bi tako rekel. Sedaj, spoštovani kandidat, Vasko Simoniti za razliko od vaše predstavitve, ki je bila po mojem mnenju zelo skopa 17 minut moram pa povedati, da so vaši odgovori popolni še prepolni. Mislim, da smo razumeli približno tudi vašo vizijo kaj mislite in na kakšen način razmišljate.  Koalicijska pogodba je na področju kulture zelo skopa. V tej koalicijski pogodbi moram povedati, da sem nad tem dejstvom zelo razočaran. Besede, če se spomnite enega izmed predsednikov Državnega sveta je pred nekimi leti se ponujal, kar sam. Bom prebral: »Pozabili smo na čas, ko nam je kultura pomenila nekaj presežnega, ko je bilo ustvarjalnost čutiti na vsakem koraku in se je ni merilo z vatli proračunskega porabnika. Vse pogosteje tudi v javni besedi slišimo, da je kultura strošek in da svojo vrednost dokaže na trgu. Vrednote zmotno zamenjujemo z vrednostjo materialne dobrine s smislov.« / nerazumljivo/ jaz imam pa še dodatno mnenje glede tega. Tako kot so drugi omenili pred menoj tudi jaz moram povedati, da res glede na to, da ima koalicijska pogodba kar dobro   (nadaljevanje) zastavljenih določenih točk je tukaj na kulturi pa »švoh«, če bi rekli tako. Toliko malo za uvod.  Ne bom dolgo, ker nimamo časa niti in tudi meni določena vprašanj, ki vam jih bom dal par jih tukaj telegrafsko tako, da ni treba na dolgo in široko. V glavnem, spoštovani kandidat za ministra, pred kratkim sem bral eden vaš intervju z enega izmed slovenskih časopisov, kjer ste med drugim komentirali tudi delo dveh ministrov za kulturo vlade v odhajanju. Izpostavili ste, kar nekaj ključnih izzivov, ki bi se jih po vašem mnenju že morali lotiti se pravi začeti. Ker ste na področju kulture strokovnjak prav tako ste že bil minister za kulturo v prvi Janševi vladi verjamem, da ste prepoznali prave izzive, za katere že imate pripravljen okvirne odgovore oziroma rešitve, na to, kar ste vi tam izjavil in tukaj bom zaključil, ker veste verjetno za kaj gre.  Gremo sedaj po vrsti. Prva zadeva, ki me zanima in tudi o tem smo že omenili tako, da ne bom dolg je to Nacionalni program za kulturo. Sledenj je kot eden izmed zavez opredeljeno v koalicijski pogodbi. Povejte mi kaj več o tem, ampak ni treba, ker ste že dosti povedal po vašem mnenju kakšna je realna časovnica to pa bi me zanimalo bolj. Kakšna je realna časovnica sprejema tega dokumenta, kdaj ga lahko pričakujemo na poslanskih klopeh? To je zelo pomembna zadeva. Telegrafski odgovorov bomo zadovoljni s tem, kar boste nam povedal.  Kako se boste lotili problematike samozaposlenih v kulturni pustimo stati smo govorili že dve uri in pol od tega, vsak je dal to vprašanje. Mene zanima nekaj drugega eno vaše mnenje. Kako razmišljate vi o arhitektih. So določeni arhitekti, ki jim plačuje država davke in prispevke povejte če je to pošteno ali ni pošteno? To ni pošteno. Zakaj? Ni prav in tukaj bo treba narediti eden red v tej zadevi in mislim, da tukaj bi rad slišal od vas, ker ste realni človek prihajate iz druge opcije, če bom tako se izrazil kateri me razumete kaj hočem povedati in tako, da dajmo enkrat pogledati to zadevo realno. Ne more biti mislim v eni besedi bom povedal: »Če stopim notri skozi vrata enemu arhitektu je takoj že položnica.« - ali je tako, dajmo reči v takem izrazoslovju, ko grem ven pa dobim še drugo. Temu istemu država plačuje davke in prispevke. Tukaj je ena reči, ki ne gre skupaj. Naj samo omenim to zadevo.  