19. redna seja

Državni zbor

9. 7. 2020
podatki objavljeni: 9. 7. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 19. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Andrej Černigoj od 9.00 do 10.30, Matjaž Han od 15. ure dalje, Dušan Šiško, Primož Siter od 12. ure dalje, dr. Matej T. Vatovec in Violeta Tomić.   Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 13. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!    Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 1. julija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.  (Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 19. seje Državnega zbora določen.     Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19, NUJNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Janezu Ciglerju Kralju, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 19. seje Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Dejan Židan, Violeta Tomić, Franc Kramar, Andrej Rajh in Samo Bevk od 13. ure dalje.   Vse prisotne lepo pozdravljam!   Preden preidemo na 11. točko dnevnega reda, dovolite, da kratko nagovorim Državni zbor.    Spoštovane kolegice in kolegi! V teh dneh mineva 25. let od genocida v Srebrenici. Ta nepojmljiv zločin se je zgodil le 50 let po koncu druge svetovne vojne, ki še danes velja za največjo morijo v zgodovini človeštva. Te dni se v Srebrenico, tako kot vsako leto, odpravlja na stotine ljudi. Letos bo njihovo število zaradi znanega razloga manjše, nič pa ne bo manjša žalost svojcev preko osem tisoč nedolžnih žrtev tedanjega krutega in sprevrženega vodstva bosanskih Srbov. Dogodki v tragični bratomorni vojni na območju nekdanje Jugoslavije bodo ljudi, ki so jih doživeli, večno skeleli. Bolečina matere, ki je izgubila otroka, ni nekaj, kar s časom izgine; morda se umakne iz prvega plana, iz srca in zavesti pa nikoli. Srebrenica pa ni le sinonim za najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, je tudi sinonim za nezmožnost ukrepanja mednarodne skupnosti, ki je dogajanje v Bosni le spremljala in genocida ni preprečila. Pekla, skozi katerega so šle srebreniške žrtve, si ne moremo predstavljati. Tudi trpljenja, razčlovečenosti in vsega hudega ne, pa čeprav nam ob pogledu na nepregledno število belih spomenikov v Potočarih srce stisne od bolečine.   Spomin na zločin proti človeštvu na tleh Evrope ostaja živ in boleč, kot bi se zgodil včeraj. V tej dvorani nas je mnogo, ki se spomnimo grozljivih novic, ki so na vrhuncu poletja leta 1995 presekale našo mirno realnost in nastavile ogledalo naši brezbrižnosti. Zločina v Srebrenici zagotovo ne bi bilo, če ne bi bilo brezbrižnosti in apatičnosti vseh, ki bi ga lahko in morali preprečiti. Zato smo danes vsi mi dolžni ohraniti zgodovinski spomin in ga ne podrejati sprotnim ideološkim vetrovom, moramo, če res želimo, da se kaj takega ne ponovi več. Večno se moramo spominjati nedolžnih žrtev in za vselej končati zanikanje sodno potrjenih dejstev o naravi srebreniškega zločina. Meja, ki so bile prestopljene v vročih poletnih dneh leta 1995 v Srebrenici, človek, žal, ni prestopil prvič. A če ne zmoremo doumeti tragike dogodkov, ki so privedli do zločina, če ne zmoremo občutiti žalosti izgubljenih življenj in če ne zmoremo obsoditi idej, ki so privedle do te skrajno mračne tragedije, bo človek te meje še naprej prestopal.   Spomnimo se zdaj, spoštovane kolegice in kolegi, vseh srebreniških žrtev in njihovih svojcev in se v mislih zavežimo temu, da bomo vsak zase in vsi skupaj vselej stopali po poti človečnosti in miru. Poklonimo se žrtvam srebreniškega genocida z minuto molka.   / minuta molka/       2. TRAK: (JJ) – 10.05     (nadaljevanje) Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - VMESNO POROČILO O UGOTAVLJANJU ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ NA PROGRAMU OTROŠKE KARDIOLOGIJE. Vmesno poročilo je 25. 3. 2020 v obravnavo zboru predložila Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. K vmesnemu poročilu sta bili 6. 4. 2020 priloženi ločeni mnenji takratne predsednice Jelke Godec in članice Mojce Žnidarič. Za dopolnilno obrazložitev vmesnega poročila dajem besedo predstavnici predlagatelja predsednici preiskovalne komisije mag. Karmen Furman.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 19. