19. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

18. 3. 2020
podatki objavljeni: 18. 3. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi!  Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vas vse lepo pozdravljam.  Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice in člani odbora, trenutno opravičil nimam, imam pa naslednja pooblastila. Kolegico Nado Brinovšek nadomešča mag. Karmen Furman, nekdanjo kolegico Karlu Urh nadomešča gospa Tina Heferle, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji. Kolega Franca Kramarja nadomešča kolega Andrej Rajh. Prav tako lepo pozdravljam na današnji seji in pa kolega Franca Jurša nadomešča kolega Robert Polnar, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko in sicer, 1. točka – Predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je le ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje tega odbora.  Prihajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH NA TRGU KMETIJSKIH PRIDELKOV, ŽIVIL, ŽIVALI IN GOZDNO LESNIH SORTIMENTOV, ki ga je državnemu zbor v obravnavo po nujnem postopku posredovala Vlada.  Kolegij predsednika Državnega zbora je na 61. seji dne 16. 3. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 14. 3. 2020 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 3. 2020. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora. Do zdaj amandmaji niso bili vloženi, nekateri so bili vloženi, niso še, bodo pa v kratkem, torej v elektronski obliki. Na sejo so k tej točki bili vabljeni Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Torej, kot prvo dam besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec. Izvolite.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik! Spoštovani člani odbora! Dovolite, da vam predstavim, seveda, najprej razlog zakaj smo zakon o interventnih ukrepih na področju trga kmetijskih pridelkov in lesa in lesnih sortimentov pripravili in potem seveda povem tudi o vsebinah zakona, s katerim želimo v tem času, ki je, nekoliko načel tudi varnost na prehranskem področju, želeli zaščititi ta trg, predvsem pa seveda to v duhu prehranske varnosti in omogočanja nemotenih tokov na trgu s kmetijskimi in živilskimi pridelki. Torej, osnovni in praktično edini namen zakona je zagotovitev zadostne oskrbe prebivalstva s hrano v Republiki Sloveniji, ki bi se morebiti lahko zgodila zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni COVID in pa preprečevanje širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in pa življenja ljudi. Zakon smo pripravili in ga tudi predložili na 1. sejo Vlade, da bi s tem zagotovili pravočasno vse tiste pogoje, da bi lahko v prihodnjih dneh, tednih ali pa mesecih, glede na to, da ne vemo koliko časa bo epidemija trajala, Sloveniji omogočili dovoljšno prehransko varnost in oskrbo. Torej, zakon je zgolj podlaga za sprejemanje nadaljnjih ukrepov, ki se jih seveda potem glede na situacijo na trgu in pa na potrebe z odredbo potem tudi nadalje določa. Z uredbami se potem določajo oziroma omejuje promet s temi živilskimi in prehranskimi izdelki na predlog ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob soglasju ministra za gospodarstvo, glede na to, da s tem seveda posegamo tudi na področje gospodarstva.  Kakšna je vsebina zakona? Zakon daje možnost omejevanja prometa s kmetijskimi pridelki, živili in pa živalmi. Namenjen je za hrano ljudi. Omejitev oziroma prepoved izvoza ali uvoza živil in pa regulacijo cen kmetijskih pridelkov in živil, ki je seveda v tem delu prav tako ogrožena oziroma je naša projekcija, da lahko pričakujemo tudi tovrstne posledice. Potem drug pomembne razlog je, postavitev začasnega upravljavca, za sprejem tega zakona, da želimo postaviti začasnega upravljavca kmetijskih gospodarstev. Seveda vidimo tukaj možnost, da zaradi širjenja okužbe to zajame tudi del podeželja in s tem seveda tudi tiste, ki na gospodarijo na kmetijah in pa tiste, ki na kmetijah delajo. In v tem primeru želimo in tudi moramo zagotoviti nemoteno nadaljevanje dela, kar pomeni, da moramo eventualni izpad delovne sile na kmetijah najti način, da ga seveda nadomestimo in da delo, ki poteka v tej sezoni, poteka čim bolj normalno. Torej, da je tudi pridelava kmetijskih pridelkov nemotena. Potem predvidimo v zakonu začasno postavitev skladišč za živila in gozdno lesne sortimente, seveda v primeru, da bi se ti zaradi nezmožnosti izvoza začeli kopičiti bo potrebno za to zagotavljati tudi dodatne skladiščne kapacitete, ki so v mnogih primerih seveda povezane tudi s tem, da potrebujejo posebne pogoje, sploh pri hitreje pokvarljivih izdelkih in zato bomo prav gotovo, v kolikor do tega pride, potrebovali tudi dodatne skladiščne kapacitete.  Naslednja stvar, ki jo urejamo z zakonom je tudi omejitev prometa z gozdno lesnimi sortimenti. Še enkrat poudarjam, zakon ima zgolj pripravljene podlage za to, v kolikor bi to bilo potrebno in tukaj moram povedati, da zopet prihaja sezona pojava in pa širjenja podlubnika, potrebne bodo velike intervencije v slovenskih gozdovih, da bi na ta način preprečili širjenje tega pojava podlubnika in pa seveda, v kolikor pride do kakršnihkoli zapor na mejah oziroma motenega pretoka blaga bo potrebno s temi deli nadaljevati. Teh del ni mogoče ustaviti, ker bi povzročale preveliko škodo za slovenske gozdove in iz tega razloga seveda je potrebno predvideti tudi določene aktivnosti kako v teh primerih ravnati.  Potem v zakonu predvidimo tudi ukrepe na področju veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in pa semenskega materiala kmetijskih rastlin in pa podaljšanje mandata organov Kmetijsko-gozdarske zbornice za katere so bile predvidene volitve v mesecu aprilu, pa jih žal zaradi nastalih okoliščin in predlaganih omejitev v gibanju, ki jih bom verjetno potrebno v nadaljevanju še spremljati in tudi po možnosti zaostrovati, seveda za mesec april ne moremo predvideti.  Torej, kar se tiče ukrepov na trgu s kmetijskimi pridelki, živili in živali, kot prva omejitev ali prepoved dajanja na trg posamezne skupine posameznega kmetijskega pridelka živila ali živali namenjenih za hrano ljudi na ozemlje druge države članice Evropske unije ali izvoza v tretje države. Zakaj pripravljamo podlago za morebitno potrebo po omejitvi tovrstnega izvoza prehranskih izdelkov. Mi v bistvu ves čas, bom rekla, kar 24 ur na dan spremljamo stanje na področju zalog oziroma dostopa do prehranskih izdelkov v Sloveniji in v kolikor bi zaznali kakršnekoli spremembe, ki bi onemogočale dostop do kakšne skupine živil, bi seveda v to morali poseči tudi s tem, da bi omejili oziroma prepovedali izvoz kakšne od skupin prehranskih izdelkov, da bi s tem seveda zagotavljali potrebe slovenskega prebivalstva oziroma naših državljanov. Kot veste, Slovenija na nekaterih področjih na samooskrbi presega 100 % samozadostnost, torej na nekaterih področjih seveda ta živila in pa izdelke izvažamo, ampak glede na to, da so okoliščine s premenjene, seveda tudi tukaj dopuščamo možnost, da bi ta izvoz v nekem delu morali tudi omejiti oziroma prepovedati.  Naslednji ukrep se nanaša na omejitev ali prepoved dajanja na trg posamezne skupine posameznega kmetijskega pridelka živila ali živali namenjenih za hrano ljudi na ozemlje Republike Slovenije iz območja drugih držav članic Evropske unije. Torej v trenutku, ko bi zaznali, da je potreba tudi po prepovedi uvoza bodisi, da bi šlo za kakršnekoli razloge s katerimi bi morali preprečevati nadaljnje širjenje ali pa vnos bolezni v Slovenijo, za enkrat sicer tega podatka nimamo in vsi rezultati raziskav za enkrat govorijo, da se s hrano virus ne vnaša. Nekoliko večjo nevarnost seveda predstavlja pa transport oziroma transportne poti in v kolikor bi tukaj bila zaznana kakršnakoli nevarnost, bi tudi lahko takoj ukrepali z odredbo s katero bi prepovedali uvoz. Prav tako bi prepovedali uvoz v kolikor bi prišlo na področju kakšne skupine pridelkov ali izdelkov do motenj na slovenskem trgu, torej do tega, da bi se nekako zgodil konflikt med količino izdelkov, ki jih pridelujejo slovenski pridelovalci in tistim, kar uvažamo, bi seveda na ta način lahko zaščitili domačo oskrbo, domače pridelovalce in posegli tudi z omejitvijo uvoza.  Potem je tretje, del vsebin zakona, ki se veže na omejitev višine cen posameznega kmetijskega pridelka živila ali živali namenjenih za hrano vzdolž celotne verige preskrbe s hrano in tukaj predvidimo določitev cene na enoto kmetijskega pridelka, ki se spet zgodi po potrebi z odredbo na predlog ministrice za kmetijstvo in ob soglasju ministra za gospodarstvo, da seveda s tem ne bi tudi na kakršenkoli način škodovali dogajanjem na trgu.  V vsakem primeru pa moramo biti pozorni na to, da lahko pride tudi do različnih poskusov zlorabe situacije, ki se dogaja in s tem tudi raznih špekulacij pri nakupu, o čemer smo v enem majhnem delu že bili priča, glede na to, da se, recimo, to se je nanašalo na skupino živil rastlinske pridelave, kjer seveda najprej pričakujemo motnje na trgu, glede na to, da Slovenija v veliki meri je odvisna od sadja in zelenjave, da bi seveda tukaj bili tudi poskusi različnih cenovnih špekulacij. In v tem primeru, seveda, mi lahko posežemo z omejitvami cene, seveda, tako navzgor kot tudi navzdol.  Kar se tiče dela, kjer predvidimo dodatne skladiščne kapacitete je tukaj, se pravi pripravljena podlaga, ki omogoča lažje in hitrejše začasne postavitve skladiščnih kapacitet, uporabo oziroma vzdrževanje objektov obstoječih z namenom skladiščenja kmetijskih pridelkov ali živil s strani Republike Slovenije.  Glede postavitve začasnega upravljavca kmetije sem že povedala s kakšnim namenom predvidimo tudi to možnost. S tem, da v tem primeru predlog za začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva poda sam nosilec gospodarstva ali član kmetijskega gospodarstva. Če slednji ne poda predloga postavitev upravljavca pa je vendar nujna za nemoteno delo na kmetiji, ker bi sicer nastala nepopravljiva škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ga določi ministrstvo pristojno za kmetijstvo ob predhodnem soglasju začasnega upravljavca po naslednjem vrstnem redu. Torej, najprej se ta možnost ponudi kmetu mejašu, potem lokalnemu kmetu in potem kmetu, ki seveda je lahko tudi iz bolj oddaljenega območja. Če v tem primeru še vedno ni mogoče dobiti upravljavca to nalogo prevzame Območna kmetijsko svetovalna služba.  Ukrepe na trgu gozdno lesnih sortimentov, tukaj sem povedala, da se seveda ta možnost omejevanja nanaša oziroma se predvidi zaradi tega, ker pričakujemo intenzivno sezono sekanja. In v tem pogledu, seveda, moramo biti pozorni tudi na to, če bi se ob morebitnih omejitvah uvoza-izvoza blaga dogajale kakšne omejitve, da bomo seveda lahko to sečnjo, ki je nujna iz sanitarnih razlogov v gozdovih lahko opravljali tudi naprej in potem seveda tudi na ta način z omejitvami ščitili trg. Z vzpostavitvijo dodatnih skladišč pa seveda omogočili, da bomo ta les lahko skladiščili dokler se znova ne vzpostavi možnost za prodajo.  Potem še ukrepi na področju veterinarstva, fitofarmacevtskih sredstev in pa semenskega materiala kmetijskih rastlin. S področja veterine se določi možnost določitve spremembe v zvezi z roki za cepljenje živali, da se lahko izvedejo vse diagnostične preiskave v razumnih rokih, glede na to, da je manjše število razpoložljivih kadrov ter da se omogoči označevanje in registracija živali v daljših rokih. Tukaj gre predvsem za to, da se pričakujejo ali pa predvidimo tudi različne omejitve pri razpoložljivosti kadrovskih kapacitet. Gre pa tudi za to, da tudi v tem primeru moramo in želimo ravnati samozaščitniško, da seveda tudi na ta način s prihodi veterinarjev na kmetijska gospodarstva ne povzročamo nadaljnjih možnosti za širjenje virusa. Uradni veterinarji z izvajanjem obveznih ante in post mortem pregledov ugotavljajo zdravstveno ustreznost živali in mesa zaklanih živali, ker je pogoj za nadaljnjo predelavo in dajanje mesa na trg. V zakonu se dodaja možnost določitve razporeda ante in post mortem pregledu v manjših klavnicah, saj mora biti glede na kadrovske resurse uradnih veterinarjev prednost zagotavljanja nemotenega dela v večjih klavnicah. Torej, preusmerja se potem vse postopke v večje klavnice, kjer pa mora biti zagotovljeno nemoteno delo veterinarjev, ki opravlja ante in post mortem preglede.  