Kar se tiče sprememba Zakona o medijih smo tudi že omenili. Jaz moram povedati, da tukaj ste me malo razočaral, če morem povedati, s tem, da vas ne dosti zanima sovražni govor, če vas dobro razumem, ampak to se mi ne zdi prav. Se pravi, obstajajo določeni dogodki, ki nakazujejo na sovražni govor. Jaz mislim, da bi tukaj moralo biti ali na kakšen način sankcionirano ali ne in nekaj mora biti dorečenega s tem. V veljavnem Zakonu o medijih to ni bilo predvidena nobena oblika globe ali kaj takega. Malo razmislite, ker obstaja tudi možnost, da bodo, če ne bodo izkoriščevali te zadeve in mi bomo vedno na slabšem s tem. Ne bom, sem imel eno stran in pol te reči, ampak nima pomena, ker ste govoril že prej.  Vam bom povedal zakaj me to zanima bom malo bolj povedal kasneje, ampak kulturna dediščina in Zakon o tem kulturnem evru. Tukaj smo ga vsi dobro sprejeli vsi smo verjeli in verjamemo v njega, ampak vam povem jaz, da na hodniku se že govori, da ta zadeva ne bo šla naprej, ker ni denarja, tako da vam povem. To je bilo govora že prej ne verjamem tudi sedaj v samem programu, ki sem ga videl notri, ker če bi bil koalicijski pogodbi kulturni evro izpostavljen notri v točki verjetno bi lahko bila prikritega, ampak v pogodbi je ni in zato mene malo moti. Sedaj vam bom tudi povedal zakaj me to zanima. Ne bom omenil problematike, ki smo jo imeli celo na odboru za kulturo glede akutne reklame financiranje spornega medija iz tujine in to, ko bo šlo prišlo še na dan in pustimo na miru jaz danes ne bom o tem govoril, ampak me zanima nekaj drugega. Vi veste, da kot poslanec ali pa ne veste morda ste slišal ali zasledil glede tega sem se izredno zavzemal za razvoj Krasa in predvsem pa v Lipici. Lipica je problem, kjer se moram zahvaliti prejšnjemu in sedanjemu na novem ministru Počivalšku, ki se je zelo zavzel glede Lipice in smo poskušali   (nadaljevanje) to zadevo rešiti. Bil sem pobudnik medresorskega reševanja. Sem spravil skupaj vse ministri sem jih povabil dol so bili vsi dol so vsi videli za kaj gre in dobil tudi pozitivne zadeve. Mene več kot drugo zanima o Lipici samo še ena reč. Vi ste edino ministrstvo, ki nimate v svetu holdinga predstavnika in po Zakonu o Lipici imate pravico imeti vašega predstavnika notri. Zakaj? Ker to je kulturna dediščina. Lipica je dediščina naša in moramo s tem varovati in to je tudi prav, da se malo, potem zanimate in ugotovite zakaj ga ni. Jaz sem sicer mislil, da ga ni tudi v kmetijstvu v resnico pa je, so ga postavili in kultura pa ima pravico imeti svojega predstavnika tako, da predlagam, da tukaj se malo pozanimate, ampak mislim, da je to prav.  Zakaj sem rekel prej na hitro bom še zaključil glede kulturne dediščine. Verjetno boste izvedel počasi, če vas bo zanimalo jaz sem imel, kar nekaj dela, ko sem bil župan prej kot sem postal poslanec in sem bil župan Občine Komen, kjer je vasica srednjeveška v Štanjelu. V Štanjelu veste, da sem zagnal investicije in popravil grad na stroške občine brez nobenega kulturnega evra. Zakaj je to nastalo? Ker meni so obljubili, če bo grad zaključen bomo dobili denar za vsebine to so tiste mehke vsebine, ki smo jih vsi naveličani, ker z mehkimi vsebinami narediš ene toliko dela druga pa ne more narediti več bodimo si pošteni in zato je treba tukaj spremeniti. Prej sem tudi v programiranju, ko se boste dali na to, če hočete na svet jaz sem bi v nekem mesecu minister tam na koheziji tako, da tudi vem zakaj se gre in kaj se da naredi. Ne, da se ne da naredi vse, da narediti in zahtevati, da tudi se naredi proporcionalno v procentih toliko z neko vsebino s toliko proporcialnim deležem tudi v infrastrukturi se da, zahtevati je treba. Tukaj