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Branko Simonovič do 16. ure, Samo Bevk, Felice Žiža, Jože Tanko, Brane Golubović, Bojan Podkrajšek, dr. Matej T. Vatovec, Violeta Tomić od 12. do 15. ure, Anja Bah Žibert, Franc Breznik in Franci Kepa. Vse prisotne lepo pozdravljam!    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  / oglašanje iz dvorane/ Kolega Marko Koprivc, proceduralno.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 19. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Iva Dimic od 9.00 do 14.15, Ivan Hršak, dr. Franc Trček do 11.30, Mihael Prevc od 9. do 13. ure, Luka Mesec od 15. ure dalje in dr. Matej T. Vatovec od 15. ure dalje. Vse prisotne lepo pozdravljam!     Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA – AKT O ODREDITVI PARLAMENTARNE PREISKAVE ZA UGOTOVITEV DEJANSKEGA STANJA IN MOREBITNE POLITIČNE ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ O STANJU, RAVNANJU, ZALOGAH, NAROČILIH, NABAVAH, HRAMBI TER DRUGIH NAČINIH PRIDOBITVE ALI RAZPOLAGANJA Z OSEBNO ZAŠČITNO IN KRITIČNO MEDICINSKO OPREMO ZA UČINKOVITO ZOPERSTAVLJANJE OKUŽBAM Z NALEZVLJIVIMI BOLEZNIMI TER DELOVANJU INSTITUCIJ IN NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ V ZVEZI S PRAVOČASNO ZAJEZITVIJO EPIDEMIJE COVID-19 IN USTREZNIMI UKREPI, ZARADI SUMOV NEZAKONITE PORABE JAVNIH SREDSTEV IN ZARADI SUMOV OPUSTITVE USTREZNIH UKREPOV V ZVEZI S PRAVOČASNO ZAJEZITVIJO EPIDEMIJE COVID-19 ZA OBDOBJE OD 1. 2. 2020 DO ODREDITVE PREDMETNE PARLAMENTARNE PREISKAVE IN ZA MOREBITNO SPREMEMBO VELJAVNE ZAKONODAJE, KI UREJA JAVNO NAROČANJE, BLAGOVNE REZERVE, INTEGRITETO IN PREPREČEVANJE KORUPCIJE TER RAVNANJE NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ Z JAVNOFINANČNIMI SREDSTVI.   Zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave je na podlagi 93. člena ustave Državnemu zboru predložila skupina 46 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici predlagateljev, kolegici Alenki Jeraj.
Hvala lepa za besedo predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! V letih od 2007 do 2019 je bilo veliko stvari, dogodkov in ljudi, ki onemogočili dobro izvajanje in kasneje reševanje programov otroške kardiologije. V ključnih dokumentih, ki so do danes obravnavali strokovnost in zakonitost izvajanja programa, in sicer v notranjem revizijskem poročilu iz leta 2012, poročilo Komisije za preprečevanje korupcije iz leta 2013 in poročilo mednarodne komisije iz leta 2015 so zapisane številne nedopustne anomalije, sistemske slabosti in nepravilnosti pri izvajanju programa ter celo sumi korupcije in kršitve veljavne zakonodaje. Te ugotovitve so se pred javnostjo bolj ali manj vsa ta leta poskušale pomesti pod preprogo in kot najpomembnejše zanje ni odgovarjal nihče, pa bi verjetno moral. Organi, ki so za to pristojni in bi na poročila morali odreagirati, vse do danes, žal, niso. Se je pa z zadevo pred približno letom in pol pričela ukvarjati parlamentarna preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena z namenom, da se prouči neučinkovitost zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki se med drugim kaže tudi v nepravilnostih pri izvajanju zdravstvenih dejavnosti, in sicer v tem konkretnem primeru v nedelovanju programa otroške kardiologije, da se prouči nesmotrnost in nezakonitost nabav ter upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.   Z aktom o ustanovitvi parlamentarne komisije je torej področje dela te komisije osredotočeno na dva tematska sklopa, in sicer na program otroške kardiologije ter na nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Z danes obravnavanim vmesnim poročilom preiskovalna komisija zaključuje s prvim delom preiskave, in sicer ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije v UKC Ljubljana, ki jo je komisija izvedla pod vodstvom bivše predsednice preiskovalne komisije kolegice poslanke Jelke Godec. Predstavitev vmesnega poročila Državnemu zboru je bivši predsednici komisije preprečila razglašena epidemija, ki je takrat okrnila delo Državnega zbora. Z dnem imenovanja gospe jelke Godec v Vlado je prenehala funkcija poslanke in s tem tudi funkcija predsednice preiskovalne komisije. Kot novo izvoljeni predsednici komisije mi je bilo s strani članov zaupana naloga, da vam kot poročevalka komisije danes predstavim dosedanje opravljeno delo, ki se odraža v pripravljenem vmesnem poročilu o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije, in sicer z vsemi bistvenimi ugotovitvami komisije, ki iz tega poročila izhajajo. K