Na podlagi 108. člena Zakona o zdravilih so veletrgovce z zdravili dolžni zagotavljati stalen in ustrezen nabor zdravil za učinkovito in nemoteno delo veterinarskih organizacij, ki na terenu prihajajo v stik z ljudmi in ob zdravljenju v stik z živalmi, ki vstopajo v prehransko verigo, pa je treba nujno zagotoviti ustrezno količino diagnostičnih sredstev, zaščitne opreme in dezinfekcijskih sredstev za veterinarske organizacije.  Zaradi pojava coronavirusa v sosednjih državah, ki so sprejele restriktivne omejitve gibanja oseb, je treba na ta način zaščititi tudi imetnike živali na kmetijskih gospodarstvih in v zbirnih centrih za živali, saj le ti prihajajo v stik tudi s kupci iz teh držav neposredno na kmetijska gospodarstva in v zbirne centre ker so lahko vir okužbe za rejce živali, trgovanje z živalmi je pa vseeno omogočeno preko slovenskih organizacij. Torej predvidimo tudi omejitev na tem delu trga z živimi živalmi in pa vseh postopkov seveda, ki morajo v zvezi s tem potekati.  Na področju omejitev ali pa ukrepov fitofarmacevtski, dajanje na trg fitofarmacevtskih sredstev, v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih je namreč določeno obdobje veljavnosti izkaznic o usposobljenosti za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi za osebe, ki jih lahko kupijo in uporabljajo za poklicno rabo, ker v času izvajanja ukrepov v zvezi z epidemijo zaradi coronevirusa to nadaljnje usposabljanje onemogočeno, se s tem zakonom podaljšuje veljavnost že izdanih izkaznic, seveda tam kjer so bili vsi postopki za pridobitev teh izkaznic že izvedeni. Enako velja za imetnike naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki morajo v skladu z 28.členom navedenega zakona zagotoviti, da so naprave za nanašanje sredstev redno pregledane.  Ukrepi na področju semenskega materiala in pa kmetijskih rastlin. V zvezi s semenskim materialom kmetijskih rastlin, ko je čas setve takorekoč pred vrati, je treba omogočati zadostno količino semena ne glede na omejitve v zvezi s trgovanjem do katerih lahko pride zaradi virusa. V primeru, da pride zaradi teh razlogov do pomanjkanja semenskega materiala za oskrbo slovenskih pridelovalcev se dovoli trženje semenskega materiala, ki je sicer zdravstveno ustrezno, ima pa manjšo kaljivost in ne ustreza predpisani kategoriji pod pogojem, da se takšna pomanjkljivost seveda na izdelku tudi jasno označi.  In še zadnji del iz tega zakona, se nanaša na podaljšanje mandata organov kmetijsko-gozdarske zbornice. Zaradi nemotenega opravljanja dela Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki opravlja javno službo na področju kmetijstva, je potrebno določiti prenehanje mandata organom Kmetijsko-gozdarske zbornice za čas po koncu epidemije in sicer tukaj predvidimo, da se morajo vsi postopki izvesti do 1. novembra, volilna opravila pa začnejo teči tri mesece pred tem rokom.  Toliko na kratko o tem kaj določa zakon. Pri tem kar sem povedala, so že upoštevani tudi vsi amandmajski predlogi in tudi tiste pripombe oziroma predlogi, ki jih je podala zakonodajna služba, po večini. V kolikor bo potrebno tukaj še dodatno karkoli razložiti, bom prosila mojega kolega pravnika, gospod Andreja Hafnerja, da v tem delu poda še kakšno dodatno obrazložitev. Sama bi pa želela povedati zgolj še to, s čemer sem začela, da smo se tokrat soočili s situacijo, ko seveda je treba izjemno resno biti pripravljen na vsako reakcijo, ki bi jo povzročile motnje na področju oskrbe s hrano in pa seveda nemotenim delom na kmetijskem področju v primeru, da bi epidemija trajala dlje časa, zaradi tega ker bo seveda poleg nujne zdravstvene oskrbe in vsega s tem povezanega potrebno slovenskim državljanom zagotavljati nemoteno preskrbo s prehranskimi izdelki. Predvsem smo izjemno pozorni na področje na katerih je Slovenija odvisna od uvoza prehranskih izdelkov in seveda v tem delu predvidimo tam kjer so možne kakršnekoli motnje v nadaljevanju, tudi rezervne scenarije, torej resnično v 24-urnem delovniku smo v stalnem kontaktu z državami s katerimi bi lahko zagotavljali nemoteno oskrbo v kolikor pride do omejitev z določenimi mejnimi državami. Seveda pa delamo tudi rezervne scenarije na kakšen način zagotavljati zadostno preskrbo v kolikor pride do popolne omejitve uvoza živil. S tem namenom smo tudi sprejeli sklep s katerim se okrepi blagovne rezerve na področju prehranskih izdelkov v višini 28 milijonov evrov. Predvsem smo to predvideli na tistih področjih, kjer zagotavljamo dostop do teh živil, ki so hitrega pokvarljivega roka. Torej, nekatere skupine živil, predvsem govorim o mesu in mesnih izdelkih in pa mleku, se obnavljajo na vsakih 6 dni in na teh področjih smo seveda jih želeli okrepiti, da se jih seveda skladno s pravili s katerimi se blagovne rezerve obnavlja tudi ves čas zagotavljamo. Blagovnih rezerv je dovolj. Na nekatere indice ali pa, ne vem, poskuse plasiranja v javnosti informacij, da podatki, ki jih imamo, imamo glede količin ali pa zalog v blagovnih rezervah ne držijo. Mi smo to preverjali oziroma preverjamo na dnevnem nivoju. Podatki so točni. Živila so v skladiščih in zagotavljajo slovenskim državljanom za kar eno daljše obdobje resnično nemoteno oskrbo s prehranskimi izdelki. Moram pa poudarite eno stvar, da prav gotovo bo prihajalo do motenj pri dostopu do določene skupine živil na trgovinskih policah. Najprej iz razloga, ker so ljudje v neki stiski ali pa paniki masovno kupovali na zalogo kakšne izdelke in jih enostavno ni bilo mogoče dovolj hitro na trgovinske police dostavljati. V stiku smo tudi s Trgovinsko zbornico, ki zagotavlja, da v tem trenutku v skladiščih imamo popolnoma vseh izdelkov še dovolj. Seveda se pa lahko zgodi, da zaradi različnih omejitev pri uvozu blaga ali pa zapiranja kakšnih od industrijskih obratov tudi v sosednjih državah ne bo kakšnega od izdelkov, ki smo jih navajeni kupovati. V tem primeru, seveda, pozivamo državljanke in državljane, da sprejmejo tudi to, da bo kakšno prehransko navado potrebno spremeniti. Zagotavljamo pa, da bo dostop do živil takšen, da prehranska varnost v nobenem primeru ne bo ogrožena in da bo vseh skupin izdelkov na policah oziroma za možnost dobiti dovoljšna.  Predsednik toliko z moje strani. Bomo pa še kaj v nadaljevanju.
Hvala dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo. Torej, naslednjemu sem hotel dati besedo, je bil predstavnik Ministrstva za gospodarstvo. Predstavniki so, v tem trenutku poteka še ena seja Odbor za delo, družino in socialne zadeve, tako da so po vsej verjetnosti tam, tako da če se nam bodo priključili konec seje bom dal tudi njim besedo.  Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Mag. Saša Bricelj.
Saša Bricelj
Hvala za besedo. K predlogu zakona smo pripravili pisno mnenje. Glede na situacijo in čas, ki smo ga imeli na razpolago smo se čim bolj sproti tudi usklajevali z ministrstvom glede priprave amandmajev. V zvezi s pripombami, ki smo jih podali v mnenju, tako so vloženi sedaj amandmaji, ki večinoma sledijo tem našim pripombam, zato bom izpostavila samo nekatere ključne.  V zvezi z ukrepom, ki se nanaša na omejitev višine cene smo opozorili na Zakon o kontroli cen v skladu s katerim Vlada z uredbo že sicer lahko določi ustrezne ukrepe kontrole cen kadar na primer nastanejo ali se utemeljeno pričakuje hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja ali pa bi prišlo na trgu do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in bi bile te cene posledica elementarnih in drugih množičnih nesreč. Ti ukrepi se med drugim lahko nanašajo tudi na določitev najvišje cene. Zato v mnenju navajamo, da niso jasni razlogi za nujnost vključitve tega interventnega ukrepa v predlagane rešitve in drugačno ureditev od sistemske zakonske ureditve. Navedli smo tudi, da je Vlada sicer po razglasitvi epidemije na tej pravni podlagi zakona o kontroli cen že izdala tudi uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne zaščitne in druge zdravstvene opreme.  V zvezi z ukrepom določitve začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, če je nosilec kmetijskega gospodarstva, če nosilec kmetijskega gospodarstva, člani kmetije ali zaposleni na kmetije zaradi posledic virusa niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali, pri katerem predlog zakona določa, da začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva predlaga župan, smo opozorili, da je treba zagotoviti, da se s tem ukrepom ne poseže prekomerno v izvrševanje lastninske pravice in ga predvideti kot skrajni ukrep, ko ni mogoče na drug milejši način zagotoviti pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali na tem kmetijskem gospodarstvu. Župan sicer ima določene pristojnosti v primerih naravnih in drugih nesreč, vendar smo v mnenju omenili, da bi morala biti primarna pobuda oziroma predlog za rešitev situacije dana nosilcu kmetijskega gospodarstva oziroma drugemu članu kmetije. Upoštevaje to in glede na to, da o določitvi začasnega upravljavca odloča ministrstvo ter nedvomno podano tudi nujnost hitrega odločanja, se zastavlja vprašanje o smiselnosti ureditve, se pravi, da predlog poda župan in ne neposredno subjekti kmetijskega gospodarstva.  V zvezi z določbo, da ima začasni upravljavec pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, smo opozorili, da je treba preveriti nujnost prenosa opravljanja kmetijskega gospodarstva kot celote, saj menimo, da bi za zagotovitev uresničitve namenom ukrepa zadostoval izvajanje nujnih oziroma neodložljivih del, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist.  V zvezi z ukrepom o začasni postavitvi, uporabi oziroma vzdrževanju objekta za namen skladiščenja kmetijskih pridelkov ali živil s strani Republike Slovenije, smo opozorili predvsem na to, da iz zakona niso razvidni vsebinski kriteriji oziroma merila, ki se bodo upoštevala pri določitvi zemljišč in objektov za katere naj bi ukrep veljal. Da se zadosti zahtevam načela legalitete, mora zakon vse bistvene sestavine za delovanje upravnih organov v organizacijskem postopkovnem in vsebinskem pogledu določiti tako, da lahko prizadeti ugotovi svoj pravni položaj že na podlagi zakona, in da se lahko ugotavlja tudi zakonitost upravljanja tudi zakonitost upravnega akta o upravnem sporu. Pri tem smo seveda opozorili tudi na upoštevanje, da se z ukrepom ne poseže prekomerno v lastninsko pravico. Na načelu legalitete in s tem na podnormiranost, smo opozorili tudi v zvezi z nekaterimi drugimi določbami, zlasti v povezavi z določbami, ki vsebujejo pooblastilo za nadaljnje podrobnejše podzakonsko urejanje, za kar mora biti v zakonu opredeljen ustrezen vsebinski okvir.  Mogoče še v zvezi s časovno opredelitvijo ukrepov smo opozorili na to, da je pri zapisu določbe tudi treba upoštevati, da gre za začasne ukrepe katerih trajanje je vezano zlasti na obstoj razlogov za njihovo uvedbo.  Hvala lepa.
Najlepša hvala mag. Saša Bricelj.  Želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice? Gospod Cveto Zupančič, izvolite, beseda je vaša.
