Člane in članice pododbora, poslanke in poslance, vse vabljene ter seveda vse ostale prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam 3. sejo Pododbora za spremljanje romske tematike.

Obveščam vas, da je danes zadržana in se seje ne more udeležiti mag. Bojana Muršič, ker je službeno odsotna. Namesto člana pododbora Blaža Pavlina, pa bo danes z nami poslanec Jožef Horvat

Še posebej sem vesela, da se je seje udeležila poslanka Karla Urh, ki sicer ni članica odbora ampak jo danes zelo lepo pozdravljam med nami in upam, da pride tudi še kdaj.

Dovolite mi, da preden preidemo na dnevni red, ki ste ga prejeli z vabilom, povem pravzaprav zakaj smo v tem Državnem zboru ustanovili to skupino Pododbora za spremljanje romske tematike.

Gre za to, da smo na eni od sej Državnega zbora obravnavali letno poročilo o stanju na področju spremljanja romske problematike in tematike. In takrat je prišlo do ideje za moje strani, da bi ustanovili v tem Državnem zboru pododbor, ki bi se aktivneje ukvarjal s to problematiko, ki je široka, ki je obsežna in ki zajema kar precejšnje dele naše države. Se pravi, na različnih koncih Slovenije. Seveda je stanje tudi na različnih delih Slovenije drugačno ampak ravno zato, ker je drugačno, ker je specifično, želimo z neko konstruktivno, bom rekla razpravo in tudi samim delovanjem odbora priti tudi do nekaterih rešitev in pa izmenjav in uporab dobrih praks. Moram reči, da smo si skupaj zastavili zelo ambiciozen program dela. Začeli smo ga tudi uresničevati. Naj pa povem, kar se mi zdi tudi zelo dobro, ker želimo res delovati konstruktivno in predvsem operativno, kakor je pač seveda možno, ker smo le pododbor in posamezne sklepe, če jih sprejemamo, jih mora potem potrditi tudi matični Odbor za notranje zadeve in javno upravo, si bomo tudi predsedniška mesta delili in kmalu mene nasledi kolega Baković, tako da bomo tudi v tem smislu delili to pozicijo in seveda pripomogli k čim bolj učinkovitem delu.

Zdaj bi pa prešli kar na dnevni red. In sicer je ena točka. Se pravi pogovor z župani občin, ki so v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi v občini naseljeni romski skupnosti dolžni zagotoviti pravico do enega predstavnika v občinskem svetu. In vsi vi župani ste bili tudi vabljeni.

Jaz bom dala seveda najprej besedo vam. Želim in prosim, če se nekako omejite na tam 3 do 4 minute. Gre za to, da bi najraje od vas izvedeli predvsem tiste, najbolj ključne probleme, ki jih imate, pa morda tudi kakšno dobro prakso, da bomo potem to strnili in potem začeli tudi, upam da, reševati z ustreznimi službami v nadaljevanju. Tako da, za magnetogram vas prosim, da, ko boste dobili besedo, da se tudi predstavite in vas tudi obveščam, da danes ta pododbor tudi snemajo, tako da, boste lahko zadevo tudi potem sami videli v posnetku.

Toliko iz moje strani, zdaj je pa beseda vaša. Kdo želi besedo prvi? Kar pogumno, izvolite. Prosim samo za predstavitev.

Ficko Jožef, podžupan Občine Puconci sem jaz. Torej ne župan, ko ste rekli župane / nerazumljivo/

Romska problematika v naši občini je približno taka. V občini je malo pod 6 tisoč prebivalcev, od tega je malo pod 500 Romov, torej, okrog 10 %. Svetnika imamo enega, po zakonodaji, izvoljenega. Problematika, naši Romi živijo namreč v petih zaselkih, torej v petih vaseh. Občina zajema 23 vasi. V enem delu, to je zahodni del, ki gravitira na Avstrijo, je zadeva neprimerno boljša, tako, kot ste navedli, da so razlike med njimi, tam jih je več zaposlenih, standard pri njih je tudi na višjem nivoju in tudi socializirane so bolj, kot ostale. Na vzhodnem delu imamo, v bistvu dva zaselka, ki pa sta problematična.