vmesnemu poročilu sta predloženi tudi dva ločena mnenja članic. Preiskovalna komisija je v okviru svojih pristojnosti in na podlagi izvedenih preiskovalnih dejanj z zaslišanjem prič odkrila ter v danes obravnavanem poročilu tudi     3. TRAK: (MK) - 10.10    (nadaljevanje) jasno prikazala, kakšno je bilo v teh več desetih letih dejansko stanje na področju delovanja otroške kardiologije. Pri tem je komisija opozorila na nepravilnosti z namenom sprememb zakonodaje, odkrila je objektivno politično odgovornost nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc in nekdanje državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje dr. Ane Medved, ki sta s svojimi političnimi vplivi na kadrovske in strokovne odločitve UKC Ljubljana povzročili, da se otroška kardiologija že v preteklosti ni reševala kot bi se morala. V poročilu pa komisija podaja tudi naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj za nekdanjega generalnega direktorja UKC Ljubljana mag. Simona Vrhunca. Bistvene ugotovitve parlamentarne preiskave so povzete v 33-ih točkah poročila, ki jih Preiskovalna komisija Državnemu zboru skupaj z napotitvenim sklepom tudi predlaga v sprejem. Zaradi časovne omejitve bom v tem uvodnem delu te bistvene ugotovitve parlamentarne preiskave zgolj povzela in jih seveda potem v nadaljevanju razprave tudi podrobneje predstavila. A za ta namen se moram najprej vrniti v leto 2007, ko je v UKC Ljubljana praktično čez noč ostal brez enega edinega otroškega srčnega kirurga. V programu otroške srčne kirurgije so se takrat pričele pojavljati prve večje težave in nepravilnosti. Posege v programu otroške srčne kirurgije je v UKC Ljubljana pričel opravljati izraelski kirurg dr. Mishaly, ki pa je te posege opravljal brez licence zdravniške zbornice ter na podlagi avtorskih pogodb, pa čeprav po zakonu njegovo delo ni bilo mogoče šteti kot avtorsko delo. Zdravniki, ki so se z malimi bolniki ukvarjali pred ali po kirurškem posegu so kmalu pričeli opozarjati tudi na dolgotrajno odsotnost kirurga, saj s tem ni bila zagotovljena varna obravnava otrok z vidika pravočasnih izvedb morebitnih ponovnih operacij. Po sklenjeni pogodbi je bil gostujoči izraelski kirurg kot glavni kirurg za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana prisoten le 3 do 6 dni na mesec, preostanek časa pa so bili ti otroci prepuščeni najprej dvema specializantoma, nato pa enemu specialistu otroške srčne kirurgije, ki pa naj ne bi bil zmožen in neusposobljen za težje operacije in reševanje zapletov. Ker številna opozorila zdravnikov za varnost malih otrok vodstvo UKC Ljubljana ni upoštevalo, so decembra leta 2013 zdravniki podali ugovor vesti in z UKC Ljubljana prenehali sodelovati. Kasneje prav mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, ki pravzaprav predstavlja kar nekakšno prelomno točko v celotni zgodbi v okolju otroške srčne kirurgije kot glavno in bistveno ugotovitev izpostavilo prav dolgotrajne odsotnosti glavnega kirurga, zaradi česar je bil ta program za otroke v obdobju 2007-2014 ocenjen kot nevaren, neetičen ter popolnoma nesprejemljiv. Najnižjo oceno in sicer nesprejemljivo je program dobil kar pri 20-ih od 34-ih mednarodnih standardov obravnave otrok s prirojeno srčno napako. Neprimerna skrb za bolnike, sumljive smrti otrok, neodzivanje odgovornih kljub opozarjanju stroke na nepravilnosti. 15 % manjkajoče dokumentacije o posameznih operacijah in nevnašanje podatkov v mednarodni register je le nekaj izmed najbolj šokantnih ugotovitev, o katerih si lahko kaj več preberemo v mednarodnem poročilu iz leta 2015. A pred tem sicer maja 2013 je svoje mnenje o izvajanju programa zapisala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je v svojem poročilu med drugim navedla, da so pri izvajanju programa izpolnjeni znaki korupcije. Vse od leta 2012 je za dogajanje vedela tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki med drugim skrbi za etičnost ravnanja zdravnikov ter ugled in čas zdravniškega poklica. V programu zdravljena otrok s prirojenimi srčnimi napakami so se namreč poleg strokovnih vprašanj, kako zdraviti bolnika postavljala tudi vprašanja vrednot, pravic in odgovornosti. Preiskovalna komisija ugotavlja, da so se predsedniki zbornic problematike sicer zavedali, vendar je bila njihova vloga pri reševanju tega problema zaznana le na ravni izvedb strokovnih nadzorov, ki pa so bili bolj