mislim, da je ena reč, kar bo, če tudi z zahodno kohezijsko bo velikanski problem bo treba iskati integralna sredstva, kar sem tudi jaz takrat že govoril in naredil, ampak bomo videli sedaj je nova garnitura ministrov pa premiera pa denarja je polno so rekli, da se bo dalo prerazporediti je rekel minister zadnjič pa bomo videli, če bo to res ali kar bo ratalo iz tega. V glavnem hotel sem povedati to, da z vsebinami, ki smo jih mi dali notri zakaj bom prišel na to točko boste tudi razumel zakaj. Jaz sem naredil mednarodne razpise in smo zmagali pri vseh razpisih treh velikih milijonskih razpisih eno je gastronomski center mednarodni - to je ena zadeva -, Agrotur II ,informativna točka Nature 2000. To so vse točke, s katerimi bomo notranji del gradu – je že skoraj v zaključni fazi – in upam, da bo sedanji župan, ki je dobil denar – hvala mene – tudi povabil na otvorite bomo videli, če bo ali ne bo. V glavnem, kar me zanima je tudi kulturni projekt Kaštelir od gradišč tukaj boste videli sam se boste tudi s tem ukvarjal je zelo dober projekt. Je pa ena zadeva, ki mi je pri srcu, ki sem jo tudi jaz izpostavil takrat in sem si želel ta projekt naprej bomo videli, če bomo lahko ga skupaj z ministrstvom spravili to je Muzej slovenskega jezika in knjige, ki bi mogel biti notri in so pisma v nameri že z NUK, ZRC SAZ, Narodni muzej, Narodna galerija, Slovenski šolski muzej, Etnografski muzej, Knjižnica Sežana in seveda Občina Komen kot vodilna. To je podpisano pismo o nameri že z vsemi temi institucijami, ki so izredno izredno zadovoljni s to iniciativo, ampak je vse odvisno, da bi lahko to peljali na drugačen način in bi, potem tudi do konca uredili ta center, ta center, ta biser srednjeveškega dela, ki bi bil in na to sem hotel s tem mojim govorom zaključiti. Zakaj sedaj? Ker mi ne smemo obnavljati kulturne dediščine več, če je namenjena sama sebi moramo zaključiti s tem. Mi moramo začeti razmišljati napredno, moramo razmišljati, da ima vsebine in da prinese nekaj profita. Ne govori samo, da ni res, da ne moremo iti skozi profit tudi tukaj je pomembno, če ne drugega z vzdrževanjem za stroške samega vzdrževanja objekta, ker drugače tukaj nismo naredili nič. Mi lahko popravimo katerokoli dediščino bomo rekli kako je tista dediščina lepa in čez 10 let bomo spet zahtevali denar, da jo bomo spet popravljali, to ni nič in zato moramo mi iti na drugačne zadeve in tukaj so te mešane vsebine, ki morajo biti tako kot sem že prej povedal tudi z evropskimi sredstvi doseči ta cilj, kateri ti dajo delno lahko na eden način seveda morajo biti pa vsebine, brez vsebin nič. Vi ste omenil   (nadaljevanje) grad ali dvorec gor v Brdah Vipolže. Vipolže velika milijonska investicija, ki sedaj nekako dobiva svojo razsežnost bodimo pa pošteni na začetku ni bilo pojma kaj se bo tam zgodilo. Groznih milijonov in nihče ni vedel kaj se bo tukaj zgodilo. Jaz sem pa obratno naredil prav v gradu Štibelj jaz sem najprej šel zrihtati vsebine in potem sem vedel, ker so mi rekli, da če bodo vsebine bom jaz naredil tudi investicijo in tukaj hočem, da naredi sedaj za v naprej. Ta kulturni evro, če bo šel skozi jaz resno upam, da se bo iz tega nekaj zgodilo je treba dati prednost tistim, ki vedo kaj bodo naredili notri v tej naši kulturni dediščini. Jaz mislim, da v tem smislu je treba tukaj razumeti.  Jaz bom zaključil sem imel še ene tri, štiri reči, ampak je brez zveze, ker smo rekli, da moramo zaključiti do pete ure. Jaz vam edino lahko resnično želim veliko sreče in veliko uspeha v vaši novi poziciji.  Hvala.