Zdaj naj povem, da smo v preteklosti bili zelo veseli, da se je država lotila urejanja infrastrukture v romskih naseljih in smo v bistvu to uspeli zagotovit - govorim o cestah, o vodovodu in pa o kanalizaciji, torej je urejeno. Nimamo pa urejenih zadev, kar se tiče legalizacije naselij. Težave so zelo velike tudi glede parcelacije - objekti, ki stojijo, praktično so čez katastrske meje in glede tega bi pričakovali, da bi država zagotovila kakšne razpise oziroma sredstva, da se te zadeve urejajo. Zdaj jih občina rešuje parcialno, pač kje je kaka nujna zadeva, pa jo uspemo tudi »sfinancirati«, celega naselja pa je za občino prav gotovo prevelik zalogaj in niti si ne razmišljamo o tem, da bi se tega lotili. Torej, pričakujemo kakšne razpise, tudi na tem področju.

Hvala. / nerazumljivo/

Hvala lepa.

Spoštovani podžupan, seveda, da ne bo pomote – danes nekateri župani niso uspeli priti in so poslali svojega predstavnika, v njihovem imenu. Tako da, seveda, zato pa prosim predstavitev za magnetogram.

Kar izvolite, naslednji, kar…

Hvala lepa za besedo. Borut Horvat, župan Občine Turnišče.

Zdaj, jaz prihajam iz manjše občine, kjer je 3 tisoč 300 prebivalcev. Imamo en romski zaselek, nekje 65 prebivalcev v tem romskem naselju. Moram reči, da smo tisti prvi razpisi, ko so bili, smo dejansko uspeli »parcelizirat«, »razparcelizirat«, pripravit tudi vse, se pravi, pripeljat vodovod in kanalizacijo v naselje, naselje ogradit, tako, da ni bilo moteče potem tudi za, zraven so, se pravi, kmetijske površine, da niso zahajali na te kmetijske površine. / nerazumljivo/ nekaj stvari bi še bilo potrebno doreči, se pravi, infrastruktura, to bo tudi sosednja županja verjetno izpostavila, do teh naselij nimamo urejenih ne kolesarskih poti, cesta je zelo prometna, se pravi smo ob avtocesti in bi to bilo potrebno urediti.

Zdaj največje težave, kar se nam pojavljajo, so plačevanje teh gospodarskih javnih služb, tudi tu smo eno pobudo dali na ministrstvo, se pravi, Ministrstvo za družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zdaj malo smo dobili tak dvoumen odgovor, se sprašujemo župani, iz Pomurskega konca ali morajo to plačevati ali ne plačevati. Ne bomo rekli, da so samo Romi tisti, ki ne plačujejo. Večinoma so to prejemniki denarne socialne pomoči. Zaradi tega smo tudi že naslavljali na center, se pravi območni center določene zadeve. Nismo dobili konkretnih odgovorov, dobili smo take zelo dvoumne odgovore.

Glede šolstva, tudi določene probleme smo imeli. V občini smo jih uredili, se pravi v sodelovanju s centrom. Jaz bi tu mogoče predlagal, ker sedaj imam možnost, da se nekako upošteva romska problematika, mogoče tudi s kakimi javnimi deli, da se poskuša zadeve sanirati. Se pravi vse jim suportirati.

Zdaj, Romi so različni. Bom rekel eni so socializirani, se da dogovarjati z njimi, so tudi taki, ki se pač ne da z njimi dogovarjati. Zdaj, od naših ni žal noben zaposlen od teh 65, nekje 25, 30 je delovno sposobnih, noben ne dela nikjer. Tudi malo smo imeli probleme, ko smo poskušali enkrat v javna jih vključevati. Dejansko pridejo mogoče prvi teden, potem pa jih več ni.