ali manj sami sebi namen. Zbornica, ki bi sicer lahko ukrepala je raje mižala. Mlačen je bil njen odziv tudi na sicer katastrofalno poročilo mednarodne     4. TRAK: (NB) – 10.15    (Nadaljevanje): komisije, zato preiskovalna komisija v poročilu predlaga, da se v prihodnje razmisli tako o pomembnosti zbornice pri reševanju medsebojnih sporov zdravnikov kakor tudi pri imenovanju primernih predstojnikov v klini in strokovnih direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Posebno vlogo pri vzdrževanju izvajanja programa sta odigrala tudi strokovni svet in svet zavoda UKC Ljubljana, pri čemer komisija v teh organih ugotavlja izrazit političen vpliv ustanovitelja, torej države, na njuno delovanje in imenovanje ljudi na vodilna mesta, zato zakonodajni in izvršilne veje oblasti na tem področju predlaga spremembo zakonodaje. Ne glede na vse ugotovitve strokovnih nadzorov, ki so dokazali, da je program nevaren in celo koruptiven, sta oba javna organa tako strokovni svet kot tudi svet zavoda demantirala ugotovitve protikorupcijske komisije in omogočila nadaljnjo izvajanje programa. Ukrepalo ni niti Ministrstvo za zdravje, ki se je leta 2017 pričelo s političnimi vplivi vpletati v strokovne, kadrovske in upravljavske odločitve UKC Ljubljana, za kar preiskovalna komisija ugotavlja, da sta Milojka Kolar Celarc kot ministrica za zdravje in dr. Ana Medved kot državna sekretarka na tem ministrstvu objektivno, politično odgovorni kot takratni nosilki javnih funkcij. Poleg objektivne politične odgovornosti pa komisija znotraj svojih ugotovitev na podlagi izvedenih preiskovalnih dejanj v vmesnem poročilu podaja tudi naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj za mag. Simona Vrhunca. Na podlagi izvedenih dokazov preiskovalna komisija namreč utemeljeno sumi, da je mag. Simon Vrhunec kot generalni direktor in s tem kot odgovorna oseba UKC Ljubljana kršil dolžno ravnanje, ko je zavestno dopustil, da je dr. Mishaly operacije izvajal na napačni pravni podlagi brez ustrezne licence in dovoljenja za delo. S takšnim ravnanjem naj bi po mnenju komisije po 257. in 257.a členu kazenskega zakonika zlorabil uradni položaj ali uradne pravice ter omogočil nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav je lahko predvideval ali bi celo moral in mogel predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane premoženjska škoda.   Spoštovani! Kar se je v vseh teh letih zgodilo, je preprosto nedopustno. Gre za eno najhujših in nikoli zaključenih afer v Ljubljanskem kliničnem centru, zato je prav, da v okviru zakonskih pristojnosti, ki jih parlamentarna komisija ima in na temelju katerih je bilo pripravljeno in na komisiji že sprejeto vmesno poročilo z vsemi bistvenimi ugotovitvami in napotitvenim sklepom Državnemu zboru danes poslanci to sporočilo oziroma poročilo tudi sprejmemo in s tem naredimo krak naprej, da bodo k tej zgodbi z vso resnostjo pristopile tudi pristojne inštitucije. S sprejemom sklepa bi se vmesno poročilo torej posredovalo pristojnim organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in sicer Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializirano državnemu tožilstvu, da v tej tragični zgodbi o nedelovanju programa otroške kardiologije v nadaljevanju opravita svoje delo. Nič ne pomeni parlamentarna preiskava in njenem delu oziroma preiskavi odkrite nepravilnosti, če na koncu nimamo pravega epiloga.   Zato spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gre za zelo občutljivo temo v kateri ne sme biti prostora za politično populizem. Nadaljevanje zato pričakujem predvsem strokovno in konstruktivno razpravo o podanih ugotovitvah komisije v pripravljenem poročilu. Želim pa seveda tudi, da danes sprejmemo tako bistvene ugotovitve preiskave kakor tudi napotitveni sklep preiskovalne komisije, saj bomo lahko le tako preprečili, da se takšne nedovoljene zgodbe v prihodnje ne bi ponovile.   Hvala lepa.
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Preden nadaljujemo sejo, bi prosil, da pozovete spoštovanega predsednika Vlade, gospoda Janeza Janšo, da se opraviči vsem žrtvam Srebrenice za žaljiv tvit, ki ga je napisal pred dnevi v zvezi z dogajanji v Srebrenici, in potem lahko nadaljujemo sejo. Bi pa prosil, da se res pred tem gospod predsednik Vlade opraviči, ker je namreč tvit zelo žaljiv in odpira številne rane žrtvam oziroma njihovim svojcem.   Hvala lepa.