Hvala.  Sedaj je kot zadnji prijavljen Felice Žiža, potem pa bomo prosili h kmalu kandidata, da na hitro odgovori in potem bomo glasovali.  Prosim.
Spoštovana, predsednica, hvala za besedo.  Spoštovani kandidat za ministra, kolegice in kolegi!  Jaz bom zelo kratek se bom potrudil tri, štiri minut največ verjetno prav odgovorov niti ne bom rabil, ker je gospod kandidat na prvo vprašanje že mi dal odgovor in zato se moram zahvaliti gospodu Nemcu, ki je izpostavil problem Radiotelevizije Kopra v regionalnem centru Koper tako, da mogoče tukaj ne bi niti ponavljal tudi v koalicijski pogodbi oziroma v sporazumu k sodelovanju s koalicijo smo tudi dali notri, da je treba nekako varovati pridobljene pravice RTV Kopra to, kar izhaja iz Ustave, 64. člen smo rekli in z ostalih ratificiranih multilateralnih in bilateralnih mednarodnih pogodb. Izkazalo se je, da naša država spoštuje, imamo eno najboljših Ustav v Evropi in po tej poti gremo tudi naprej. To se je zgodilo – samo na kratko, to bi želel povedati -, da od leta 2015, od katere je RTV Slovenija začela varčevati na tem področju glede prevelikega števila kadra in premalo finančnih sredstev, ki so prihajali v blagajno so se odločili, da tisti, ki bodo šli v mirovanje, v penziji jih ne bodo nadomeščali. RTV Koper Capodistrija je imela dve tretjini, eno tretjino ljudi, ki je v kratkem šla v penzijo tako, da mi smo izgubili več kot 20 %, kar pa je RTV Slovenija izgubila povprečno 6,7 % torej mi smo izgubili trikrat več kadra in potem na neki točki je prišlo do tega, da se ni moglo več delati in smo prosili seveda Vlado RS v sodelovanju z ministrom za kulturo in direktorjem RTV Slovenija gospodom Kaduncem, da najdemo kakšno rešitev in sedaj smo na poti, da se stvari vsaj stabilizirajo. Nočemo nadoknaditi stvari za nazaj, smo se navadili tako delati, ampak vsaj, da bi ostali na tem nivoju in da od sedaj naprej vse, kar gre v penzijo naj se nadomešča. Seveda tukaj so tudi programi RTV, ki niso se razvijali v teh letih, ker ni bilo denarja in tukaj tudi bo treba nekaj narediti. Recimo eden načrt je, da se bodo naredili podnapisi na naše programe, ki jih izvajamo na RTV Koper vse glede lokalnih stvari so to dokumentarci, kar zanimive stvari tako, da bi se to lahko gledalo tudi na slovenskih programih seveda, če bi bilo s podnapisi. Tukaj je glede tega.  Druga zadeva je novi Zakon o RTV. Seveda pred kratkim ga je koalicija, ki je seveda sedaj v odhajanju je odprla in ga dala v zakonodajni postopek. Tukaj smo hoteli tudi namestiti to, kar piše v 64. členu glede pravih avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti, da bi se nekako učvrstil položaj tudi na RTV, ker vemo vse, kakor, da oni delujejo preko Sveta zavoda, imajo svoj status in ogromno krat so bile te naše pravice, kar povožene tako, da imamo   (nadaljevanje) priliko kdaj bo odprt ta zakon seveda sedaj je nova koalicija bo nekako drugače izpeljala verjeto zadeve, ampak pričakujemo, da bo diskusiji novega zakona in o pripravi novega zakona, da bodo te stvari tudi uresničene z naše strani.  Kot tretja zadeva in zaključim. Smo napisali in pripravili obe avtohtoni narodni skupnosti strateški program glede razvoja kulture na področju avtohtone madžarske in italijanske narodne skupnosti za 10 let od 2020 do 2030. Zakaj? Ker je več kot 20 let v bistvu od kadar se je Slovenija osamosvojila, da prihaja praktično ista finančna sredstva iz Ministrstva za kulturo za naše občine oziroma za avtohtone narodne skupnosti in so prejšnji ministri nekako priporočali, da se naredi ta strateški dokument, iz katerega izhaja, da v bistvu potrebujemo še nekaj dodatnih sredstev, potrebujemo še nekaj dodatnega kadra in seveda tudi nekaj dodatnega prostora tako, da bomo verjetno v naslednjih mesecih v sodelovanju seveda z vami prišli tudi na sestanek in o tem strateškem dokumentu mislim, da se bomo pogovarjali in pogledali.  Za ostalo pa vam želim res veliko sreče in dobrega in uspešnega dela v preostalem delu mandat.  Hvala.