Tu so največje težave. Dejansko infrastruktura, dokončanje infrastrukture, pa mogoče več na tem socialnem področju, se pravi, da bi se vključevalo določene službe, konkretno s tem, da bi tudi bili udeleženi mi kot občine, se pravi župani oziroma občinske svete. Zdaj, pri nas ni bilo problem tudi glede občinskega svetnika od vsega začetka. Sicer letos mlajša generacija prevzema dejansko te vse naloge, je pa največji problem infrastruktura, še dograditev. O infrastrukture kakšni ugodni razpisi, na katerih bi potem lahko nadaljevali s tem. Pa potem, pravim neplačevanje teh javnih gospodarskih služb, kjer se pa potem to odraža v celotni občini tudi na ostale občane – »zakaj bi mi plačevali, če oni ne želijo plačevati?«.

Toliko z moje strani.

Hvala lepa.

Kar izvolite besedo.

Pozdravljeni. Jaz sem Vera Markoja, županja občine Črenšovci.

Tudi naša občina spada med manjše občine, 4 tisoč prebivalcev. Romskih prebivalcev je cca. 200, v dveh romskih naseljih.

Jaz bi se pa tu strinjala s kolegom županom glede neplačevanja. To je prvo, kar bi izpostavila. Neplačevanja odvoza smeti. Potem to povzroča tudi druge težave v zvezi s smetmi v samem naselju. Mi imamo velike težave tudi s ščurki in sedaj, ravno včeraj smo v proračunu morali sprejeti dodatna sredstva za deratizacijo in dezinsekcijo, ker potem ti otroci te živalice nosijo tudi v šolo in obstaja nevarnost, da se to razširi. In vse to mora pač občina poravnati. To je eno. To pa je zaradi tega, ker enostavno Romi ne plačujejo odvozov smeti, potem si nalagajo te smeti pri sebi in potem nastaja tam tudi od miši do vsega tega. To je eno.

Drugo, tudi ravnateljica v osnovni šoli me je opozorila, da se ne plačuje vrtec za male otroke. Da pač Romi ne poravnavajo obveznosti.

In pa prav tako se ne plačuje voda z njihove strani. In pa en manjši problem je pri tem, da otroci ne obiskujejo redno šole. Sicer to je redek problem, lani so imeli primer z eno deklico, upam, da bo to letos drugače.

Tako, da jaz bi predvsem prosila, če bi bilo možno, to smo naslovili tudi na Ministrstvo za delo en dopis glede tega neplačevanja, če bi bilo možno, če bi prejemnikom denarne socialne pomoči potem od te pomoči potegnili ta znesek stran in bi bilo potem urejeno, tudi ta problematika smeti bi bila bistveno bolj urejena kot je sicer.

Hvala.

Hvala lepa tudi za pobudo in predloge, tudi vseh vas. Kar besedo na dan. Danes je ravno vaša tudi priložnost, da poveste vse tisto, kar morda predlagajo ali pa ste predlagali, pa se ni uresničilo. Morda ne gre na takšen način, se pa da iskati kake druge poti. Zato je pomembno, da danes slišimo vaša mnenja in pa tudi predloge.

Izvolite, naprej.

Jaz sem Marija Soje, občina Rogaševci, direktorica občinske uprave, župan me je pooblastil. Dobila sem tudi pooblastilo občine Kuzma, župana.