Janez Cigler Kralj
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, dober dan!  Na mizi pred vami je četrti paket ukrepov, Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19. Cilj predloga je zagotoviti pomoč državljankam in državljanom, zaščititi zdravje in življenja ljudi in preprečiti širitev okužbe. S predlogom zakona sledimo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Poglavitni ukrepi se zato nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, če omenim na začetku nosilne ukrepe. Naj malo podrobneje predstavim te naštete ukrepe.   Prvi ukrep, podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma. Za trg dela sta bila z namenom ohranitve delovnih mest z zakonodajnimi protikoronskimi paketi sprejeta dva ključna interventna ukrepa, ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Da bi ohranili zaposlitve delavcev, Vlada predlaga podaljšanje povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma, ki se je izkazal za učinkovitega na eni strani ter potrebnega na drugi strani, saj je v mesecu juniju še vedno bilo na tem ukrepu prijavljenih približno 60 tisoč zaposlenih. S tem ukrepom omogočamo tistemu delu gospodarstva, ki še ni moglo zagnati svoje dejavnosti niti v tolikšni meri, da bi lahko koristili ali si pomagali z ukrepom skrajšanega delovnega časa, ki je, kot veste, v veljavi do konca tega leta, da     2. TRAK: (SB) – 9.05    (nadaljevanje) prebrodijo to obdobje dokler lahko zaženejo svoje dejavnosti. Zaradi tega predlagamo podaljšanje trajanja tega ukrepa začasnega čakanja na delo doma do 31. julija 2020, predlagamo pa tudi, da bo s sklepom Vlade možno ta ukrep podaljšati še največ dvakrat po en mesec, ampak najdlje do 30. septembra 2020, računamo, da bi do takrat lahko slovensko gospodarstvo v celoti vsaj delno zagnalo svoje dejavnosti. Upravičenemu delodajalcu bo Zavod za zaposlovanje izplačal delno povračilo za delavca na čakanje v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 evra. Uvajamo pa tudi varovalko delodajalec bo v obdobju koriščenja ukrepa onemogočen odpuščati iz poslovnega razloga ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Drugi kar odmeven ukrep, predlagan ukrep je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcev odrejene karantene v breme delodajalca, delavcu, ki mu je odrejena karantena, dela pa mu ni možno odrediti na domu delovnopravna zakonodaja nalaga izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti. Po sistemski zakonodaji Zakon o delovnih razmerjih je to nadomestilo v višini 50 % njegove plače in je v breme njegovega delodajalca. Predlog zakona breme izplačila prenaša na državni proračun. Delodajalci bodo tako imeli omogočeno uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere. Z amandmaji so bile na pristojnem parlamentarnega odboru sprejete spremembe vezane na določitev višine nadomestila za to odrejeno karanteno. Naj povem, da smo te spremembe in to lestvico višine nadomestila dogovorili na delovni skupini ekonomsko-socialnega sveta v ponedeljek ta teden dopoldan, ko smo se v pripravi na sejo matičnega odbora sestali s socialnimi partnerji in šli skozi celoten zakon, torej to je bil rezultat dogovora med socialnim partnerji na tej delovni skupini. Dovolite, da povzamem te višine nadomestila oziroma stopnje povračila delodajalcem. Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob prehodu meje nazaj v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki jo bi prejel, če bi delal. To pomeni, da bo nadomestilo pokrilo 100 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. In tretja stopnja višina. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, torej zavestnega odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene razen v naštetih izjemah, in sicer zardi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Drugič. Smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner, starša, posvojitelj ali tretjič zaradi rojstva otroka. V teh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače v teh treh naštetih izjemnih primerih do nadomestila plače v višini polovice plačila do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne     3. TRAK: (NB) – 9.10    (Nadaljevanje) plače. Upravičenost do povračila nadomestil, plače zaradi odrejene karantene bo po tem zakonskem paketu trajala najdlje do 30. septembra 2020. Tako smo se torej dogovorili na delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta in menimo, da je ta predlagana rešitev pravična, obenem pa tudi prevzame breme delodajalcev, ki seveda niso odgovorni za to, da je njihovemu zaposlenemu odrejena karantena. Na drugi strani pa daje tudi zaposlenim večjo socialno varnost in to je tudi eden izmed glavnih namenov tega zakona.   