Cvetko Zupančič
Predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslankam, poslancem in vsem prisotnim na tej seji!  Sam bi stvar takole ocenil, da smo res v enih izrednih razmerah in kot takih se kaj veliko običajno pri izrednih ukrepih tudi ne razpravlja ali bomo ali ne bomo, ampak se gre k izvajanju ukrepov, vendar pa tukaj dejansko se s temi predlogi prvikrat srečujemo in pa tudi ni bilo kaj veliko časa za to, da bi se dogovarjali kaj bi naredili in kaj ne bi naredili, kaj je dobro in kaj je slabo. Jaz glede na to, da tile amandmaji, ki so danes prišli na mizo, so tudi malo drugačni, že usklajeni z Zakonodajno-pravno službo. Ni to tisti tekst, ki je bil prvotno napisan, zato bom šel skozi tole zadevo na kratko, bom skušal par stvari skozi naš vidik povedati, predstaviti. Moram še reči to, da na nek način do tega trenutka smo na zbornici zadovoljni, da teče nemoten odkup mleka, kar je bilo rečeno, da se ustavlja, da na koncu koncev iz kmetij tisti viški, ki so ta trenutek in ki so bili tudi prej, ko so bile razmere normalne, da normalno teče. Seveda, človek pa razume, če najprej poskrbi za svoje, če bo prišlo do tega, da bo pač pomanjkanje nekega kmetijskega pridelka, izdelka v Sloveniji, pa da bo na kmetijah tega dovolj, da se pač najprej poskrbi za lastno prebivalstvo, potem pa za druge. Seveda tukaj se tudi razume, da to po moji logiki, da to ne bo neke vrste obvezna oddaja, ampak da bodo ti artikli tudi plačani, da ne bo to samo odvzeto in da bo šlo samo pač za zagotovitev tega. Drugače pa, kot sem rekel, pač, stvar je taka, da če nekje je pač se da najprej domačim in se potem to potem v tem primeru ne izvaža. Treba je pa razmisliti tudi o tem, kako bomo potem normalno vzpostavili poslovne stike po tem, ko bo bolezen šla mimo, da bodo pač odkup in pa tisti kupci, ki so do sedaj to jemali, dejansko tudi v prihodnje za to poskrbljeno.  Naslednja zadeva, za katero bi tudi rad malo odgovorov pa je predlog začasnega upravljavca. Tukaj je malo drugače napisano, kot je bilo prvotno. Se pravi, stvar se bolj prenaša na ministrstvo, ki določi po določenih kriterijih tega upravljavca kmetije. Ja, mi smo v preteklosti to že poznali kje, tudi prejšnja gripa, ki je bila, je včasih celo družino spravila dejansko v posteljo in so običajno ti kar sami poskrbeli. Se pravi, ali je to soseda zaprosil za pomoč ali so to bili sorodniki, da se je ta zadeva več ali manj znotraj tega odvijala. Sedaj ko imamo te bolezni več, epidemijo, se pričakuje, da bo teh primerov bistveno več. Jaz bi rad tu še nadaljnja navodila, kaj ta upravljavec sploh lahko počne. Ali ta upravljavec lahko proda živino, konec koncev. Se pravi, kakšne so pristojnost tega upravljavca? Po drugi strani pa spet, če rečemo, da je zadnji, ki potem določi, če ga ne najdemo, pa upravljavec kmetijski svetovalec, se pa spet vprašam ali bo tisti kmetijski svetovalec pač hodil štale kidati pa živino futrati po kmetijah. Se pravi, te stvari bi bilo treba bolj natančno doreči kaj je vloga tega upravljavca kmetije, kolikšna so njegova pooblastila, da bo vsaj malo orientacije, da ne bo prišlo do kakršnihkoli tukaj po tem v nadaljevanju težav. Se pa popolnoma strinjamo, da bodo tudi taki primeri in tudi za to je treba biti pripravljen kaj s tem je.  Potem naprej bi se še dotaknil teh, ko je bilo rečeno, volitev zbornice, ker to se tudi nas tiče, predvsem nas se to tiče. In dejansko je res tako, tudi sami smo na to opozorili, da v aprilu, maju tega ni možno izvesti. Kajti, gre za opravilo, kjer moraš sklicevati zbor volivcev in tako naprej, kar se v teh pogojih ne da in se pravi podaljšanje mandata. Tukaj je zapisano 1. 11. 2020. Skozi naš postopek, ki ga peljemo vsakič, ko so volitve, vemo, daje postopek isti kot za volitve v Državni zbor. Se pravi, rabiš dejansko tri mesece, da postopek izvedeš. In zardi tega naj bi se postopek začel že 1. avgusta. Skozi naš vidik, glede na to, da se bo letos še nekaj zgodilo, ljudje ne koristijo dopustov zato, ker so sedaj doma. In teh dopustov se bo koristilo verjetno v drugi polovici leta bistveno več. Kajti, ljudje imajo še star dopust. Ko včasih kakšen pravi, letos bo dopust okrnjen, bo mogoče, ne bodo šli mogoče toliko na morje, mogoče ne bodo šli toliko, ne vem, v tuje države, bodo pa ljudje na dopustih. Se pravi, ljudje bodo doma ali bodo, ne vem, kje drugje. Če ne bo drugačnega ukrepa od tega in to bo pomenilo tudi to, da te ljudi v avgustu bo zelo težko skupaj dobil. Je pa tukaj že bil, smo se že nekaj okoli tega pogovarjali, da je to pač začasna rešitev, pa da bi kasneje potem to stvar z nekimi drugimi ukrepi tudi uravnali.  Jaz bi še malo povedal kakšno je stanje na kaj mi na zbornici še opozarjamo pri tej zadevi, kaj bo potrebno urediti. Kot smo rekli interventni ukrepi, ki bodo pač nastopili v veljavo, ko bodo take razmere nastale. Vendar kmete pa veliko opozarjajo na probleme, ki jih imajo. Se pravi, naj se v tem času naj ne bi, ne vem, obremenjevali kmete z določenimi odmerami kot je pristojbina za gozdne ceste, naj bi šlo v začetku aprila ven, potem ne želijo, da, kaj bo nastalo s sezonsko delovno silo. Marsikateri kmet, predvsem hmeljarji so sedajle pred tem, da bi morali najeti toliko in toliko določene sezonske sile. Kaj bo s to zadevo? Ali bo to dovoljeno ali to ne bo? Se pravi, neka navodila kaj v tem primeru.  Potem imamo, da bi bili kmetje, kmetije, ki imajo zaposlene ljudi, pa kmetje, ki so kmečko zavarovani v enakem položaju kot so delavci, ki so v delovnih razmerjih. Se pravi, da se iz ukrepov Ministrstva za gospodarstvo tudi ti ukrepi prenesejo na kmetije, ki so kmečki zavarovanci. Se pravi, kjer gre za profesionalno kmetijo in kmetije, kjer ima zaposleno delovno silo.  Potem je problem prodaja na tržnicah. Nekateri župani so tržnice zaprli. Pa vendar potrošniki si želijo dobiti domačo zelenjavo, tisto kar imamo, kar se ponuja. Se pravi, tudi na tržnicah bi bilo smiselno urediti tako, da je za stojnico samo eden, da je nek red na tržnici, ampak da se pa ta roba dobi, da se ne zapira tržnic kar vsepovprek. Na eni strani imamo doma zelenjavo, imamo radič, vse se da dobiti, konec koncev pa če bomo zaprli tržnice, pač bomo s tem samo nekako blokirali zadevo.  Potem kaj z obdelavo kmetijskih površin kmetov, lastnikov, ki imajo zemljo v tuji državi, recimo v Italiji ali pa, kjer bo treba, to so vinogradi, ki jih bo treba škropit, privezovati in tako naprej. Se pravi, delati.  Potem kaj je z zaščitnimi sredstvi? Kar še veliko teh vprašanj je, katere pa tudi naslavljamo na Ministrstvo za kmetijstvo. Samo vseeno sem jaz želel, da tukaj vas seznanim s to problematiko, ki je sprotna in jo je treba tudi sprotno reševati in jo rešujemo.  Potem prekinili smo izvedbo vnosa zbirnih vlog. Ne želimo, da bi se sedaj zaradi tega ta stvar ustavila, da bi bila vplačila kasnela in tako naprej. Vse je treba poskrbeti, da bo potem tudi vsa realizacija v nadaljevanju pravočasna in da bodo kmetje dobili ta plačila tako, kot so jih do sedaj dobili. Kajti, se pravi, denar, ki bo prihajal na kmetijo bo ključnega pomena, predvsem ta, še posebej, če bo kje zastala proizvodnja prodaje, mislim koder bo zaostala, in ne bo iz naslova prodaje prihodka. Se pravi, bo ta denar še toliko bolj pomemben.  Na zbornici pa drugače vodimo, spremljamo situacijo na terenu, smo v stikih s kmeti, pač, te njihove probleme zbiramo, jih rešujemo kolikor se da. Tudi kmetijska svetovalna služba, če ne sprejema več, se prvi, strank, kmetov v pisarne, so tam dežurni, ki imajo stike z njimi, ki se z njimi preko elektronskih medijev, telefonov tudi dogovorijo, pogovorijo. Smo pa okrnjeni za določene storitve, kar je pa predvsem se razume, tudi v prihodnje bo, kot so storitve veterine, ni osemenjevanja sedajle 14 dni in tako naprej. Tudi ne vemo kaj bo čez 14 dni. Te stvari dejansko se rešuje in moramo reševati iz dneva v dan, iz ure v uro ali pa če bo treba tudi takoj. Na zbornici smo tudi vzpostavili, pojačali aplikacijo »kupujmo domače«. Se pravi, da je ponudba in povpraševanje na našem portalu »kupujmo domače« in želimo, da se tudi ta pojača, razširi in da se na ta način vsak potrošnik lahko preko računalnika vidi kje se da kaj dobiti in potem se tudi da dogovoriti kako se ta dobava izvrši. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod Cveto Zupančič.  Preden preidemo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih, ki ste jih dobili med razpravo gostov na mize, bi morda prosil ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da odgovori na nekaj dilem, ki jih podal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice.  Izvolite ministrica.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala, predsednik.  Jaz bi najprej seveda na tiste dileme, ki se nanašajo direktno na zakon oziroma izvirajo vprašanja iz Predloga Zakona o interventnih ukrepih, potem pa seveda na neke druge stvari, ki so bile izpostavljene, pa vendar niso čisto predmet zakona, so pa izjemno pomembne. Torej kar se tiče tiste bojazni ali pa strahu pred tem, da bi prišlo na podlagi določb zakona do kakršnegakoli brezplačnega odvzema ali pa neplačila kmetijskih pridelkov, to ni predvideno v nobeni situaciji. Predvideno je, da se izdelki oziroma pridelki usmerjajo na trg na način, da zagotavljamo nemoteno oskrbo in nikoli ni pri tem mišljeno, da se karkoli odvzema. Tudi vse tisto kar smo predvideli za krepitev blagovnih rezerv izvira nenazadnje iz posameznih kmetijskih gospodarstev, ki bi lahko zapadle v težave z viški, v kolikor ne bi več bil omogočen izvoz ali pa v primeru, da seveda moramo količine okrepiti v blagovnih rezervah, zato je predvidenih 28 milijonov evrov v zakonu. Torej povsod je predvideno, da se te izdelke plačuje. Z omejitvami cen pa seveda želimo zaščititi domačega pridelovalca, v kolikor bi prišlo do kakšnih poizkusov dampinški ceni iz drugih trgov.  Kar se tiče začasnega upravljavca, je v četrtem odstavku 2. člena dodano, da ta opravlja dela, ki so nujno potrebna za nemoteno delo, delovanje kmetije. Torej tukaj ne predvidimo natančneje teh dejavnosti ali pa opravil, ker je specifika kmetij toliko različna, da seveda potem zahteva tudi specifično obravnavo, vsekakor pa nujna dela na kmetijskem gospodarstvu ne predvidijo prodajnih poti v kolikor ste želeli to v prodaji, da ne pride do nezaželene mogoče prodaje izdelkov.  Kar se tiče tržnic. To je izjemno pogosto vprašanje ali pa naj začnem drugače. Mi smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano vzpostavili 24-urno stalno dežurno službo, ki je 24-ur na dan v treh izmenah dosegljiva na telefonski številki in mailu, zato ker imamo resnično ogromno vprašanj iz terena. Meni tudi sodelavci dnevno poročajo o tem kakšna so vprašanja in kaj predvsem tem v teh trenutkih ljudi skrbi in zelo pogosto vprašanje je o delovanju tržnic. Torej mi nismo omejili z nobenim sprejetim ukrepom delovanja tržnic. Tržnice lahko delujejo nemoteno, imajo jasna navodila na kakšen način se lahko ta prodaja vrši kot tudi nismo z ničemer omejili dajanja na trg kmetijskih pridelkov, izdelkov, živil v nobeni obliki, torej tudi prodaja na kmetijah, prodaja na mlečnih avtomatih, prodaja živil v prehranskih trgovinah nemoteno poteka. In tukaj gre res, jaz sem včeraj to tudi javno storila za zahvalo vsem tistim pridelovalcem, ki se v tem in pa tudi živilsko-pridelovalni industriji. Namreč obstajajo tudi pobude po zaprtju vseh industrijskih obratov. Opozarjam na to in sem tudi včeraj to izjemo izpostavila, zaprtje živilsko-pridelovalnih obratov bi v trenutku pretrgalo oskrbne verite in seveda povzročilo motnje na terenu, zato v prvi fazi seveda apeliramo na to, da se to ne zgodi. Mnogo kmetijskih pridelovalcev je odvisno potem od zaključka znotraj živilsko-pridelovalne verige, kajti tja plasirajo svoje izdelke. Drugič seveda resnično iskrena zahvala za potrpežljivost vsem tistim, ki to v teh trenutkih nemoteno delajo, mnogi ljudje so se samoizolirali, na ta način pazijo na sebe, kmetovalci in pa delavci v živilsko-pridelovalni industriji z vsem spoštovanjem si tega v teh trenutkih ne morejo privoščiti. Seveda pa jih pozivamo in jim tudi pri tem pomagajo, da upoštevajo kolikor se da ukrepe za samozaščito in jim tudi seveda zagotavljamo dostop do zaščitnih sredstev.  Kar se tiče vseh postopkov glede zbirnih vlog in pa vseh programov, ki tečejo na tem področju, podaljšujemo roke kolikor je v naši možnosti, ne želimo nobenega izpada, je pa res, da določeni roki so odvisni od podaljšanja tudi na nivoju Evropske komisije, zato smo zaprosili nemudoma in v tem trenutku čakamo na odgovore in se bomo seveda temu prilagajali tudi na področju ukrepa dobrobiti živali in vsemu, kar je vezano na neke časovne omejitve. Tako da resnično delamo vse na tem, da tukaj ne pride do nobenega izpada, sploh pa ne bo nobenega izpada pri izplačilih. Bodo potekala popolnoma. V tem trenutku delavci na Agenciji za kmetijske trge delajo, odločbe se pripravljajo in plačila bodo tekla nemoteno.
Hvala za pojasnilo, ministrica.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter na to v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ni nasprotovanj.  V razpravo dajem 1. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želite razpravljati? Prvi je kolega Rajh. Izvolite, kolega Rajh.
Hvala lepa za besedo. V Poslanski skupini SAB vse napore ministrstva podpiramo, torej ministrstva za zagotovitev prehranske varnosti ljudi in tudi ekonomski obstoj slovenskega kmeta podpiramo.  Meni se je pa v razpravi v bistvu odprlo nekaj vprašanj, ki niso čisto vezana na ta zakon, ampak jih je mogoče razumeti tudi kot moje razmišljanje. Ministrica je izpostavila problem samooskrbe z določenimi živili, predvsem zelenjave, predvsem zelenjave. Vemo, da prihaja poletje. Zanima me, ali je mogoče na hitro, bom rekel, vzpostaviti površine kjer se bo ta zelenjava od katere smo odvisni začela pridelovati. Druga zadeva, ali ministrstvo razmišlja o alternativnih možnostih prehranjevanja. Sami ste povedali, da bomo morali državljani v primeru, da bo prišlo do izpada kakšnega živila, hranila, spremeniti prehranske navade, na primer zamenjati papriko z zeljnato glavo ali kaj takega, da se v bistvu tudi to obravnava. Ali ministrstvo razmišlja o tem, katera zelenjava ali pa vrtnina najhitreje zraste, da smo v tem smislu prehransko varni. Druga zadeva je povezana s podnebnimi spremembami. Jaz si ne želim, da nas polti prizadene suša. Zanima me, ker imam osebne izkušnje, kontaktirali so me kmetovalci, ki so želeli izpostaviti namakalne sisteme, na primer, gre za akumulacijo Požek pri Slovenski Bistici, pa so kmetje obupali, ker so, v bistvu zgodilo se je tako, da so se kmetje zbrali, da je prišlo do soglasja med kmeti, kar ni tako enostavno. Pa so dejansko na koncu obupali, ker je šlo za površino namakanja preko 200 hektarjev in so potrebovali okoljevarstveno, torej presojo vplivov na okolje. Da bi se zaradi tega tudi v medsektorskem sodelovanju, bom čisto tako rekel, povozilo to zakonodajo in interventno zagotovilo tam, kjer so projekti narejeni, moramo se zavedati, da imamo projekte namakanja pripravljene, da bi se za te primere to zakonodajo, te postopke povozilo in zagotovilo namakanje površin.  Dodatna zadeva, ki je tudi posredno na nas vezana, vemo, da se v medijih pojavljajo številni prehranski guruji do katerih so dovzeti predvsem mlajši, ki nekako forsirajo prežiranje s hrano. Tako nekateri mladostniki dnevno pojedo celo pol kile ali kilo mesa na dan, da se v bistvu jasno pošlje sporočilo, da te razmere današnje niso primerne, da bi se s takim prehranjevalnimi vzorci nadaljevalo. Hvala lepa.