In sicer goričke občine smo sosednje občine. Pojavljajo se podobni problemi pri nas. Predvsem glede urejanja prostora. Veste, da romska naselja je potrebno urejati s podrobnimi občinskimi načrti in to tudi zahteva določena finančna sredstva in pač veliki zalogaj za male občine. Mi mamo 3300 prebivalcev, od tega imamo okrog 400 Romov v štirih naseljih. Zaselkih, v bistvu so tudi dislocirana od osrednje vasi. Nekaj smo že uspeli, moram reči, da imamo pozitivne učinke s sodelovanjem z MGRT-jem. Smo dobili sredstva za urejanje kanalizacije v dveh naseljih. S tem, da vedno čakamo, ne. mi imamo stara gradbena dovoljenja in čakam na razpis, zdaj smo izpadli zato, ker se pač ureja na dolenjskem vodovod. Čakamo kdaj bo - veste, ljudje so pa nestrpni. Zdaj, v enih naseljih smo uredili, v dveh pa ne. In potem je spet to problem, da delamo še razlike med njimi. Imamo tudi lastniško neurejena razmerja, za katera niti ni jasno ali jih želijo urejati. Veste, dosti jih dela v Avstriji, ker smo mejna občina, oni ne plačajo dohodnine pri nas, se izogibajo in zato nočejo biti lastniki, ne. lastniki pa so itak neki umrli in 12 jih je gor na eni parceli. To so vse znani problem, ki smo jih že obravnavali na katerih komisijah. Prav tako pa se pojavljajo pač ta neplačevanja gospodarske javne infrastrukture. Imamo tudi problem zaračunati komunalni prispevek – ali jim zaračunati? Boljše je, mi smo uredili kanalizacijo na način, da smo jih priklopili na kanalizacijo in jim uredili, neki prispevek so dali k gradnji ampak komunalnega prispevka jim ne zaračunaš, ker ga itak ne bodo plačali. Ker jurja 200 ali pa tisoč 500 pač ne bodo plačali. In potem se jim vsedemo na nepremičnino, ki ni njihova last. Na kaj? Mislim, to je tak začaran krog. Želimo pa res, da so naselja urejena, recimo odvoz odpadkov imamo urejen. Naselja, pač tam kjer so zaposleni, oni sami za sebe zelo posrbijo, ne.

V glavnem to so pa, želimo v bistvu razpis na katerem bomo lahko kandidirali za, v bistvu bi bilo potrebno nameniti malo več denarja, 3 milijone je absolutno premalo za urejanje. In tu bi, če bi bilo več ali pa vsako leto nekaj več denarja, ni problem, da se držimo nekega reda in da je kontrola nad vsem tem. Samo, da je. In potem se to lahko v nekem doglednem času uredi.

To je z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.

Izvolite, naprej.

Vsem skupaj eno lepo dobro jutro.

Jaz sem župan občine Cankova / nerazumljivo /, ene male občine ampak lepe občine. Pa me ni sram, da tudi v moji občini živijo Romi.

Moramo biti pošteni. Jaz jih poznam zdaj 40 let, ker pač živim v tistem okolju. Če bi naredili analizo kaj se je v 40 letih spremenilo, bi prišli do res enih podatkov, ki se jih nebi smeli sramovati.

Vendar jaz mislim, da je ta zadeva malo širšega pomena. In da bi se vsi skupaj, celotna družba morali zavedati, da z njimi pač skupaj živimo. Če hočemo z njimi skupaj živeti, jih moramo tudi enakopravno vzeti v okolje in jim nuditi tisto, kar nudimo vsem ostalim. Oni morajo imeti iste pravice, vendar tudi iste dolžnosti. Dejstvo je, da, če jaz imam prave podatke, nekje 12 tisoč 800 Romov živi v celi Sloveniji, nekje 2800 jih je v Pomurju. V Pomurju, bom rekel izstopamo definitivno. Ampak zakaj izstopamo? Zato, ker jih je družba enakopravno obravnavala, da se jih niso sramovali in da so jim pač dali okolje, v katerem so jih vključevali. Vendar v tem trenutku, jaz bom rekel ena mala občina Cankova, kjer imamo cca. 9900 prebivalcev, imamo čez 200 Romov, to se pravi 11 %, 12 % populacije. Populacija se nenehno manjša. Romi več nimajo otrok, kot so jih imeli – po 5, 6. Jih imajo enega, dva. Ti Romi, bom rekel nimamo več takih težav z njimi, da bi prihajali in odhajali v šole. Tako, da moramo biti, ampak še vedno moramo biti pošteni. / nerazumljivo /, da so za vas vsi enaki, ne. Ampak malo si pač natočimo tudi čiste vode danes, smo pač v Državnem zboru, imamo malo še do njih negativni prizvok. Mi v Občinskem svetu Občine Cankova imamo svetnika, romskega, ki je zelo mlad fant, zelo konstruktiven. Je pa dejstvo, da s tem, ko se je zaprlo marsikatero delovno mesto, so zdaj ti ljudje izgubili delo. In država s tem, ko je pač zdaj socialne transferje dvignila in več ali manj tudi omejila, smo naredili - kaj? Ljudje sedijo doma, se zbudijo in grejo spat, ne vedo, kaj bi, ker jim ne damo dela. Treba jim je omogočiti okolje, v katerem bodo lahko delali, v katerem bodo lahko tudi ustvarjali. V moji občini imamo v štirih vaseh romsko populacijo, imamo še v eni, kjer res nimamo urejenega, na žalost, še danes govorimo o vodi pa o kanalizaciji, kar je za mene nedopustna zadeva. Tudi v šolo v letošnjem letu se je vpisal samo en romski učenec v prvi razred osnovne šole. Goričko je občina z veliko specifiko, to moramo vedeti, zato ker neposredno mejimo na avstrijsko mejo, z več vidikov. Prvič, fiktivno so se ljudje za stalno prijavljali v Avstriji, zaradi dvojne obdavčitve, vse ostale stvari še naprej koristijo pri nas, kot bi pač bili. Ampak je sem ugotovil, v Ratgesburgu je bilo na eni hišni številki prijavljenih 65 naših državljanov, kar njim nič ne pomeni, samo toliko, da nekaj kasirajo. Dejstvo je tudi to, da nimamo niti enega naselja še legaliziranega, in tu pričakujemo res optimalno podporo.