Dr. Vaska Simonitija prosim, da nekako v cirka 5 minutah odgovori na zadnji sklop vprašanj.  Prosim.
Vasko Simoniti
Ja, gospodu Jelinčiču je rekel, da mu treba vse odgovoriti takoj. Neke stvari se tudi ne da čisto, ker so seveda od odstranitvi kadrov na MK in tako naprej ne moreva. Torej, preveliko nevladnikov recimo, če pri temu ostanem. Jaz ne vem vem, da gre okoli 330 milijonov ne gre to na leto za vse nevladnike ne samo za kulturnike ta podatek obstaja. Treba bo res pogledati nekaj kaj so vse nevladniki in dejansko eno analizo narediti pravo. Nimam nič proti nevladnikom seveda vse država jih imajo, imajo tudi že kar eden določen procent bi človek rekel v vseh državah, ampak res pa je to, da včasih v navednicah rečeno so to državni uslužbenci, ki nikomur ne odgovarjajo. Ne vem, nič slabega, ampak v globino bi človek rekel ne grem.  Križanke gre to pod šolstvo me pa do skrajnosti žalosti. Tam je oblikovana šola, ki je dala nekaj eminentnih ljudi ven nenazadnje prostor je lep in sodi tudi to, da je to prostor, ki je tudi za mlajše ljudi in dajejo posebej duh tistemu času. Tam je mestni muzej, tam so Križanke, je teater in tako naprej. Dobro več kot toliko vam ne morem povedati je pa to stvar Ministrstva za šolstvo.  Gospod Bandelli koalicijska pogodba skopa. Je koalicijska pogodba je skopa glede tega, ker je v bistvu načelno napisana, vendar je znotraj dovolj prostora in znotraj te načelnosti, da se marsikaj da dogovoriti. Jaz vam glede ostalih stvari, ki sem govoril se ne bojim in sem tudi govoril z nekaterimi ljudmi v bodoči Vladi pravzaprav se ne bojim, da jih ne bi mogel uveljavljati. Če bo pa res prišlo do NPK torej kulturnega evra, ki bi ga začeli kako bi rekel blokirati ali da ne bo. Jaz prosim vse stranke na tem svetu naj pomagajo, da to ostane, ker včasih tudi minister sam ni dovolj. Res je v interesu vseh. Moram reči, da se lahko tudi vse stranke v tem kulturnem tolarju najdejo v smislu nekih dobrobiti. Saj pravim nehajte se rokovati med seboj, da ne bo bolezni. Čim manj jo bo jaz mislim, da tem lažje bomo speljali zadeve.   (nadaljevanje) NPK, arhitekti. Poglejte, to bi samo povezal. Arhitektov je kar na enkrat, potem ko smo mi šli z Vlade bilo 600 več samozaposlenih. Kdo jih je vzel prosim vi veste. Tukaj so sedaj cene, ki jih postavljajo. Nič nimam proti naj postavljajo cene ljudje, vi ste gospodarstvenik in veste, ampak govorili smo o samozaposlenih. Jaz vedno plediram na to organizirati se je treba tako, da bodo oni cene postavljali viz-a-viz drugih ali me razumete? Arhitekt pride in reče 100 evrov, samozaposlen pa je revež vesel, če jih dobi 10. Ali razumete, organizirati se je treba in postati močan seveda to pa pomeni, da morajo sami sebe organizirati. Ko bodo sami sebe organizirali bodo morali tudi sami sebe viz-a-viz samega sebe videti kdo je kdo. To je temelj tega.  Sovražni govori pa tisto ste rekli, da morajo biti. Ja, saj so inšpektorji tudi za medije, ampak to je tvarina, ki / nerazumljivo/, ne vem kako naj to razložim. Kulturni minister, da prevzame tako vlogo, da bo nekaj takega delal to ne gre. Vse možnosti so v kazenski zakonodaji jaz mislim, da zadostne, da človek uveljavi svojo prizadetost viz-a-viz nekoga, ki ga je kakorkoli užalil, zadostne so. Seveda kakšno je sodstvo imamo in kdo to pa imamo vsak svojo zgodbo.  