Spoštovani članice in člani komisije, minister, vabljeni ter ostali prisotni, lepo vas pozdravljam!

Pričenjam 7. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani komisije: Jože Tanko in Ferenc Horváth. Na komisiji pa kot nadomestni član sodeluje Nik Prebil, ki nadomešča članico odbora, gospo Karlo Urh. Lepo pozdravljam tiste, ki ste se vabilu na današnjo sejo odzvali.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebrala, saj je razviden iz sklica.

Svojo udeležbo je opravičila Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem ter predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Še enkrat vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

V skladu s 65. členom Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da bomo najprej prešli na obravnavo 2. točke dnevnega reda, ki je v celoti odprta za javnost. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – SEZNANITEV S POROČILOM VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O REALIZACIJI NAČRTOVANIH DEJAVNOSTIH IN SREDSTVIH ZA SLOVENCE IZVEN MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2018.

Gradivo ste 27. junija 2019 prejeli, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije na podlagi sklepa, sprejetega na prvem nadaljevanju 2. seje komisije, z dne 21. marca 2019, je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

Za predstavitev obravnavanega gradiva dajem najprej besedo ministru, pristojnemu za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospodu Petru Jožefu Česniku.

Gospod minister, beseda je vaša.

Lep pozdrav vsem skupaj, hvala za besedo.

Kot izseljenec povratnik, po šestintridesetih letih v Slovenijo, sočustvujem z ljudmi v Venezueli ali kjerkoli po svetu že so. In bom rekel sledeče: mi smo se s tem začeli ukvarjati že koncem februarja meseca, vsaj jaz osebno, ker smo… / oglašanje iz dvorane/

O, poročilo o realizaciji, se opravičujem!

Gospod minister, sem čisto razumela, da ste mogoče hoteli samo 2 stavka v uvodu povest, potem pa nadaljevati z 2. točko o poročilu.

Zdaj bom rekel sledeče…

Aktivnosti urada so večplastne. Ena izmed glavnih dosežkov, ki jih jaz osebno ocenjujem je, da nam je italijanska vlada za Primorski dnevnik dodala 3,5 milijona za prihodnje leto. Evrov. To je bilo zelo težek zalogaj, ker je bivši italijanski sekretar / nerazumljivo / rekel, da pač zamejski tisk in pa manjšinski tisk, tako hrvaški kot naš, ne bo dobil denarnih sredstev. Mislim, da to je, prvo v mojem klobuku, eno »ekstra«.

Veliko je še drugih, manjših požarov, ki so se dogajali v zamejstvu. Ne toliko na mednarodni sceni, prekooceanski ali pa srednjeevropski. Ampak predvsem v zamejstvu. Tukaj imamo postavke na koroškem, na italijanskem in hrvaškem koncu, pa tudi madžarskem, ki jih še obdelujemo. Nekatere smo uspešno rešili, nekatere še rešujemo. Veliko je stvari, ki jih ne moremo reševati, ker so predmet bilateralnih odnosov in tukaj nam Ministrstvo za zunanje zadeve prihaja na pomoč z nasvetom in kontakti, pa tudi sami delajo na tem področju.

Urad sem prevzel septembra 2018. In vse načrte, ki jih je imel urad pred mojim prihodom in kasneje, smo praktično vsi lahko realizirali, kljub omejenim sredstvom, ki smo jih imeli na razpolago.

Že od začetka letošnjega leta poteka izvajanje vseh načrtovanih aktivnosti, kljub nekaterim novim / nerazumljivo / in mogoče bomo o tem razpravljali na kakšni bodoči seji, ker so posamezne postavke izredno pomembne, vsaj zame so pomembne in mislim tudi za Slovence v zamejstvu.

Seznanili ste se že z izčrpnim poročilom načrtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja Republike Slovenije za leto 2018. To je bilo pripravljeno ob sodelovanju vseh resorjev, ki se s tem ukvarjajo in urad ima »koordinativno« vlogo na tem področju.

Prav tako pa se trudimo za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenske identitete. Tukaj bom poudaril, da 30 let Slovenija ni vlagala v vzdrževanje infrastrukturnih objektov v zamejstvu in del uradnega urada in programa za naslednji dve leti, proračunski, je, da začnemo počasi sanirati različne infrastrukturne probleme naših zamejskih društev, klubov, organizacij. Verjetno ste že zasledili v medijih, da Avstrija kljub temu, da imamo člen 7, ki naj bi dodeljevala določena sredstva Slovencem kot skupnosti na koroškem in štajerskem, tega ne dela. Podobna stvar je v Italiji. Administrativni ukrepi naših sosed so včasih tako negativno nastrojeni, da dušijo obstanek in razvoj. Mislim, da predstavnica iz slovenske strani na zahodni meji lahko to potrdi. Kako bomo to reševali, ne vem. Rešuje se pa korak po koraku, kjer se le da kaj narediti. V kolikor boste imeli glede samega poročila morebitna vprašanja, vam bomo dali kakšna pojasnila, kolikor je to v naši moči in pa v naši domeni kar se tega tiče.