Hvala kolega Rajh. Naslednji je prijavljen kolega Baković. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovana ministrica, kolegice in kolegi! Moje osebno mnenje je, da neke bojazni, da bi začasni upravljavec kmetijskega gospodarstva prodajal izdelke ali pa živino ni, ker s tem zakonom se ne menja lastninska pravica na določenih predmetih, temveč se menja, se samo določa upravljanje, ki je, kot je že ministrica povedala, v četrtem odstavku določeno. Me pa malo oziroma nisem popolnoma prepričan, če prav razumem, glede pravice do mesečnega denarnega nadomestila za začasno opravljanje kmetijskega gospodarstva. Zanima me, kdo je tisti, ki je dolžan plačevati to denarno nadomestilo in koliko je to? Kakšen je znesek tega in kaj pomeni tudi, ali je kakšna razlika v primeru, da je začasni upravljavec kmetijsko-svetovalna služba.  Potem imam še en pomislek ali pa morda en predlog. In sicer, v petem odstavku 2. člena v drugi alineji je napisano, da se je vsakdo dolžen vzdržati vseh ravnanj, ki bi ovirala in omogoča dostop do skladišča postavitve skladišča, njegovo uporabo ali vzdrževanje, ni pa določene kazenske določbe. Se mi zdi, da to pa bi v teh primerih skorajda lahko bila, kajti vemo kako smo vezani na zemljišča in če bo potreba to postaviti na zemljišča katerega lastnik ni država, pa se bo nekdo upiral, nimamo kazenske določbe in potem bomo imeli težavo, vsaj zdi se mi da ne, kolikor sem lahko na hitro te amandmaje pogledal.  Ja, in tukaj se strinjam tudi s kolegom Rajhom, ki je govoril o teh predlogih za povečanje kmetijskih proizvodov, zlasti glede na elektronsko pošto, ki smo jo dobili od gospoda Žnidaršiča, ki nekako tudi sam predlagal, da bi dali začasno možnost ljudem oziroma kmetom, ki imajo njive na katerih raste trava, da zaradi dolgoročne oskrbe in prehranske varnosti obdržijo subvencije in lahko preorjejo njivo ter posejejo pridelke za prehrano ljudi. Toliko bi jaz imel.  Hvala lepa.
Najlepša hvala kolega Baković. Preden nadaljujemo, sem prejel še eno pooblastilo. Nekdanja kolegica Nina Maurovič bo nadomestila kolegica Jerca Korče, ki jo prav lepo pozdravljam na današnji seji.  Naslednja je prijavljena kolegica Violeta Tomić. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik. Vse kolegice in kolegi in vabljeni, tudi pozdravljeni! Najprej naj povem, da bomo v Levici seveda predlog zakona podprli, tako da misli, da je nujno, da o tem danes razpravljamo in pozdravljamo to pobudo ministrstvu za kmetijstvo, kajti to je trenutek, resnično moramo stopiti skupaj in narediti vse najboljše kar lahko naredimo za naše državljane.  Navezala bi se na razpravo gospoda Cveta Zupančiča, s katerim se takorekoč skoraj vedno strinjam. Najprej bi res opozorila kaj bi se zgodilo, če bi začasni upravljavec mogoče delal v svojo korist in kot je gospod Zupančič omenil, recimo razprodal živino ali karkoli. Prosila bi samo, da ministrstvo ima to v uvidu, ko dela predloge, kakšna pooblastila in pristojnosti bi ta upravljavec imel. Vedno ja, zboli ponavadi cela družina priskoči, sosedi in ta sosedska pomoč o katerih jaz vedno govorim, je ohranila slovensko kmetijstvo skozi zgodovino in skozi stoletja. Če se naj v razpravi samo rahlo dotaknem prehranske varnosti zaradi katere se moramo zdaj lotiti teh ukrepov, jaz sem večkrat poudarjala, od leta 2014 od kar sem tukaj v parlamentu, da tisti, ki bo imel v prihodnosti vodo in hrano, bo vladar sveta in tukaj dejansko moramo ves čas razmišljati o naši varnosti, kajti evropske direktive so naravnane za večje države, večja gospodarstva, večje kmetijstvo, pri nas je to popolnoma drugače. In na to sem opozarjala tudi že prejšnjega ministra, gospoda Židana, kajti ni prav, po mojem skromnem mnenju, da so se subvencije dodeljevale recimo za to, da pokosiš travo, od česar nihče nima nič. Namesto tega bi morali subvencije sistemsko preusmerjati na revitalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so se zaraščala. Tako da, mislim da bo treba razmišljati o zelenicah, urbanih vrtovih, itn. Zdaj dejansko naj ne zveni ideološko, ampak to so dejansko posledice te globalizacije v kateri smo in to ni nekaj kar zraste na zelniku Levice, ampak moj mehanik je na primer rekel, evo tole je pa zdaj tako, ker so najcenejšo delovno silo iskali na Kitajskem namesto da bi zaposlili evropskega delavca in zdaj jaz ne dobim delo in to je dejstvo. Mi bi predvsem morali skrbeti za dobrobit vseh ne pa za profit nekaterih ozkih, nekih elit. Ampak meni se zdi, da je vsaka kriza priložnost, da najdemo nekaj dobrega. In dajmo poiskati kaj je dobro, kajti morali bomo zgraditi drugačen način razmišljanja verjetno in drugačen pristop. Kajti zdaj ne bo tako enostavno priti v trgovino in napolniti košarico.  Zdaj, zato mislim, da je dobro, da se slišimo, da dobronamerno vzamemo vse predloge. In recimo nekateri ljudje pravijo »ampak, glejte, dobro je pa to, da zdaj vidimo čisto nebo«, ker se industrija ustavlja, ne. In dejansko to je nekaj dobrega, kajti mati zemlja nas bo vrgla dol, če ne bomo sami se zavedali, da jo moramo čuvati. Verjemite, narava je močnejša od človeka in bo poskrbela sama človek je neke vrste parazit na njej. Mogoče bomo vzpostavili bolj spoštljiv odnos do matere, ki nas je v bistvu rodila, hranila in nas bo tudi sprejela v svoje naročje, ko nas ne bo več. Tako, da ta odnos je bil žal pretrgan. Jaz bi tudi poudarila, da sem prejela eno zelo zanimivo iniciativo, ki ste jo vi na ministrstvu tudi, Ekološka civilna iniciativa namreč je dala predlog kako zagotoviti lokalno hrani in temu predlogu se reče Eko-tržnica v vsak gasilski dom. Meni se zdi ideja fenomenalna, kajti imamo 1340 gasilskih domov, ki imajo vso potrebno infrastrukturo, imajo mize, imajo prostore in tudi naši gasilci, ki se jim ob tem priložnosti zahvaljujem za vse, kar počnejo prej in tudi v bodočnosti, so usposobljeni za delovanje v kriznih razmerah. Tukaj bi kmetje, ki ne morejo prodati svojih viškov, lahko odložili to hrano, je popolnoma varno in bi potem ljudje prihajali po njo po potrebi sami, ne pa tako masovno kot se srečujemo v teh velikih trgovskih halah. Tako bi zgradili samooskrbne skupnosti in bi dali tudi podporo domačim kmetom, kajti vsaka stara mama, ki ima kakšno kokoš in malo zemlje, lahko svoj višek proda, kar bo zanjo dobro in tudi za nas. Tukaj bomo pa tudi poskrbeli za slovenska delovna mesta. Tudi, če se slučajno zgodi, da smo tri dni brez elektrike in tukaj se je potrebno zahvaliti tudi vsem, ki v tem času, recimo samoizolacije, delajo. Mi pritisnemo na gumb in se nam prižge elektrika – tudi za to nekdo skrbi in to so nevidni delavci in zdi se nam samo po sebi umevno, da to funkcionira, dokler še funkcionira. Tako, da o tem velja razmisliti. Mislim, da ste dobili to pobudo na ministrstvo, tako da ga toplo podpiram.  Dejstvo je, da moramo vse naše težave reševati lokalno. Za nas ne bo skrbel ne svet, ne Evropska unija in zavedati se moramo, da ko bodo nehali umirati ljudje, bodo začela umirati podjetja. In ne bodo sposobna iti preko zadolženosti in nelikvidnosti in tudi kupna moč bo manjša. In zavedati se moramo, da če gremo k lokalnemu kmetu po mleko s tem tudi ne obremenimo okolja, kajti ne bo ne plastike za mleko ali pa jogurte in tako naprej.  Zdaj, infektolog gospod Alojz Ihan je v delu pisal, da če ne zadržimo ta jez, bomo vsi pod vodo. In dejstvo je, da nimamo nobene izbire pri koronavirusu in to, kar počnemo, moramo početi še naprej, mogoče še bolje, malo več testirati ljudi in tako naprej. Na primer Angleži, kot navaja, imajo drugačen pristop – dovolili so, da mlade prekužijo, močne ljudi, in zaščitijo samo šibke in bolne. Ko bodo dosegli 60 % kolektivno imunost, bodo v bistvu počasi prekužili starejše in bodo brez gospodarske škode in večjega napora dosegli isto kot drugi s popolno družbeno paralizo. In mi smo zdaj paralizirani komaj nekaj dni, tri dni, pa je že kar neprijetno vzdušje v celi državi.  Vprašala bi še ministrico, za konec moje razprave, nisem uspela zadnjič, ko smo govorili. Kako boste spodbudili, toplo pozdravljam to, da, aha, o rastlinjakih. Bili smo v sejmu na Radgoni in videli smo rastlinjake in imeli smo sejo o geotermalni energiji. To je trenutek, ki ga lahko izkoristimo, vendar pa je treba olajšati procedure in papirologijo, kajti gospod Ferenčak, ki ima tam nasad orhidej, je govoril o tem, da njegov sin nebi hotel več delati tega ravno zaradi tega, ker je porabil, ne vem, 90 % energije, ki bi jo pridelavo, za pridobivanje dovoljenj. Zdaj moramo urgentno vsi reagirati in nekako spodbuditi vse, da bodo preko rastlinske pridelave, rastlinjakov, kolobarjev, urbanih vrtov celo, obstajajo cele študije kako in zelenic, pridelali svojo hrano. Kajti dejstvo je, da imamo izredne razmere.  Vprašala bi samo še ministrico, ravno prejšnji mesec smo prodali Semenarno Ljubljana z veliko tradicijo. Mene vedno boli, kadar pride karkoli od naših vitalnih strukturnih podjetij v tuje roke. Vemo, da smo izgubili in letala in letališče in vse, kar je po mojem mnenju izjemno neodgovorno. In semenarna nam je omogočala samooskrbo. In prejšnji direktor je rekel, da ni samooskrbe brez domačega semena in ni slovenske hrane brez samooskrbe. Tako, da glede na to, bi vas vprašala kako je možno, da izgubljamo tako vitalne? Vodo smo prodali Arabcem, Costello v Beli krajini. Mislim, dobro, koncesijo, ampak vseeno – vodo in hrano moramo zadržati, te zadeve so strateškega pomena in vas prosim, da mi razložite zakaj se nam to dogaja. drugače pa imate vso podporo s strani Levice in dajali bomo konstruktivne, predvsem pa ekološke in inovativne predloge za prihodnost. Hvala.
Hvala, kolegica Violeta Tomić, za vaš prispevek.  Naslednji je prijavljen kolega Polnar. Izvolite, kolega Polnar.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci, pri obravnavi prvega amandmaja k interventnem zakonu želim razpravljati na splošno o zakonu in tudi se nameravam držati izključno tematike, ki jo zakon obravnava.  Nesporno je, da imamo v državi epidemiološko krizo. Ta kriza ni latentna, ampak je akutna. In tudi odzivanje na take vrste akutno krizo kaže koliko je država sposobna spoprijema s tako situacijo. Mi danes obravnavamo interventni zakon s področja kmetijstva. Hkrati poteka tudi obravnava interventne zakonodaje s področja dela, jutri bomo obravnavali zakonodajo s področja javnih financ in kreditiranja. In mislim, da na podlagi tega lahko ocenim, da se država glede na akutnost krize ustrezno odziva.  Mi smo imeli v prvem predlogu zakona dve področji, ki sta bili opredeljeni in sicer trg kmetijskih pridelkov ali živil in pa trg gozdno-lesnih asortimentov.  Na področju trga kmetijskih pridelkov ali živil je bilo predvidenih pet ukrepov. Mislim, da so ti ukrepi glede na stanje krize tudi pričakovani. Nanašajo se na izvoz posameznih živil ali skupin živil in pridelkov, tudi na njihov uvoz, na maksimiranje oziroma minimiziranje cene, na področje začasnega upravljanja kmetijskih gospodarstev in pa na morebitno postavitev objektov na namen skladiščenja kmetijskih pridelkov in živil. Jaz bi poudaril, da v zakonu predvsem je vedno opredeljen pogojnik »lahko«. To pomeni, da se bo država odzivala glede na trenutno situacijo in to se mi zdi tudi popolnoma pravilno.  Ravno tako na področju trga gozdno-lesnih asortimentov predvideva zakon oziroma vlada, ki ga predlaga, dva ukrepa. In sicer na področju uvoza in pa ravno tako na področju postavitve objekta za namen skladiščenja tovrstnih gozdno-lesnih sortimentov. Mislim, da to tudi ni nekaj takega, kar bi bilo posebej nepričakovano glede na nastalo situacijo.  Tisto, kar pa se mi kaže kot pomembno poudariti, je pa sposobnost odzivanja izvršne veje oblasti po tem, ko je bil osnovni predlog interventnega zakona vložen v proceduro in tudi sprejet na vladi, ko so se določene stvari še dopolnile. In mislim, da so se dopolnile na življenjsko pomembnih področjih, zlasti na tistih, ki se tičejo veterinarstva, ki se tičejo obravnave fitofarmacevtskih sredstev in pa semenskega materiala kmetijskih rastlin. To se pravi, to je torej tisto, kar je bilo po osnovnem zakonu dopolnjeno. In po moji sodbi to tudi kaže, da je ta del izvršne veje oblasti zelo natančno in podrobno seznanjen s trenutnimi zadevami na tem področju in se na te trenutne akutne zadeve tudi ustrezno odziva. To se mi zdi pri tem interventnem zakonu izjemnega pomena in zato bom tudi vsa dopolnila oziroma osnovno besedilo zakona in vse amandmaje, ki so k temu zakonu vloženi, tudi podprl.  Mislim pa, da bi veljalo v tem primeru, pa tudi generalno pri sprejemanju interventnih zakonov in tovrstne zakonodaje upoštevati vsaj še eno načelo. S tovrstno zakonodajo se ne da natančno predpisati čisto vsake malenkosti, ampak je, mislim da vendarle od slovenskih državljank in državljanov odvisno, da ta zakon oziroma podobne zakone izvajajo v dobri nameri - da si jih interpretirajo v dobri nameri, da jih izvajajo v dobri nameri zato, da bo javni interes zadovoljen in da se ne išče dlaka v jajcu za vsako malenkost in potem prelaga odgovornost na izvršno vejo oblasti. Kot pravim, situacija je akutna. V takšni krizi se je potrebno odzivati izjemno hitro, izjemno odzivno in pričakovati je glede na razmere, kako se bodo naprej razvijale, da bomo morda na tem področju še kakšno dopolnilo k temu interventnemu zakonu sprejemali.  Toliko bi imel. Hvala lepa.