Tretji izmed nosilnih ukrepov je financiranje dodatnih kadrov. Nanaša se na dodatno kadrovsko podporo socialno varstvenim zavodom v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Varstvo starejših je ključna tema ministrstva pod mojim vodstvom in vodstvom moje, naše ekipe. Kot veste, so domovi za starejše, predvsem domovi za starejše kadrovsko podhranjeni, kadrovsko in finančno, kar se je nabiralo desetletja in je sedaj v času korona krize priplavalo še posebej na dan. Posledično se to odraža predvsem na preobremenjenost in izgorelost zaposlenih v teh zavodih. In še enkrat ponavljam, v tej krizi se je to še posebej pokazalo. Zato sem zelo vesel, da smo uspeli interventno zagotoviti 31. milijonov evrov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih. Zelo pomembno pri tem je in to je praktična posledica, ki se tiče velikega dela naših sodržavljanov, da te kadrovske okrepitve in izboljšanje standardov v domovih ne bomo preložili na pleča oskrbovancev oziroma njihovih svojcev, zato ne bo potreben dvig cen oskrbnin. Finančna sredstva namenjamo financiranju dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih javni mreži za izvajanje socialno varstvenih in zdravstvenih storitev v teh zavodih. Dodatno kadrovsko podporo zagotavljamo tudi zavodu za zaposlovanje v času epidemije COVID-19, namreč zaposleni za zavodu za zaposlovanje so zavzeli izjemno pomembno vlogo kot glavni izvajalci interventnih ukrepov. Če samo omenim 300 tisoč zahtevkov za zaščito delovnih mest na različnih ponujenih ukrepih v dosedanjih PKP paketih v treh mesecih mislim, da že s tem dobro utemeljim to svojo tezo. Tudi v bodoče bo zavoda za zaposlovanje imel zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju odzivnega trga dela, ki mi kot ministru predstavlja eno od treh ključnih prioritet. Prihodnji dve leti bosta namreč ključni za zagotovitev stabilnega gospodarstva in posledično za zagotovitev kvalitetnih delovnih mest, zato zagotavljamo to dodatno kadrovsko podporo zavodu za zaposlovanje, da jih podpremo v postopkih ponovnega vključevanja brezposelnih oseb na trg dela in zmanjševanju števila brezposelnih.   Naslednji ukrep, ki je dvignil veliko prahu, je mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi. Četrti ukrep, ki sicer sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo, se nanaša na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 in določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2, ki temelji na določbah zakona o nalezljivih boleznih. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen v primerih ko bo posameznik potrjeno pozitiven na virus oziroma mu bo zaradi tega odrejena karantena. V teh primerih bo namestitev mobilne aplikacije obvezna z vnosom naključne ID kode. Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi kot je takšna mobilna aplikacija, dobro zavarujemo zdravje in življenje ljudi, navsezadnje je tudi naša     4. TRAK (VI) 9.15    (nadaljevanje)dolžnost, da varujemo sebe in druge in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo. Tu Vlada računa na odgovornost, ki smo jo državljanke in državljani pokazali že v vsem času od začetka pandemije in smo tudi hvaležni za vse to, kar smo do sedaj uspeli skupaj doseči.   Poleg naštetih nosilnih ukrepov urejamo v tem zakonu, v tem predlogu še nekaj drugih. Morda omenim, da bomo omogočili vnovčenje bonov za namestitev z zajtrkom v turizmu v Sloveniji tudi tistim, ki so samo sezonsko registrirani za opravljanje te dejavnosti, torej umikamo presečni datum registracije 13. marec in omogočamo tudi tistim, ki se sezonsko s tem ukvarjajo, da se bo lahko turistični bon, ki kot veste je trenutno prava uspešnica, lahko koristil širše. S tem bomo omogočili tudi širši nabor tistih oziroma turističnih destinacij, kjer se bo lahko s temi boni letovalo. Prav tako podaljšujemo možnost koriščenja bonov za prehrano. Vemo, da namreč študentje niso mogli vseh obveznosti opravili v predvidenih rokih, v sistemsko predvidenih rokih, zaradi tega smo prisluhnili številnim pozivom njihovih predstavnikov in jim šli na proti, da bodo lahko tudi v teh poletnih mesecih, ko bodo morda opravljali svojo prakso koristili študentske bone in jim bo s tem zagotovljena tudi zdrava prehrana. Ni odveč omeniti, da podaljšujemo rok oziroma umikamo trenutno to omejitev, ki jo imamo kadrovski štipendisti oziroma obvezo, prenašamo obvezo, ki jo imajo kadrovski štipendisti do svojih, podeljevalci kadrovskih štipendij do svojih štipendistov. Namreč, ni bilo mogoče, da bi jim zagotovili zaposlitev v roku, ki je bil določen v sistemski zakonodaji, zato podaljšujemo te roke, da omilimo te stiske in dane zaradi objektivnih razlogov kaznujemo zavezancev za zagotovitev dela svojim štipendistom.   