Rekel bi pa to: poudarek mora biti na vzdrževanju slovenstva in naše identitete. Danes zvečer je SloFest v Trstu, to je podobno kot italijanski Spoleto festival, ki promovira italijansko kulturo in vse širom sveta. Mi imamo pa en dogodek – samo - v Trstu. Enkrat na leto. Ali bienalno je dejansko, ne? Bienalno. Jaz bi rad videl, da se ta dogodek lahko financira, da imamo eno leto v Trstu, drugo leto v Celovcu. Ampak to so moje želje. Je v načrtu v glavi, kako bom pa to izvedel z današnjimi finančnim in fiskalnim pravilom, je pa druga stvar.

Hvala.

Hvala tudi vam, spoštovani minister.

Želijo besedo tudi mogoče drugi predstavniki ministrstev? (Ne.) Ni.

Želijo besedo še ostali vabljeni na sejo? Kot veste, je, se lahko prijavite k besedi sedaj, kasneje v razpravi bodo vabljeni zgolj članice in člani odbora. Ja? Kar…

Gospa Dobrila, izvolite, imate besedo.

Jaz bi se zahvalila za današnje povabilo, za izčrpno poročilo iz katerega izhaja neprecenljiva skrb, ki jo ima Slovenija za vsa naša zamejstva. Imamo paleto vseh segmentov našega družbenega življenja, ki so v pozornosti matice in to nas navdaja z življenjsko silo, tako da vas imamo ob strani. Dovolite mi, da poudarim nekatere ključne misli.

Mi smo - zamejstva - prvi braniki besede. Tudi geografsko smo braniki nekega prostora, kjer se je v preteklosti govorilo slovensko ni tudi čutilo slovensko. Ne smemo si pa zakrivati oči, da se geografski prostor, tudi jezikovni prostor, kjer se govori materinščina – in to govorim za zahodno mejo ampak mislim, da je isto v Avstriji, pa tudi na Madžarskem – nevarno, nevarno krči, kar zna tudi dolgoročno slabo vplivati na osrednjo Slovenijo. Kajti Slovenija ima 2 milijona prebivalcev, to ni taka masa kot recimo je Italija, kjer se demografska kriza zelo pozna. Pravijo, da čez sto let bo samo polovica Italijanov ampak jih bo še vedno okrog 30, 35 milijonov, kar je še vedno nacija, ne. Mi pa smo tak, mali narod in vsaka duša je zelo, zelo pomembna.

Jaz mislim, da bi morali osrednjo skrb posvečati jeziku našemu, našim šolam, našim medijem. Kajti mislim, da, in razviti tako strategijo, ki podpira tudi pridobivanje novih govorcev, kajti v Italiji se na tem področju zelo, zelo trudimo. Naše šole vpisujejo tudi ljudje, ki ne več pripadajo slovensko govorečemu okolju. Govorimo o »desasimilaciji«. Pa tudi pri pridobivanju novih govorcev računamo, da nam pri tem s posebno strategijo in pomočjo priskoči tudi matica.

Mislim, da v vseh zamejstvih tudi ogroža nova tehnologija. Viri, ki jih pridobivamo preko osrednjih državnih portalov, so v italijanščini. In vsa dokumentacija, ki so jo naše družine prejemale pred v Slovenščini, prihaja sedaj z Italijanščino. To se pravi, da se naš jezikovni prostor neusmiljeno krči. Upam, da postavi te ključne vidike pri načrtovanju Vlada v, pod drobnogled in nam pri tem z neko strategijo, jezikovno politiko, pomaga pri načrtovanju za leto 2019. Evo, to so priporočila.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi še kdo besedo?

Ja, izvolite.

Za magnetogram se boste predstavila, kajne? Hvala.

Hvala za besedo. Barbara Riman, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Zahvaljujem se za vabilo na sejo. Pozdravljam tisto poročilo, ki smo ga pridobili.