Najlepša hvala, kolega Polnar. Naslednja je prijavljena kolegica Iva Dimic.  Izvolite, kolegica.
Hvala lepa.  Spoštovana ministrica s celotno ekipo in vsi moji poslanski kolegi, ki smo danes prišli v Ljubljano, da bi vendarle dali podporo interventnemu zakonu, ki praktično ureja tisto, kar se mi zdi, da je za vsakega državljana zelo pomembno, to je neke vrste prehranska varnost, samooskrba. S tega vidika sem se tudi javila k besedi.  Seveda podpiram predlog zakona, pa vendarle. Tako ministrica verjetno tudi vi kot jaz, ko sem videla, da imamo zelo isto pošto in da smo bili vsi med naslovniki, mislim, da je prav, da vseeno opozorim na kaj opozarjajo naši državljani, med drugim tudi kmetje. Vajeni smo na tem odboru nekih interventnih zakonov, ki je reševal posledice suše, posledice žleda, posledice pozebe, poplav in tako naprej, vendar se zdaj srečujemo res, kar se tiče same oskrbe hrane in prehranjenosti naših državljanov, je to čisto nek nova zgodba lahko rečem v tem smislu.  Seveda ljudje so tako vam kot tudi meni poslali razmišljanje in tudi, bom rekla se mi zdi, da upravičeno tako razmišljajo, zato bi vam tudi to izpostvila, da bi bilo potrebno zaradi večje prehranske varnosti tudi v prihodnje, recimo v tem letu mogoče dobro preorati vse ravninske površine in zagotoviti ter dati prioriteto pridelavi hrane za ljudi. Mogoče ne toliko nižinske dele, zagotoviti za hrano živine, da bi se recimo za prehrano živine usmerili v OMD območja, tam kjer ni možnost neke rastlinske pridelave hrane. Se mi zdi, da je potrebno tudi razmisliti, če bi se kdo od kmetov na ta način odzval. Še vedno imamo možnost sajenja krušnih žit kakor je ječmen ali pšenica. Se mi zdi, da je potrebno razmisliti, če se lahko kmetje v tem trenutku odločijo, bom rekla to je, govorim o tednu, o štirinajstih dneh, tudi zaradi spremembe sheme, kater imajo, bom rekla kot subvencijske shem, no. Tako, da če imajo zdaj oni tam travnik, so še vedno pripravljeni preorati njivo in seveda neko krušno žito posejati, če bo to omogočeno brez kakšnih sankcij. Seveda tukaj imam v mislih Agencijo za kmetijske trge, ki vodi te subvencijske vloge. Bilo je rečeno, da se jim zdi, da bi morali vse njivske površine namenjene pridelavi biodiesla, nameniti resnično za pridelavo hrane za ljudi. Da bi bilo potrebno razmisliti tudi kako se bo glede 3. člena in ukrepi na trgu gozdno-lesnih sortimentov. Želim poudariti, da Slovenija ima nekje 6,5 milijona kubikov letnega poseka, zdaj se govori, da se bodo podlubniki razmnožili. Mi smo zmožni z lastno predelavo nekje predelati 1,5, mogoče maksimalno do 2 milijonov kubikov lesa. Sedaj jih skrbi, če ta les ne bo mogel iti v tujino kaj to pomeni? Seveda že tako nizka cena, padanje cen, če to ta les nekje stal 6 mesecev. Skratka, so v nekem, bom rekla začaranem krogu. Hkrati sem dobila vprašanja ali opozorila kaj to pomeni. Jaz zelo podpiram vaše dejanje, ko ste spodbudili, da je potrebno kupovati slovenske proizvode, slovensko mleko in mlečne izdelke. Pa vendarle kmetje ne dolgo nazaj, par let, so imeli izkušnjo, ko je bil mlečni trg praktično sesut. Bojijo se kaj to pomeni, če ne bo tega izvoza mleka, kam, kako s tem mlekom. Po okrevanju mlečnega trga so se kmetje ponovno postavili na noge in se ponovno intenzivno začeli s tem ukvarjati. Se pravi, da so ponovno pred drugim padcem, to jih skrbi. Skrbi jih cena mleka. In seveda tudi ali bodo plačila redna. Želela bi opozoriti, vem, da ste dobili tudi pismo o vinarju, slovenskih vinarjih, ko sprašujejo kako in kaj se jim bo zagotovilo in kakšni ukrepi bodo v prihodnje, tudi z vidika fitofarmacevtskih izdelkov in tako naprej. Pa vendarle naj ne bo nam oziroma ne želijo, bom to tudi izpostavila to zeleno trgatev, to je bilo v preteklosti in je prizadela ne kratkoročno, ampak dolgoročno slovenski trg, vinarski trg. Dobila sem, vidim, da nas spremljajo tudi naši zamejski Slovenci, vprašanje, kako bo z obdelavo vinogradov za zamejske Slovence, ki so na slovenski strani. Kakšen bo ta prehod? Ali bo ta prehod brez problema. Kjer imajo njive, vinograde, da so dvolastniki. Tu me sprašujejo, imate morda kakšno novico o tem? Mislim, da jim je potrebno tudi s tega vidika odgovoriti. In še zadnje, kar je tudi moja kolegica Violeta izpostavila, rastlinjaki. Sedajle se kaže, da vse te naše prepreke birokratske v preteklosti nas bodo na nek način drago stale. Mi imamo omejitve koliko velik rastlinjak lahko kdo postavi pod enostavni objekt in koliko za nadaljnji objekt. Jaz mislim, da, če bi se Slovenija že v preteklosti odgovorno obnašala, da bi bila njen ključni cilj prehranska varnost, potem mi tega vprašanja danes ne bi imeli in bi imeli mogoče kakšen rastlinjak več v Sloveniji, ki bi omogočal nenazadnje tudi zelenjadarsko prehranjenost Slovenije. Jaz mislim, da je sedaj trenutek, ko bi morali to urediti. Nenazadnje sprostiti, če se bo sploh še kdo v teh razmerah želel s tem ukvarjati. Saj veste, taka cena sedaj… Če ministrstvo določa cene in tako naprej, imajo vsi mogoče iz preteklosti malo iz preteklih let drugačen pogled na to, pa vendarle mislim, da je to priložnost, da se postavimo na svoje noge in da vendarle pogledamo kaj se da tu narediti in da omogočimo in da sledimo res tistim ciljem svoje lastne prehranske varnosti in zadostnosti tudi na tem področju. Hvala zaenkrat. Pa, kot sem dejala, podpiram vsa vaša prizadevanja, da se vendarle ustvarijo pogoji za neko varnost tudi prehransko v Sloveniji.
Hvala, kolegica Iva Dimic. Naslednji je prijavljen kolega Bojan Podkrajšek. Izvolite, kolega Podkrajšek.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci! Poseben pozdrav gospe ministrici. Obenem zahvala za njen trud v teh zelo zahtevnih časih.  Sam bi se ustavil pri tem 2. členu, seveda ne bom šel v člene, o katerih smo že govorili. Sam moram priznati, da podpiram ta vaš napor, vse te spremembe, ki jih bomo danes, upam da, soglasno izglasovali. Bi se pa, spoštovana ministrica, cenjene kolegice in kolegi, ustavil pri tem 2. členu, predvsem pri upravljavcu, če se na kmetiji zgodi, jaz resnično upam, da tega ne bomo potrebovali v teh prihodnjih mesecih, ampak kljub temu časi niso enostavni in mogoče na kakšnem segmentu kdo izven tega Državnega zbora pa še na podeželju te stvari podcenjuje. Seveda sem pozorno tudi poslušal predsednika zbornice, gospoda Cvetota. Na podeželju imamo različne kmetije. Seveda ene manj zahtevne druge bolj zahtevne. Hvala bogu bom rekel, da se približuje spomladanski čas, da bo lahko tudi veliko živine šlo na pašo in seveda, ker sem pri paši, veliko enostavneje je nekomu prevzeti neko nalogo za nekoga, ki ima 30 ali pa 40 govedi na paši, gre mogoče enkrat ali pa dvakrat na dan pogledati, če je z vodo vse v redu pa mogoče s pastirjem, pa je dosti manj obveznosti pa bojazni, da bo kaj narobe na tej kmetiji za upravljavca, ki to odgovornost prevzema. Seveda pa imamo drugi segment na kmetiji, ki so pitanci. Tudi pri pitancih bi, ker tudi sam prihajam iz podeželja, bi se mogoče upal iti k nekomu, ki ima 50 ali pa 70 pitancev. Tudi tukaj vidim rešitev nekoga, ki bo prevzel to odgovornost. Se pa, spoštovana ministrica pa vsi zbrani, predsednik, bojim, pri upravljavcu za kmetijo, kjer je mleko. Seveda hlev, ki ima v hlevu 70 ali pa 80 dojilj, ki jih je treba zjutraj kvalitetno podojiti, zvečer, vmes pa tudi kvalitetno hraniti. Tukaj pa se bojim, če se zgodi ta nesreča na kmetiji, da je gospodar oziroma vsi člani te kmetije, pa seveda največkrat ugotavljamo, da jih preveč ni na kmetiji, da je minimalno tisti, ki seveda vsak dan delajo na kmetiji, da bo veliko težje najti nekoga, ki bo to odgovornost prevzel. Tisti, ki ima to znanje, seveda ima dosti dela na svoji kmetiji. Moramo se pa zavedati kaj pomeni iti nekomu v hlev brez gospodarja, brez družinskih članov, zjutraj podojiti seveda vse te dojilje. Tukaj drastično pade količina, pa tudi velika bojazen je, da se kaj poneseči. Samo zamislimo si, da pride v mleko, ki je že nadojeno, ne vem, ponesreči kakšno čistilo. Menda, da so tukaj velike kazni tudi za kmetije. Hočem povedati, da ne bom predolg, da bo tukaj zelo veliko težje dobiti upravljavca kmetije, če se kaj zgodi. Kakšen bi bil moj predlog? Da na teh zahtevnih kmetijah že mogoče kmetje in jaz sem uvodoma povedal, da bi iskreno želel, da se ne zgodi na nobeni slovenski kmetiji v naslednjih šestih mesecih, da bo treba iskati upravljavca, da danes kmetje že o tem danes razmišljajo. Gospa Violeta je prej govorila o zelo dobrih medsosedskih pomoči v Sloveniji. Ker prihajam tudi iz podeželja, to vidim in spoštujem, da si danes mladi kmetje znajo zelo dobro, pa mislim, da je to pohvalno, med seboj pomagati. Mislim, da bi moral kmet danes že imeti namestnika. Če se slučajno ta nesreča zgodi čez en teden, dva tedna ali mesec, da se ve kdo, ker veliko težje bo, ko bo ta družina šla v izolacijo, nekoga na daljavo iskati. Še enkrat ponavljam, veliko lažje bo gledati živino na paši, tam ni, si upam jaz iti sam kot, tudi upam iti hraniti pitance, zelo težko bi imel korajžo, da grem k nekomu v hlev, kjer imaš 70 ali pa 80 dojilj. Tako, da bi mogli ti kmetje že danes razmišljati, da imajo nekoga, veliko lažje ga mogoče uvede in mu tiste stvari, ki jih mogoče nihče ne pozna, kako se prahana da temu govedu, in seveda kako lahko tudi kvalitetno opravlja to delo v hlevu. Še enkrat pa ponavljam, da tisti kmetje, ki imajo to znanje, ki imajo svoje velike kmetije, si bodo zelo težko privoščili, da bodo prevzeli odgovornost za kmetijo, ki je v težavah. Tako da, mogoče moj apel, spoštovana ministrica, kljub vašemu trudi na tem področju, da mogoče še o tem razmislimo. Kmetije bi morali imeti to rešeno zdaj ker še ni nesreče. Ko se nesreča zgodi, je veliko težje to to glasovati.  Hvala za vašo pozornost.