Spoštovani poslanke in poslanci! Z vašo podporo smo do sedaj in v zelo kratkem času sprejeli številne ukrepe, s katerimi smo preprečevali oziroma blažili negativne posledice virusa COVID-19 za državljanke in državljane na številnih področjih. Naš skupni cilj je bil blažitev socialnih stisk prebivalstva ter na drugi strani pomoč gospodarstvu in trgu dela. Neposredno finančno pomoč med epidemijo je tako prejelo 1,3 milijona prebivalcev. Če omenim samo vrednostni bon za turizem, pa ga je prejel vsak državljan Republike Slovenije. S prvima paketoma ukrepov oziroma prvimi tremi smo do sedaj uspeli ohraniti 260.000 delovnih mest. Samo predstavljamo si lahko posledice na trgu dela, v kolikor teh ukrepov ne bi bilo sprejetih. Danes vas s predlogom četrtega paketa ukrepov naprošam, da sprejmete predlagane rešitve na obstoječe za obstoječe in prihodnje izzive. Tveganja za okužbo trenutno naraščajo tudi v Sloveniji. Poletne radosti so v teku, a hkrati jih vsi skupaj moramo doživljati s polnim zavedanjem, da se lahko ponovi drugi val okužb. Zato so tudi ukrepi Vlade usmerjeni v doseganje cilja, da se prepreči morebitno nevarnost drugega vala. Zakonski predlog, ki je pred vami je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrbne dodatne kadre v domovih za starejše ter     5. TRAK: (SB) – 9.20    (nadaljevanje) tretjič in nenazadnje po omogočanju varnosti za državljane preko spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije še ni končana. Še enkrat vas prosim, spoštovane poslanke in poslanci, za podporo tem rešitvam pripravljenim ob tesnem sodelovanju vseh zadevnih resorjev, ekonomsko-socialnega sveta in ob upoštevanju mnenj zadevnih deležnikov, s katerimi smo v okviru delovne skupine tudi uskladili stališča. Hvala lepa.
Hvala za besedo.  Lepo pozdravljeni!  V poslanskih skupinah koalicije smo se odločili, da zahtevamo odreditev parlamentarne Preiskovalne komisije za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij o stanju, ravnanju, zalogah, naročilih, nabavah, hrambe ter drugih načinih pridobitve ali razpolaganja z osebno zaščitno in kritično medicinsko opremo za učinkovito zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi ter delovanju institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije SARS covid-19 in ustreznimi ukrepi, zaradi sumov nezakonite porabe javnih sredstev in zaradi sumov opustitve ustreznih ukrepov v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije covid-19 za obdobje od 1. 2. 2020 do odreditve parlamentarne preiskave in za morebitno spremembo veljavne zakonodaje, ki ureja javno naročanje, blagovne rezerve, integriteto in preprečevanje korupcije, ter ravnanja nosilcev javnih funkcij z javnofinančnimi sredstvi, in sicer tako, da se, prvič, ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju Republike Slovenije za stanje, hrambo ter gospodarnost in pravočasnost nabav in naročil ter druge načine pridobitve ali razpolaganja osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, ki je potrebna za primer učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi pred razglasitvijo epidemije covid dne 12. 3. 2020; drugič, da se ugotovi     2. TRAK: (MK) – 9.05    (nadaljevanje) morebitno politično odgovornosti nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev ter javnih funkcij na območju Republike Slovenije za ukrepe, ki so bili sprejeti ali so bili neupravičeno opuščeni v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19 z dne 12. 3. 2020 in po razglasitvi epidemije zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav EU na sploh in posebej tistih, ki so sosede žariščne evropske države Italije.   Tretjič, da se ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij glede stanja v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19.  Četrtič, da se ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij v inštitucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije zlasti z vidika njihovega praktičnega ukrepanja v primerjavi z drugimi državami EU.   In petič, da se ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami, hrambo in drugimi načini pridobitve ali razpolaganja osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, ki je bila nabavljena, hranjena, pridobljena na drugačen način ali razporejena za potrebe učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi z vidika transparentnosti, strokovne primernosti, zakonitosti, pravočasnosti po razglasitvi epidemije.   