Predvsem bi se morali vsi skupaj zavedati, da bi morali začeti razmišljati malo drugače - nagrajevati bi morali pridne, tiste, ki nekaj delajo, nekaj ustvarjajo. Na koncu so tisti, ki so pridni, kaznovani. Mi v Pomurju smo velika specifika, vi samo poglejte, kaj dela Madžarska za svojo populacijo. In če mi ne bomo spremljali teh trendov, se nam piše zelo slabo. Prebivalstvo se nam katastrofalno stara in manjša. Mi bomo imeli katastrofalne medgeneracijske težave, tako z romsko populacijo kot neromsko populacijo. In če ne bomo tu skupaj našli nekega konsenza in tudi tem lokalnim manjšim občinam zagotavljali tistih optimalnih pogojev, mi verjemite, da se vsaki državi piše zelo slabo, če bo imela samo dobre mestne občine in primestne občine, lokalne, tiste na robu, pa bomo cepali od zadaj, in se tudi državi nič ne dobro ne piše.

Moja želja je predvsem to, da ta pododbor - sem zelo vesel, da ste ga sklicali, mi bi se morali večkrat pogovarjati, večkrat bi morali najti neke cilje in res povedati, kako in kaj. Jaz sem bil dostikrat proti, ko sem slišal, da so v šolah uvajali romskega pomočnika, ker je za moje pojme to neupravičeno, ker smo že v startni osnovi otroke v osnovnih šolah diskriminirali na ta način, da smo jih izkazali, ker pač mora biti še en romski. Lahko je ta romski pomočnik, ampak ne v razredu, izven šolskih dejavnosti. Moramo pa biti pošteni, da so naši Romi, ne vsi, v Beltincih je razlika, Gorički so, ampak še enkrat poudarjam, dejstvo je, če jim ne bomo zagotavljali enakopravnih pogojev, socialni status pri nas se je zelo izboljšal. Jaz bi bil zelo vesel, če bi prišli pa bi malo pogledali te vasi. Te vasi so si ljudje zgradili več ali manj sami in mi moramo to raven zadržati. In tem ljudem, ki so res pridni, tudi pomagati. Nedopustno je, da se mi danes pogovarjamo, občina Cankova, ki je res majhna, mi imamo 50 kilometrov cest, in glavarina, ki jo dobimo, ni variante, da bi obstali. Zakaj jaz danes govorim tudi o glavarini, čeprav to ni v kontekstu romske populacije, ampak je zelo pomembno tudi za razvoj, če hočemo v sožitju živeti še naprej. Tu bomo morali najti neko zadevo, ker te majhne občine, če ne bodo poseljene, verjemite mi, se državi ne piše nič dobro.

Hvala lepa.