Kulturne dediščine – Kras, Lipica. Jaz sem bil odgovoren za Lipico takrat, ko sem bil minister, 2004-2008 smo jo imeli mi in smo jo, potem dali kmetijstvu. Vi ste tam doma – verjetno - poznate te stvari. Nerešljivi problemi so bili, interesov je bilo nerešljivo veliko. Konj, za katerega ga postavljamo kot Lipicanca kot neki vzor kot neka plemenitost, ki je viz-a-viz mogoče Pibra torej na Dunaju in tako naprej edina taka so še drugje, ampak Piber je tista referenčna točka in ta odličnost, s katero se ponašajo lahko ti konji s svojo dresuro in tako naprej. To so bili interesi občinski, lokalni, trgovski, igralniški in ne vem kaj. To ni peljalo nikamor. Ne znam vam več kot to povedati. Naredili smo, vložili denar, poskušali to urediti z novim vodstvom in kar na enkrat za božjo voljo so konji zboleli, kar na enkrat so konji zboleli za čuda, so dobili ne vem kaj. Tam se meša – sedaj na pamet govorim, ker ne vem več, lahko je urejeno – neki lokalni in državni interesi, ki jo postavlja Lipico v kako bi rekel v svoj oltar, da tako rečem. Se lokalni mešajo od tistega, ki se notri dobavlja do tistega, ki je ne vem kaj, do golfov, do ne vem česa. Jaz sem zadovoljen, da je to na kmetijskem ministrstvu tako vam lahko povem, ne morem drugače.  Grad in vsebine. To, kar je tudi Zmago Jelinčič govoril torej gradovi dediščina, ki se uničuje torej jaz sem omenil Turjak, potem ne vem kateri grad smo omenjali, poglejte mi smo naredili grad Pišece pojdite ga pogledati, zrihtali smo ga mi tip top - ne vem sedaj ali so elektriko napeljali to je manjkalo in še edino eden jarek za skopati – zrihtan. Prazen je. Mehke vsebine pravite. Leto ima 365 dni vsak hotelir ve, da hotel »lavfa«, če je 50, 60 % zaseden in lahko je na pozitivni ničli, 365 dni grad zima tisto ono četrto mora 6 mesecev na leto funkcionirati ali je tako? Meni je zelo žal, ampak ne znamo prepričljivo dati te stvari notri. Ne gre za nenaklonjenost, gre za to, da se urediti ne da. Mislim, da ne funkcionira   (nadaljevanje) Gospod Žiža, nimam vam kaj odgovoriti torej povabljeni na ministrstvo in se bomo dogovorili in pogledali kaj se da narediti. Mislim ne vidim kaj naj vam na to, kar ste ugotovili bi človek rekel odgovoril. Ga ne razumem kot vprašanje.  Hvala lepa, gospa.
Najlepša hvala, spoštovani kandidat!  Sedaj pa zaključujem predstavitev in prosim kandidata za ministra, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti dvorano, da bo odbor opravil glasovanje o ustreznosti vaše predstavitve. Hvala.  Torej na glasovanje dajem naslednje mnenje: »Predstavitev dr. Vaska Simonitija kot kandidata za ministra za kulturo je bila ustrezna.« Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Sedaj pa prosim, če lahko kandidata pokličete nazaj v dvorano.  Spoštovani kandidat, dr. Vasko Simoniti, Odbor za kulturo meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje, ki ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika ga bo poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Torej, zaključujem 1. točko dnevnega reda in s tem 15. nujno sejo odbora.  Vsem prisotnim se zahvaljujem za sodelovanje in vam želim še lep prijeten večer.  Hvala in nasvidenje.