PREDSEDNIK FRANC BREZNIK
Aleksandra Pivec
Hvala, predsednik. Jaz se vam zahvaljujem za razumevanje. Ob 10. namreč začenjamo s sejo vlade in jaz moram biti prisotna na seji.  Na hitro bom skušala čez vprašanja. V nadaljevanju pa potem prosim, da kolega pravnik gospod Andrej Hafner odgovarja na nadaljnja ali pa če bi še želeli na to karkoli.  Kar se tiče vprašanj, ki jih je zastavil gospod Andrej Rajh, se pravi samooskrba na področju zelenjave. Mi v tem trenutku gledamo in pripravljamo predloge oziroma strategije na kakšen način nemudoma odreagirati na to, da bi reševali tudi še letošnjo sezono in aktivirali vse možne površine, ki jih lahko za te namene uporabimo, vključno s tem kar je bilo vprašanje potem še v nadaljevanju, da tudi olajšamo pogoje oziroma tiste birokratske ovire do tega, d se lahko v čim večji meri rastlinjaki postavljajo. Zavedamo se težav na področju pridobivanja dovoljenj iz naslova ministrstva za okolje in prostor, ampak jaz verjamem, da situacija nas bo tokrat pripravila do tega, včasih je res potrebno verjetno imeti posebne okoliščine, da se tudi razmišljanja ali pa reakcije ljudi spreminjajo, in da bomo te postopke lahko pohitrili.  Kar se tiče alternativnih možnosti. Če ste pozorni ali pa vas pozivam, da ste pozorni tudi na naše spletne strani, socialna omrežja. Mi dnevno dajemo vsaj štiri do pet obvestil kjer tudi o tem obveščamo kako naj ljudje ravnajo v tem trenutku kako naj se zavedajo, da je potrebna tudi ta sprememba v razmišljanju, se pravi, ne bo dostopa do vseh izdelkov, do vseh skupin živil ali pa bo motena in potrebno je razmišljati tudi o tem, da bomo te navade seveda spreminjali.  Potem kar se tiče namakalne sisteme. Jaz bi to dala kar v isti kontekst z rastlinjaki. Seveda je potrebno tudi tukaj poenostaviti, čeprav do zdaj večjih težav pri postavitvi namakalnih sistemov nismo imeli in smo tudi ta ukrep dosti dobro izvajali in tudi sredstva črpali zanj, tako da, v kolikor je pa na konkretnih situacijah problem, se bomo vključili na ministrstvu in poskušali reševati.  Kar se tiče predloga gospoda Predraga Bakovića glede možnosti za, oziroma ne, to ni bil vaš predlog, se opravičujem. Kar se tiče mesečnih nadomestil, ste vi vprašali, na kakšen način bodo določala. Določa se jih v uredbi in sicer glede na to, kakšno površino ima kmetija, koliko glav živine ima in kakšna je zahtevnost dela, ker je to od kmetije do kmetije, odvisno, se potem to s posamezno uredbo tudi določi. Gre pa to plačilo iz naslova državnega proračuna, se pravi, ne zagotavlja je kmet.  Kar se tiče skladišča in pa kazenskih določb, smo upoštevali in je že pripravljen predlog, da se doda kazenska sankcija za kakršnokoli oviranje ali onemogočanje do dostopa skladišč, ki so v zasebni lasti oziroma postavljanje na zemljiščih, ki so zasebna last.  Glede rastlinske pridelave sem povedala.  Potem gospa Violeta Tomić, kar se tiče začasnega upravljavca, kot je že bilo rečeno, ta nima lastninske pravice torej je tudi ne more odtujevati, ima zgolj pravico do dela in opravljanja opravil. Smo se pa dogovorili, da bomo tudi podali oziroma je pripravljena že jasnejša definicija nujno potrebnih del, ki jih bomo vnesli v zakon, da bo res brez dileme tudi to jasno.  Kar se tiče, se pravi, možnosti za hitre spremembe namembnosti zemljišč tudi v smislu, da temu sledijo subvencije, sem naročila sodelavcem pravkar, da bomo seveda sprožili tudi postopke za to, ker to je povezano z določenimi administrativnimi postopki na agenciji za kmetijke trge in seveda potem spremembami tudi pri subvencijski vlogah, ampak bomo začeli tudi te postopke. Kot že rečeno, ja, smo prejeli tudi pobudo za prodajo v gasilskih domovih, smo tudi nemudoma reagirali na njo, vendar smo naleteli na nekoliko, niti ne bi rekla negativen, ampak na pač poseben problem s strani gasilskih organizacij kjer so njihove kapacitete v tem trenutku popolnoma razdane za druge namene. Se pravi, oni so vključeni v vse aktivnosti razdeljevanja zaščitene opreme in pa drugih aktivnosti, ki v tem trenutku potekajo na terenu za zaščito prebivalstva in je bil nekoliko zadržek, da nam v tem trenutku kadrovskih resursov ne morejo ponuditi, v vsakem primeru pozitivno sprejemajo pobudo in bomo skušali oziroma smo v stalnem stiku organizirati na kakšen način to lahko steče. Smo pa v vmesnem času vzpostavili spletni portal. Že gospod Cveto Zupančič je omenil sodelovanje s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, kjer delamo neke vrste borzo, ponudbe, povpraševanja in pozivamo, tudi to oglašujemo. Jaz vas pozivam, da tudi mogoče poskušate nam pomagati z delitvijo. Mi na socialnih omrežjih smo objavili, na spletnih straneh pozivamo pridelovalce, da nam sporočajo kje imajo viške svojih pridelkov in seveda na drugi strani pozivamo odjemalce, da na tej borzi nekako vzpostavljamo te kontakte, da tudi ne prihaja do fizičnih stikov. Se pravi, da gre to preko nekih elektronskih portalov. In to deluje 24 ur na dan, isto kot naša dežurna služba.  Se popolnoma strinjam glede geotermalne energije in sodobnih tehnoloških pristopov. Vsaka kriza, kot rečeno, je čas tudi za spremembo v razmišljanju in reakciji. Jaz mislim, da ta nam bo dala nekaj pospeškov s katerimi se bomo določenih področij hitreje lotili ob zavedanju kakšne nevarnosti nam lahko pretijo in najbrž v bodoče jim bomo tudi še večkrat priča.  Še en pomemben odgovor Semenarna Ljubljana. Semenarna Ljubljana je bila, po mojih informacijah, dokončno prodana prejšnji teden, ne, en mesec nazaj, ko je bilo izvedeno tudi plačilo. Mi smo ves čas bili izjemno aktivni. Aktivni do te mere, da sem jaz bila že zelo izpostavljena v smislu prevelike aktivnosti, ker to ni popolnoma moje področje, da se mešam v prodajne zadeve. V vsakem primeru pa pomembna informacija, mi delamo postopke, da ne bom rekla bomo, me lahko kdo drži za besedo, vse postopke da do meseca aprila izvzamemo iz prodaje semenarne gensko banko semen, ki se nahaja na Ptuju. Jaz v tem trenutku ne smem, mogoče povedati več informacij, ampak zagotavljam, da bom naredila vse kar je v moji moči in velika verjetnost je, da aprila bo ta del, se pravi, semenarne v lasti države. Nismo pozabili na to in do aprila bodo te zadeve izvedene. Mogoče se bodo sedaj nekoliko postopki upočasnili, ampak v vsakem primeru imamo ves scenarij pripravljen, da ta del ostale v lasti Slovenije.  Potem še gospa Iva Dimic. Sprememba subvencijske sheme sem povedala. Postopki so stekli. Gledamo kaj se na tem področju da narediti.  Kar se tiče prepovedi ali pa preusmerjanja iz gojenja energetskih rastlin. Vi veste, da smo mi to v zakonu predvideli za državna zemljišča, da seveda je nekoliko težje to pri zasebnih iniciativah. V vsakem primeru bomo pa naredili en poziv ali pa tudi s tem, ko bomo šli s spremembo subvencijske politike lahko upoštevamo, da se recimo prednostno na ta zemljišča uporabljajo primarno za pridelavo hrane.  Kar se tiče les, podlubniki in lastna predelava. Ja, tukaj ima Slovenija velik problem. Seveda se konstantno trudimo krepiti tudi ta del predelovalni del oziroma celotno lesno predelovalno verigo. Kot veste je v sprejemanju tudi strateški načrt družbe SIDG, ki predvidi štiri tovrstne predelovalne centre. Glede na to, da so se pa izkazale študije rentabilnosti ali pa donosnosti kot precej slabe smo v tem trenutku seveda dali rdečo luč na te investicije in čakamo, da se pripravijo boljši investicijski načrti, ki bodo seveda dali vsaj pozitivne obete za investicijo, kar se tiče državnega dela v te namene. Na Ministrstvu za gospodarstvo pa obstajajo seveda tudi številne druge podpore, s katerimi se omogoča investiranje v te in to bomo v nadaljevanju tudi delali. Sedaj vidimo spet kako pomembno je to, da večino ali vsaj večji del lesa predelamo doma.  Kar se tiče izvoza mleka, ja, to je bil prvi problem, ko se je začela kriza dogajati. Mi smo nemudoma reagirali s tem, da smo te viške, morebitne viške, pa moram poudariti v tem trenutku jih nimamo, čeprav se je obetalo, preusmerjali v oprašitev, da se to predela v mleko v prahu, ki ima daljšo obstojnost. Preverili smo kapaciteto v Sloveniji in v okoliških državah, ki bi v tem trenutku so na neke vrste stand by ali pa čakanju, lahko predelale morebitne viške mleka. Nekaj teh smo namenili v krepitev blagovnih rezerv. Imamo pa v tem trenutku tudi na čakanju kar nekaj pobud iz okoliških ali pa nekoliko bolj oddaljenih držav, ki čakajo na to, da bi nemudoma uvozile slovensko mleko, ker se že soočajo s pomanjkanjem teh izdelkov. Pripravljamo tudi vse potrebne papirje. V trenutku, ko bi prišlo do viškov mleka imamo vsaj dve državi, ki čakata na to, da jih nemudoma začnemo izvažati.  Vinarji, jaz sem prejela tisto pobudo, se zavedam in se strinjam z vsemi predlogi. Moramo pa vedeti, da najbrž v naslednjih dneh bom imela na mizi pobude vseh sektorjev, ki bodo zelo podobne vinarskemu sektorju, kajti vsi bodo doživeli izpad oziroma motnje pri svojem poslovanju. Mogoče vinarji v tem trenutku zaradi zaprtja gostinskih objektov še bolj, ampak morate vedeti, tudi večina naših pridelovalcev je vezana na dobavo različnim gostinskim subjektov in seveda bodo motnje na prav vseh sektorjih. Zaprti so javni zavodi, šole, vrtci, ta dobava je seveda prekinjena in tukaj je pričakovati. Tako, da bomo skupno razmislili o ukrepih, na kakšen način priskočiti na pomoč. Potem, tiste dnevne migracije. Urejamo, glede dvolastnikov urejamo od prvega dne naprej z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za notranje zadeve. Zadeva je precej težka, danes taisti ukrep nastopi na Hrvaškem, torej bomo imeli še eno težavo, ki jo bo še težje, seveda zaradi arbitražnih odprtih zadev. In tukaj bomo seveda skušali oziroma skušamo, so postopki v teku za doseg izjeme tam, kjer seveda morajo ljudje mejo prehajati zaradi obdelovanja kmetijskih zemljišč. Ne znam pa v tem trenutku povedati koliko uspešni bomo pri tem.  Gospod Podkrajšek, ki je predlagal, da se pripravi že sedaj neke rezervne scenarije oziroma da kmetje, da jih pozovemo, da začnejo razmišljati, da imajo seveda pripravljeno možnost kdo lahko skoči na njih, predvsem na težjih ali pa zahtevnejših kmetijah, kot upravljavec. Mi ta poziv lahko damo v eni blažji obliki, da se razmisli, seveda da imajo v tem pogledu v mislih tiste, ki to so sposobni in znajo poseči. In so sektorji seveda, ki so pri tem zahtevnejši in to bomo naredili.  Jaz se še enkrat opravičujem, ker čez 5 minut začenjamo sejo vlade. Sem prepričana, da bo kolega vedel odgovoriti na vaša vprašanja.
Hvala, gospa ministrica, za vaš prispevek in srečno. Sedaj nadaljujemo z razpravo kolegic in kolegov. Naslednji je prijavljen kolega Koražija.  Izvolite, kolega Koražija.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.  Jaz se bom pa kar navezal tudi na včerajšnjo izjavo gospoda premierja, ko je izjavil, da pač, primerjal je boj s tem koronavirusom kot neko bojišče in tudi, se pravi v tem primeru omenjal zdravnike in vsi, ki se trudijo, da bi zajezili oziroma pač obranili nas tega koronavirusa. Bi rekel, da tudi naši kmetje spadajo v te bojne prve vrste, ker, kot je že prej tudi kolegica Violeta povedala, da pač prehrambna samooskrba je zelo pomembna, omenila je tudi te mestne urbane vrtove, ki tudi v našem vzhodnem koncu Slovenije že kar dobro funkcionirajo. Me pa tudi na tem mestu tudi zanima, imam tudi vprašanje za ministrico oziroma za ministrstvo. Me zanima kako bo tudi s prehrano teh domačih živali. Ker v tem zadnjem času se je na mene obrnilo kar nekaj ljudi in me sprašujejo zakaj so nekatere trgovine zdaj zaprte, ki prodajajo hrano za domače živali, se pravi za naše hišne ljubljenčke. Pa tudi kako bo s prehrano samo tudi za ostale rejne živali.  Dejstvo je tudi, kar je bilo danes opozorjeno, da imamo v bistvu v Sloveniji vsesistemski problem, ki pa žal, pri takih primerih kot je zdaj ta žal koronavirus pride res na površje in je zelo vidno.  Zanima me tudi, ko se je pač tudi prej govorilo o teh steklenih vrtovih oziroma pridelovanju sadja in zelenjave v teh steklenjakih oziroma sploh imamo dober primer oziroma tudi na prejšnji seji smo imeli zelo dober primer in predstavitev ravno gospoda Ferenčaka, ki je bil tudi prej omenjen in je govoril o tem kako je težko oziroma kako se borijo za to, da lahko sploh pridelujejo ali rastline ali zelenjavo oziroma v njihovem primeru celo, se pravi rože oziroma pač orhideje. In me zanima, če se je tudi že ministrstvo recimo začelo pogajati oziroma tudi dogovarjati z vsemi temi pridelovalci zelenjave in rastlin v Prekmurju oziroma v Pomurju. In če se že z njimi dogovarja, da bi se lahko povečala recimo proizvodnja v teh rastlinjakih? Mislim, da bi imelo to dvojni učinek. Prvi učinek bi bil seveda, da se poveča naša prehrambena samooskrba, pa tudi nova delovna mesta bi se tako avtomatsko pojavila, ne?  Pa na koncu bi še samo rekel, ne. Sem si drznil vzeti citat iz knjige, Malega princa, ki govori »kdor hoče videti, mora gledati s srcem« in v bistvu je očem nevidno. In žal je zdaj trenutno to naše bistvo, da se borimo proti koronavirusu. Bom rekel samo na koncu vsem, naj bodo odgovorni, solidarni in naj pazijo nase in na druge.  Hvala.
Hvala kolega Koražija.  Naslednji je prijavljen kolega Lisec. Izvolite kolega Lisec.