Hotela bi samo povedati, da je to poročilo za Hrvaško dokaj pesimistično. Zdaj, tu sem prebrala en stavek, da je to posledica nenehnega številčnega nazadovanja manjšine. In to je dejansko tako. Tu bi hotela pač prositi, če obstaja možnost, da se na kakršen koli način začne delati ena pozitivna reklama o Sloveniji na Hrvaškem. Saj tam, kjer je slovenska skupnost prisotna in ko uspemo uvesti učenje slovenskega jezika po modelu C, to pomeni dvakrat do petkrat tedensko učenje po 45 minut s tem, da to financira Republika Hrvaška in izjemno se je Zveza slovenskih društev od septembra 2018 pa vse do danes trudila, da bi se število teh šol povečalo, da bi Slovenija na določen način pomagala, da se naredi eno pozitivno vzdušje. Zato, ker število učencev potem raste in dejansko na ta način slovenska skupnost nazaj pridobi tudi tiste, ki se trenutno ne identificirajo kot zamejci oziroma kot Slovenci.

Tu bi dala zdaj primer ene majhne osnovne šole, Klana, če prečkate mejo Jelšane-Rupa, potem zavijete levo. To je šola, ki ima 150 učencev. In po anketi, ki je bila narejena na začetku septembra, se je za učenje slovenščine izreklo več kot 30 učencev. Vsi oni pa imajo slovenske korenine. Hrvaška bo plačala učitelja, s pomočjo Ministrstva za izobraževanje in šolstvo Republike Hrvaške pridobimo učno gradivo. No, vseeno je na določen način potrebno še vzpodbuditi tudi tiste učence, ki se niso odločili, da bi se vključili.

Tako da, to je na določen način prošnja, da nas slišite, ko gre za slovenski jezik, o katerem se pogosto govori.

Hvala lepa za besedo.

Hvala tudi vam.

Seveda, vaše besede so za nas dragocene. Slišijo vas tudi tukaj predstavniki urada, tako da…

Želi še besedo mogoče še kdo izmed vabljenih?

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, spoštovani navzoči.

Za Slovence v Avstriji, v zamejstvu, lahko v glavnem ponovim to, kar sta že rekli gospa za Hrvaško in za Italijo.

Tudi pri nas na Koroškem opažamo seveda to, da se ta prostor geografski zelo krči. Sam to močno doživljam v domačem kraju, kjer nas je bilo 95 % Slovencev, po zadnjem štetju zdaj opažam, ko hodi najmlajša v vrtec, da več kot polovica otrok niti ne zna več besede slovensko pri vstopu.

To so največji izzivi za nas vse. Morda celo že pred tem – vrtec, od tretjega leta naprej je eno področje, na katerem bo treba zelo temeljito delati. Morda že nastavek pred tem, od prvega leta naprej vemo. Da je tam možnost pridobivanja jezika največja, da se otroci največ naučijo. To so za nas veliki izzivi. Veliko se govori na koroškem o množičnem število oziroma zelo velikem številu prijav k dvojezičnemu pouku. Dejansko se bližamo že skoraj polovici vseh otrok. Druga plat tega pa je seveda, da jezikovna podoba oziroma kvaliteta jezika pa s tem tudi pada. Pomeni, zelo veliko imamo teh prijav, ki od doma ne govorijo več slovensko. Tukaj si pričakujemo pa upamo seveda tudi na pomoč matične Slovenije, da nam tukaj pomaga.

Začelo bi se pa že s tem, veliko Slovencev se je preselilo v zadnjem času v Avstrijo in opažamo, da jih nikakor ne znamo, ne moremo vključiti v dejavnost koroških Slovencev. Tukaj bi kakšna pozitivna reklama zelo pomagala, da bi jih spodbujali k temu, da se nam pridružijo in s tem seveda tudi »izboljšavajo« našo jezikovno podobo.

Glede poročila s strani urada. Brez pomoči Republike Slovenije in posebno urada in drugih ministrstev, seveda delovanje narodne skupnosti v zamejstvu sploh ne bi bilo mogoče. Hvala za to. Mislim, da imamo dobro sodelovanje. Glede proračunskih postavk in vseh – mi si bomo seveda naprej prizadevali, kar je tukaj tudi omenjeno, za to, da rešimo situacijo manjšinskih medijev, predvsem pri nas, novic. Seveda tukaj upam tudi na to, mi smo z naše strani za proračun predlagali neko vsoto, 200 tisoč. Ni bila ob koncu izplačana ta v celoti. Seveda, morda se to da še popraviti, ker to je pač le neka postavka, ki jo nujno potrebujemo za redno izhajanje do konca leta. Drugače seveda upamo na dobro sodelovanje še naprej in da skupno lahko rešujemo težavo korak za korakom, kakor je to gospod minister povedal.

Hvala lepa.