Hvala predsednik za dano besedo. Zelo na kratko. Prva stvar, ki mislim, da jo je zelo pomembno poudariti, da ob vsej tej razpravi, ki danes poteka, moramo gledati, da bo jutri seja Državnega zbora in ker so vsi členi potem še odprti, lahko kakšna stvar, ki se bo tudi morda rodila iz današnje debate, še lahko vključimo v ta zakonodajni predlog, ki ga imamo pred sabo. Upam pa in verjamem, da bomo kakšne zadeve tudi s področja kmetijstva uvrstili tudi v posamezne ostale ukrepe. Nekaj je bilo že storjenega z odlokom o začasni prepovedi / nerazumljivo/ in prodaji blaga in storitev. Verjamem, da bodo tudi ostali zakoni, ki prihajajo predvsem s strani Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance, imeli pozitivne in predvsem interventne učinke. Bi pa ob tem še enkrat spomnil glede na to, da poslušamo zgodbe o neresnem dogajanju v Sloveniji ali v trgovskih centrih ali v naravi in še kje drugje, da govorimo o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, itn. Skratka mislim, da mora biti tudi eden izmed apelov današnje seje in tega zakona, da vsakodnevno kupovanje dveh korenčkov ali dveh čebul v trgovskih centrih ni interventni ukrep, ki ga morajo imeti posamezni državljani oziroma državljanke pri svojih vsakoletnih oziroma vsakomesečnih oziroma vsakodnevnih navadah, ki so jih imeli do sedaj in jih morajo vsaj v teh kriznih dnevih, tednih, upam da ne niti mesecih, spoštovati. Zato še enkrat apel, spoštovane državljanke in državljani, ne hoditi vsak dan v trgovino, pojdite čim bolj poredko, pojdite tudi za vaše starejše družinske člane oziroma za vaše starše oziroma za vaše stare starše in ne kupujte enkrat ob primernih varnostnih ukrepih in takrat več. Kajti resnično, ko mi trgovke iz različnih trgovskih centrov pošiljajo slike kako ljudje hodijo, še enkrat bom navedel, po dva korenčka in po dve čebuli, se sprašujem kdo je neresen, ker ne verjamem več, da ljudje niso bili informirani, da je zadeva resna.  Jaz bi se glede zakona omejil 2. člen, prvi odstavek tretje alineje, omejitev višine cene posameznega kmetijskega pridelka in tako naprej. Sicer jaz osebno nisem zagovornik vmešavanja države na trg, ampak zato imamo danes ta zakon kjer imamo interventne ukrepe in ker imamo krizno stanje in zato danes podpiram to omejitev višine cene, ker sem že dobil sporočila, da se na posameznih segmentih tudi znotraj kmetijskih trgov to že dogaja, ko predvsem se dogaja tisto kar ne sme biti vodilo kmetijske politike, to pa je, da močnejši igralci že izkoriščajo manjše oziroma tudi srednje igralce na različni paleti znotraj kmetijskega trga, tako da tukaj upam, da bo resorno ministrstvo na podlagi tega člena ob vsaki prvi informaciji, ki bo sledila na določenem segmentu tudi ustrezno ukrepala, da ne bodo nekateri postali vojni dobičkarji drugi pa bodo še na slabšem kljub njihovim verjetno največjim prizadevanjem, da se ta kriza omili.  Bi pa morda iz tega mesta še enkrat opozoril na dve stvari. Ena je ta, da noben ukrep, niti ta interventni zakon ne bo dober za vse. Verjetno smo še na kaj pozabili, zato še enkrat apel vsem tistim, da pregledate zakon v podrobnosti do jutrišnje seje Državnega zbora in morda zakon še dopolnimo.  Drugi apel je, da se ne bodo pojavljali izkoriščevalci teh interventnih ukrepov.  In pa tretji apel. Moram reči, da zelo pozitivno pozdravljam ukrepe ministrstva kot sta klicni center, ki ste ga vzpostavili in pa tudi projekt naša super hrana, vsaj tisti, ki si že nekaj let ukvarjamo s področjem kmetijstva, šele sedaj vidimo, da na srečo je zaživel, na žalost pa je še premalo zaživel, zato apel na vse tiste predvsem lokalne ponudnike, da se odzovejo na ta portala »Naša super hrana« in s tem tudi poskrbijo za, v teh interventnih kriznih časih, za lažjo dosego tudi kmetijskih proizvodov in pa pridelkov ter storitev.  Hvala.
Hvala, kolega Lisec. Naslednji je prijavljen kolega Paulič. Izvolite, kolega Paulič.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Naj takoj na začetku povem, da podpiram predlog interventnega zakona, saj je namen pravi, to pa je nemotena oskrba s hrano. Tudi ukrep regulacije cen je na mestu. Vemo, kaj se je na trgu dogajalo s cenami varovalne opreme in ta ukrep pozdravljam. Zdaj, amandmaji v večini primerov sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe, v primeru regulacije cene pa ne. Namreč, ukrep regulacije cen ostaja tako v dveh zakonih – današnjem in pa zakonu o kontroli cen. Na nek način gre za podvajanje predpisov, pa bi na tem mestu želel vprašati kateri zakon bo v tem primeru specialnejši.  Kar se tiče prepovedi uvoza gozdno-lesnih asortimentov. Kot razlog je omenjena preprečitev stikov med vozniki in pa manipulanti. Zdaj, na tem mestu opozarjam, da možnost teh stikov obstaja tudi pri pretovoru drugega blaga in pa živil, tako da bo verjetno potrebno razmisliti o širitvi tega ukrepa.  Kot je že poudaril predstavnik Kmetijsko-gospodarske zbornice, je potrebno gledati tudi na dan po tem. Kmetje in pa podjetja, ki jih bodo ukrepi na nek način prizadeli, bodo vsekakor potrebovali pomoč tudi po tem, ko bo virus premagan. Imel bi še eno vprašanje za predstavnike ministrstva. In sicer: ali je katera od držav Evropske unije že sprejela podobne ukrepe? Namreč, mi povsod nismo samooskrbni in smo torej odvisni tudi od uvoza. Ali ocenjujete, da lahko to povzroči dodatne bistvene težave v oskrbovalni verigi? Na koncu pa bi podprl še pobudo povečanja površin za pridelavo kmetijskih pridelkov, ki so jih podali že nekateri kolegi pred mano. Toliko.
Hvala, kolega Paulič. Naslednji je prijavljen kolega Simeonovič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem. Gotovo predlog zakona, pa tudi amandmaje, podpiram. Vendar mi se ob tem pojavlja še nekaj pobud in predlogov, ki morda bi ta koronavirus nekako pospešil, da jih opravimo. Ena je, kar je tudi kolega Rajh govoril, glejte, spodbujanje pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov. Namreč, pri dopolnilni dejavnosti malega obsega bi kazalo ta cenzus 3 tisoč in pol evrov prometa iz sedanjih povečati na vsaj na 10 tisoč. Na tak način, seveda na tak način bi ti pridelovalci bili tudi obdavčeni po katastrskem dohodku. Še to naj povem, da ko sem pač bil kot direktor hotela Delfin, ko smo stremeli čim več doma pridelane hrane in pridelave, ko je prišlo do cenzusa več od tega istega pridelovalca več nisem mogel kupovati, preprosto ni mogel prodajati, ni smel. Morda bi ob tej priložnosti, tudi to verjetno ni odvisno samo od ministrstva za kmetijstvo, najbrž so tudi finance pa še kaj zraven. Zato to mojo pobuda, da se tudi to preuči. Naslednja zadeva, kar je tudi, po mojem bi kazalo probati nekaj narediti, glejte, prodaja sadja ob cesta. Tu vemo, da se razni preprodajalci pojavljajo. Moje razmišljanje gre v to smer, da bi mogoče kazalo pri izdaji dovoljenj, tako na lokalnih kot regionalnih cestah, vključiti lokalne skupnosti oziroma organizirati to prodajo pri pridelovalcih doma. Na ta način mislim, da bi tudi to spodbujali.  Pa še ena kratka zadeva. Glejte, prihajam iz slovenske Istre, ki je veliko kmetijskih zemljišč neobdelanih. Domnevam, da je veliko zemljišč tudi od sklada kmetijskih zemljišč. To vemo kako so se oddajala v zakup ta zemljišča in moj apel gre v to smer, nadzor in tisto kar ni obdelano, prekiniti pogodbo in oddati zemljišča tistim, ki imajo namen pridelave hrane za vse nas.  Hvala lepa.
Hvala kolega Simonovič.  Naslednji sem sam prijavljen, bom zelo kratek.  Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz bi se vam kot predsednik zahvalil predvsem za eno državotvornost danes na tej seji. Vidim, da razumete čas in prostor v katerem se trenutno nahajamo. Mislim, da po tej krizi se bo svet začel drugače vrteti. Mislim, da se bomo vrnili k svojemu bistvu. Bistvo zdravja je v bistvu prehranska varnost. Bistvo je sama prehranska pridelava in samooskrba. To je tisto kar nas bo držalo, to kar smo, moram priznati, tudi v prejšnjih sejah že več kot eno leto od kar vodim ta odbor, skupaj ugotavljali je, da moramo dvigniti samooskrbo in poglejte, ravno zdaj se nahajamo v nekem izvensezonskem delu, končuje se ta izvensezona, začenja se sezona. Kot vidite, zakon je narejen, ker ravno kmetijstvo ne more čakati. Torej, če želimo imeti sezono, je zdaj na žalost tudi, jaz bi rekel čas, ko se seje, ko se pripravlja zemljišča za pridelke, ki jih bomo lahko imeli poleti ali pa jeseni. Zato je to toliko pomembno, da ravno odbor za kmetijstvo, danes je začel s prvo sejo tega interventnega zakona. Po eni strani pa jaz vidim tudi pozitivne stvari vsega kar se dogaja, če lahko rečemo pozitivne. Mislim, da po tej krizi bo tudi status slovenskega kmeta, jaz upam, v slovenski družbi zrasel. Zdaj bomo začeli ugotavljati kako smo vsi en drugemu potrebni, koliko členov v verigi, ki odpade, vsaka trgovska, vsak kmet, vsak ki bo pridelal hrano v naslednjih in jo tudi predelal, morda tisto bo potrebno in ta samooskrba jo moramo dvigniti. To kar je kolega Simonovič pred mano govoril, ja seveda, jaz mislim, da ravno slovenska Istra, ki ima boljšo klimo, kjer je sezona, lahko bolj dolgo in še začne se prej, je po mojem strateško tudi pomembna, da se obdela čim prej. V teh delih, ki smo pa bolj, ki imamo bolj kontinentalno klimo, pa je ta predlog, ki ste ga vsi, moram priznati, na dveh sejah podprli soglasno glede popolne izrabe geotermije ravno za področje ogrevanja steklenjakov, da dobimo sadje in zelenjavo izven sezone takrat, ko nimamo na tržišču ničesar in ko je Slovenija, lahko bi rekli, 95 % skoraj v tem trenutku odvisna od tujih trgov, kaže na to, da te zadeve morajo biti prioritetne v naslednjih mesecih, torej ko bomo končali s krizo in ko bomo delali tiste ukrepe gospodarstva, revitalizacije gospodarstva, zagona in sprostitve tega krča. Čeprav tudi že ta zakon je pripravljen, da ta krč ne bo tako silovit ravno na področju kmetijstva, oskrbe in vsega ostalega kar je v tem trenutku strateško pomembno. Želim si, da bo kmetijstvo končno prepoznano kot resna gospodarska panoga, ki pa je strateško pomembna za preživetje nekega naroda in s tem bom tudi zaključil neko svojo misel, da ne bom predolg.  In bom dal besedo še kolegu Ivanuši, ki je danes zadnji prijavljen k razpravi.  Kolega Ivanuša, izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Bom tudi jaz kratek, tako kot vsi moji predhodniki. Veliko vprašanj je bilo postavljeno, veliko je tudi ministrica odgovorila, marsikaj bo še odprtega, bi pa se dotaknil mogoče dve stvari, to je tisto, živim na takem kraju v Ormožu. Dosti ljudi imajo njive preko meje, vinogradov in tako dalje. Tudi Hrvatje imajo na naši strani. Hrvati bodo zaprli maloobmejne prehode, samo veliki mednarodni ostajajo, vendar to ni normalno, da bi zdaj eden šel tam nekje čez / nerazumljivo/ s traktorjem, to nima smisla, to niti slučajno. Tukaj bodo težave, če bo ta zapora kratkotrajna, bo v redu, če bo pa dolgotrajna, pa bo marsikje se pojavilo vprašanje okrog tega. Tako da, tukaj bi se pa osredotočil na eno temo, to pa je katastrski dohodek. To je pa, ko smo leta 2018 pred novim letom je bil potrjen zakon za dvig 2019 in 2020. Tu pa me zanima, če je kmetijsko ministrstvo oziroma če bo gospod Hefner vedel odgovoriti, ali se je kaj na tem delalo, da se vrne, da se odpre zakon o katastrskem dohodku ali ne ali neka omilitev ali stanje na lansko leto. Ali se je kaj na tem delalo, da bi pač zadeva bila olajšana za naše kmetijstvo? Hvala lepa.
Hvala, kolega Ivanuša. Gospod Hafner, ki nadomešča danes ministrico, izvolite. Boste podali še nekaj dilem in vprašanj kolegov in kolegic. Izvolite.
Andrej Hafner
Hvala za besedo, predsednik. Bom poskušal biti kratek in jasen in bom odgovoril samo na tista vprašanja, ki so bila jasno zastavljena.  Glede vprašanja, kako je s prehrano, s hrano za domače živali. Hrana za domače živali se lahko prodaja. Je pa res, da so specialne trgovine za domače živali zaprte. Vendar se ocenjuje, da je hrane dovolj v ostalih trgovinah. Glede trgovin s krmo in z repromaterialom, pa vsi vemo, da je bilo dogovorjeno, da ostajajo odprte. Ker to se nam zdi pomembno in ključno v tem času. Gnojil, da povem, imamo na zalogi za približno 2 meseca, recimo semen tudi, FFS-ji so bolj ali manj že v naših skladiščih, tako da nekako tukaj je neka rezerva in ne pričakujemo zaenkrat kratkoročno večjih težav.  Glede dogovarjanja, kot ste omenili, recimo, z raznimi pridelovalci zelenjave v rastlinjakih in podobno. Na ministerstvu je bil formiran krizni štab, ki dnevno, 24 ur spremlja stanje v verigi preskrbe s hrano. Dnevno smo v kontaktih z reprezentativnimi združenji, s posameznimi proizvajalci hrane, pridelovalci hrane, kmeti in spremljamo stanje. Potekajo tudi nekateri dogovori, kako zagotoviti dovolj hrane v primeru slabših scenarijev. Dogovarjamo se tudi z nekaterimi drugimi državami, ki imajo na nekaterih področjih viške hrane. To področje dnevno po urah redno spremljamo, pripravljamo poročila in pripravljamo scenarije za različne razplete, kot sem povedal.  Glede omejitve cene, tukaj sta bili dve razpravi. Poslanec Lisec je omenil to dilemo, ampak jo je potem podprl. Vprašanje pa je bilo poslanca Pavliča, glede reguliranja cen in skladnosti z mnenje Zakonodajno-pravne službe tega dela. Jaz bi tukaj rekel kateri zakon se bo uporabljal in tako naprej. Poglejte, mi s tem zakonom urejamo specialno področje, in sicer področje kmetijskih pridelkov, živil, in živali namenjenih za hrano. Zato je pač ta zakon specialnejši in smo ocenili, da je potrebno v tem zakonu to urediti.  Glede zakona o regulaciji cen smo bili mnenja, da pač ta zakon potrebuje določene odstope, ki se nanašajo tako na subjekte, ki jih zadeva in ki so v zakonu o kontroli cen drugače določeno. Mi namreč bi lahko s tem zakonom določali cene v celotni verigi preskrbe s hrano. Od kmeta, predelovalca, do trgovine.  Tudi glede na to, da Ministrstvo za kmetijstvo, ki je odgovorno tudi za hrano redno spremlja kaj se dogaja s količinami hrane, kaj se dogaja s cenami hrane, se nam pa zdi primerno, da ministrica z odredbo določi, če je seveda to potrebno, omeji višino cene posameznega kmetijskega pridelka oziroma živila, vendar to naredi v soglasju z ministrom za gospodarstvo, tako da ne vidimo nekega večjega vsebinskega odmika. Kot pa sem rekel, bo ta zakon specialnejši v primerjavi z zakonom o kontroli cen. Ne vzpostavlja pa bistveno nekega drugega režima.  Glede ukrepov na tem področju s strani drugih držav članic Evropske unije, o tem zaenkrat pač tukaj ne morem javno govoriti. Dobivamo, ministrstvo dobiva dnevno depeše na to temo. Ko bo kaj več znanega vas bomo obvestili, vendar pa lahko povem, da se v sosednjih državah članicah pripravljajo tudi ukrepi na področju hrane. Kajti zadostna oskrba s hrano, prehranska varnost je ključnega pomena v tem času, tako da so vse države zelo, zelo pozorne, zelo, zelo pozorne, zelo pozorne na to problematiko. Tudi Slovenija je solidarna in če bomo imeli na določenih področjih viške, kot je omenila ministrica se že dogovarjamo z nekaterimi drugimi državami, tudi nečlanicami EU, da smo jim pripravljeni priskočiti na pomoč in seveda na tistih delih, kjer imamo preveč hrane, jim pomagati. Tako, da delujemo tudi solidarno in potekajo usklajevanja tudi s tem delom.  Zdaj, kot je bila informacija, bo danes, glede še mednarodnih zadev, kar bo danes tudi Hrvaška zaprla male obmejne prehode. Mi vemo, tudi zaradi arbitraže bo tukaj veliko težav, predvsem z obdelovanjem kmetijske zemlje in tukaj vam ne morem dati jasnega odgovora. Smo v stiku, tudi ministrica je zdaj obljubila, da bo takoj še enkrat kontaktirala z MZZ-jem, zunanjimi zadevami, notranjimi zadevami, kako rešiti to problematiko. In vas bomo o tem obvestili.  Zdaj, kar se zadeva pa glede davkov, mogočih davčnih oprostitev, omenjali ste katastrski dohodek, pa jaz na tem mestu nisem pristojen. O tem bo razpravljala vlada. Hrvaška je sprejela nekatere ukrepe oziroma sem dobil obvestilo na tem področju, vendar bo o tem verjetno več znano oziroma bodo povedali tisti, ki so za to pristojni.  Lahko vam pa samo še povem to, da smo tudi dobili pravkar obvestilo, ki nas zadeva, s strani, s strani, strani evropske komisije glede vlaganja, glede vlaganja, glede vlaganja zbirnih vlog in je, in je, evropska komisija se strinja s tem, evropska komisija se strinja s tem, da se podaljša rok za vlaganje zbirnih vlog, zaenkrat za en mesec, to je do 15. junija. Tako, da to informacijo še lahko delim tukaj na tem mestu. Jaz upam, da sem odgovoril na vsa ta bistvena vprašanja, ki ste jih postavili. Če ne pa prosim, če me še spomnite, pa bom poskusil. Hvala.
Hvala, gospod Hafner. Gospa Violeta Tomić, izvolite.
Najlepša vam hvala.  Ker je pač ta tema tako pomembna, sem zaprosila še, če lahko dobim še enkrat besedo in bom res kratka.  Sporočili so mi namreč, da se borze viškov ne najde na Googlu, pa bi vas prosila, da nam poveste kako priti do nje. Kajti en kmet je 3 tisoč kokoši moral zaklati, ker se je v glavnem na zdravilišča orientiral in na tržnice. Iščemo to borzo viškov in je ni, tako da, jaz sem gledala pod teme in projekti, pa kratke dobavne verige, pa ni, ne. Tako, to, ena stvar.  Druga stvar. Ko gasilci ne morejo kadrovsko zagotoviti svojih prostorov, seveda, treba je plačati nekoga, potem bo lažje to delal. Kajti ob preobremenjenosti, da ti nekdo brezplačno, kot naši gasilci vedno delajo, dodeli še dodatne obveznosti – nihče ne bo ravno vesel.  Tretja stvar. Predlagamo tudi splošno mobilizacijo prebivalstva k pridelavi hrane, ne samo kmete. Predvsem sadje, zelenjava. Moj predlog je, naj bi Eko sklad za splošno prebivalstvo subvencioniral rastlinjake, zbiralnike za vodo in kompostnike. Tukaj res mora država prevzeti svojo vlogo in ne moremo pričakovati, da bodo zasebniki to reševali.  Preskrba s semeni mora biti zagotovljena in moj predlog, ki je bil, da bi na kmetijah nekdo pomagal, predlagam, da bi srednješolce s srednje kmetijske šole usmerili v prakso. Dva do tri na kmetijo, odvisno od velikosti. Kajti, verjemite mi, imam tudi doma otroke, srednješolcem, mladim ljudem samoizolacija res ne pade najlažje. Res je, da so šole zaprte, dijaški domovi so zaprti, poslani so domov na podeželje in to je situacija za njih težka. Mislim pa, da v tem času lahko opravijo prakso, da jih kmet nauči specifike svoje kmetije in je to nekako najboljša rešitev, ki jo predlagam ministrstvu.  In nenazadnje, samo eno stvar bom še rekla. Država bi morala poskrbeti za varnost trgov, ki so najslabše plačane in jih gledamo v teh velikih trgovinah, kjer brez kakšne kontrole vstopajo ljudje, okuženi, neokuženi in te osebe, v glavnem ženske, dobro, tudi trgovci, se opravičujem kajti nočem delati razlike, delajo brez kakršnekoli zaščite – brez mask, brez rokavic zaščitnih in na blagajnah, doma pa imajo lahko starostnike, otroke in karkoli. Mislim, da tukaj moramo poseči v to zadevo, če ni zaščitnih mask, pa jih začnimo proizvajati.  Hvala za vašo prijaznost.
Hvala kolegica Violeta Tomić.  Gospod Hafner, po vsej verjetnosti ne utemelji odgovorov na vsa vprašanja, bi pa prosil, da za tisto kar ne boste odgovorili, da jutri ministrici prinesete, se ne rabite truditi, pa bo jutri na seji, morda že tekom, ko bo tudi razprava, odgovorila. Še enkrat bi vas še prosil, to kar je kolega Lisec spomnil, da lahko vložite še dodatke k amandmaju tudi jutri na seji v tretjem branju, če boste ugotovili po tej seji v poslanski skupinah, da so kakršnikoli dvomi, kakšne pravne praznine, ki bi naredile kakršnokoli škodo v pravnem prometu, da to storimo. Ne bi želel, da je tudi na tem odboru, da gre za nek glasovalni stroj. Kot vidite, puščamo / nerazumljivo/, ampak imamo še dobre pol ure, ko moramo zaključiti in sprostiti to dvorano in jo tudi prezračiti.  Gospod Hafner, če imate kakršenkoli odgovor za kolegico, bi prosil še morda z vaše strani.
Andrej Hafner
Hvala.  Glede splošne mobilizacije in pozivov prebivalstva k pridelavi hrane. Mi delamo na tem področju, bomo tudi zdaj na področju promocije v okviru naše super hrane zagnali dodatno promocijo in jo bomo spodbudili k določenimi aktivnostmi na tem področju. Dogovorili smo se pa tudi s KGZS in v ta namen uporabili njihovo platformo, kupujmo domače, kjer ponudniki predstavljajo ponudbe in se s kupcem dogovarjajo za prodajo. Tako da, to naj bi bila ta borza viškov o kateri ste govorili.  Bomo pa o tem še dodatno, bo ministrica povedala jutri, ker ta stvar je še mislim da relativno v nastajanju, smo pa tudi to idejo prevzeli in takoj pristopili k temu.  Glede vključitve dijakov, študentov v kmetijske smeri, pa hvala za pobudo, jo bomo proučili, seveda v tem je treba tudi paziti na varnost dijakov oziroma študentov.  Hvala lepa.
Hvala še za to dopolnilo. Sedaj gremo na glasovanje. V razpravo dajem 1. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? To smo že pravkar razpravljali. Glasujemo sedaj o 1. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 2. člen in vložen amandma k temu členu.  Želi kdo razpravljati? Ne želite. Torej… Ja, izvolite. Zakonodajno-pravna služba.
Saša Bricelj
Hvala za besedo.  Pri temu amandmaju bi samo predlagali izboljšavo prvega stavka četrtega odstavka in sicer zato, da bi bile pravice in obveznosti začasnega upravitelja po obsegu čim bolj zamejene na nujna dela, zato mislim, da imate tudi predlog za amandma odbora na ta vloženi amandma in sicer, da se prvi stavek četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi, začasni upravljavec četrte alineje prvega odstavka tega člena ima tiste pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki so potrebne za izvajanje nujnih del pri upravljanju kmetijskega gospodarstva, ker bi kmetijsko gospodarstvo sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist.
Hvala iz Zakonodajno-pravne službe. Ravno sem ga hotel prečitati. Torej, imeli bomo amandma, amandmaja. V prvo bomo glasovali o amandmaju potem pa še k temu dopolnilu, ki ga je pravkar prebrala predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Aja, prvi amandma k amandmaju. Se opravičujem. Torej, prvo bomo ta amandma k amandmaju, prvo to glasovanje bomo sedaj sprožili. Še želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k amandmaju k 2. členu sprejet.  Sedaj dajem na glasovanje 2. člen, to je amandma k 2. členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet.  V razpravo dajem 3. člen in vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Ne želi.  Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet. V razpravo dajem amandma za nove 3.a, 3.b, 3.c in 3.č člen. Želi kdo razpravljati? Ne želi.  Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma za nove 3.a, 3.b., 3.c in 3.č sprejet.  V razpravo dajem 4. člen in vložen amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo. Torej glasujemo o 4. členu in vloženem amandmaju. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sprejet. V razpravo dajem sedaj 5. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati?  Začenjam glasovanje. Glasujemo. Aha, ni glasovanja, se opravičujem, o 5. členu ne rabimo glasovati.  V razpravo dajem, torej sedaj bomo začeli s 6. členom in vloženim amandma. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Torej pričenjamo z glasovanjem o 6. členu. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet. Sedaj dajem v razpravo amandma k 7. členu. Želi kdo razpravljati?  Gospod Hafner, želite dopolnilo?  Izvolite.
Andrej Hafner
Hvala za besedo. Skupaj z Zakonodajno-pravno službo smo pripravili amandma na amandma in sicer glede na razpravo poslanca, ki je opozoril, da nimamo predvidene kazenske sankcije, če kdo ovira ali onemogoča dostop do skladišča za hrano oziroma gozdno-lesne sortimente. Tako, da smo zdaj predvideli tudi sankcijo za ta del in se nam zdi prav. Tako, da hvala za to opozorilo.
Hvala, gospod Hafner.  Jaz ga bom prečital, torej amandma k amandmaju k 7. členu. Torej, ta se glasi: »V prvem odstavku se za četrto alinejo doda nova, peta alineja, ki se glasi: ovira ali onemogoča dostop do skladišča, postavitev skladišča, njegovo uporabo ali vzdrževanje v nasprotju z drugo alinejo petega odstavka 2. člena tega zakona ali drugo alinejo drugega odstavka 3. člena tega zakona. Dosedanja peta alineja postane šesta alineja«. To je amandma k amandmaju k 7. členu.  Tako, sedaj bomo šli na glasovanje, torej glasujemo k amandmaju k amandmaju 7. člena. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sedaj dajemo na glasovanje amandma k 7. členu.  Želi kdo besedo? Ne želi. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je tudi amandma k 7. členu sprejet.  V razpravo dajem 8. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati o 8. členu? Ne želi. Torej, tukaj ni glasovanja.  V razpravo dajem amandma za novi 8.a člen. Želi kdo razpravljati? Tudi tukaj nimamo amandmaja. Ne želi razpravljati. V razpravo dajem zadnji, 9. člen, h kateremu prav tako ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Aha, za nov 8.a člen imamo še en amandma, ki je bil pripravljen. Samo malo. Imate jih na mizi, drugače preberem. Torej, za novi 8.a člen: »Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi: Izdaja podzakonskih predpisov, kar je nujno potrebno. Torej, Vlada izda podzakonske predpise iz devetega in osmega odstavka 2. člena ter petega odstavka 3. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.« Sedaj bom dal v razpravo amandma za novi 8.a člen, ki ga bomo dali na glasovanje. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma za nov 8.a člen sprejet.  V razpravo dajem zadnji 9. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem amandma k naslovu poglavja Končna določba. Želi kdo razpravljati? Prav tako ne želite. Glasujemo za vloženi amandma.  Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k naslovu Končne določbe sprejet.  Sedaj dajem v razpravo amandma k naslovu predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k naslovu zakona sprejet.  Zaključili smo razpravo o členih in glasovanje o amandmajih.  V skladu s sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti glas? Ne želi. Glasujemo o vseh členih predloga zakona skupaj.  Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je glasovanje o vseh členih predloga zakona sprejeto.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov živil, živali in gozdnih lesnih sortimentov na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Torej, 133/1 člen. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem poročevalec sam, kot predsednik tega odbor.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 19. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.