Torej razprave na to temo je bilo že veliko, tudi obtožb in tako naprej. Ugotovljeno do sedaj je bilo, da je ob prevzemu poslov nove Vlade, da so bila skladišča zaščitne opreme prazna, da je bila takrat nabava zaščitne opreme na svetovnem trgu že močno otežena in iz dneva v dan dražja. Med tem, ko sta stroka in zdravstveno osebje zaradi pomanjkanja zaščitne opreme bili zaskrbljeni in opozarjali, da ne bodo mogli izvajati svojega dela tako kot bi bilo treba. Skladno z načrtom, ki ga ima ta država v času epidemije je bila organizirana centralna nabava potem s strani Zavoda za blagovne rezerve Republike Slovenije, kar je potem tudi pripomoglo k temu, da smo relativno pravočasno uspeli zagotoviti zadostno količino zaščitne opreme. Ocenjujemo, da so bili ukrepi v krizni situaciji pravočasni in učinkoviti in nabava uspešna. Ocenjujemo, da je Slovenija v prvem valu epidemije v boju proti virusu uspela zaščiti zdravje in življenje svojih državljanov. Pri tem je bila med državami, ki so beležile najmanj smrtnih žrtev in ukrepi v Sloveniji niso bili tako rigorozni. Se je pa v postopkih nabav očitalo tudi morebitne napake, ki jih bodo preverjali in jih že preverjajo tako pristojni organi, kot ta nova naša Preiskovalna komisija. V primeru ugotovljenih nepravilnosti zlorab ali kršitev bomo v skladu s svojimi pristojnostmi, bodo, bomo tudi ukrepali. Jaz bom v nadaljevanju potem še kaj obrazložila glede na tisto, kar bodo pač povedali kolegice in kolegi. Ocenjujem, da bo Preiskovalna komisija opravila svoje delo, jaz sem že vodila Preiskovalno komisijo v enem drugem primeru. Podali smo tudi ovadbe, marsikaj se je dogajalo. Epiloga kot pri marsičem nismo dočakali, dočakali smo nekaj postopkov, ki pa niso končani in lahko se samo sprašujemo, kaj delajo naši pravosodni organi, da nekaterih stvari kljub dokazom, ki so bili posredovani preiskovalnim organom zaključkov ni. Preiskovalna komisija bo dala zagotovo odgovore o odgovornosti tistih, ki so bili zadolženi za nabave, pa tudi o tem ali so stvari potekale pravilno ali ne.
Hvala lepa.   Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici kolegici Evi Irgl.
Hvala lepa.   Za obrazložitev mnenja Vlade dajem besedo predstavnici Vlade in sicer, Jerneji Farkaš Lainščak, državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje.
Hvala lepa. Gospod poslanec, to, žal, ni postopkovni predlog. Jaz se mogoče lahko vsebinsko celo v določenem delu z vami strinjam, ampak začetka seje Državnega zbora danes ne bomo uporabili za razčiščevanje tistega, kar je zapisano na Twitterju. Tako predlagam, da se držimo dnevnega reda in poslovnika in gremo na poslanska vprašanja. Verjamem pa, da je gospod predsednik Vlade tudi razumel vašo pobudo.   Postopkovno, spoštovani kolega Koprivc, ampak če ne bo postopkovno, vam bom izrekel opomin.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvo ima besedo Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Franc Jurša.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.   Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. V poslovniškem roku so bili vloženi številni amandmaji poslanskih skupin v različnih kombinacijah. Odboru so bili predloženi tudi predlogi in pripombe zainteresiranih in strokovnih javnosti, ki so pisno predstavili svoje poglede in pripombe na predloženo besedilo zakona. Predstavnik predlagatelja je na kratko predstavil predlog zakona. V razpravi komisije je bil velik del razprave namenjen vprašanju ustreznosti, jasnosti in skladnosti določb predloga zakona, ki se nanašajo na tretje in četrto poglavje. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila njihova predstavnica, poudarila je, da področja na katere se predlog zakona nanaša je več in so raznolika takšno pa je tudi njihovo mnenje. V pisnem mnenju so posebej izpostavili ustavno-pravni vidik povezan s pravico do zakonodajnega referenduma. K predlogu zakona je priložen tudi predlog sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma in zaradi tega je treba vso vsebino zakona utemeljiti kot nujen ukrep za odpravo posledic naravne nesreče, ker bi uvrščanje drugih vsebin, ki takšnega nujnega ukrepa ne predstavljajo, lahko povzročilo z ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, ki bi se v postopku ustavne presoje lahko izkazala za ustavno nedopustno. Iz tega vidika so po njihovem mnenju sporne predvsem določbe tretjega in petega poglavja drugega dela zakona, ker v temelju ne zasledujejo interventnih, torej začasnih ukrepov in ker časovno ti ukrepi niso omejeni. Tak poseg v pravni sistem krni njegovo celovitost in usklajenost. V razpravi so nekateri članice in člani odbora menili, da četrti protikorona zakon prihaja prepozno ter naj bi reševal probleme, ki jih je povzročila Vlada sama s tem, ko ni prisluhnila številnim amandmajem, ki so jih predstavniki opozicije vlagali k preteklim protikorona zakonom. Obrazložitve k posameznim členom zakona so zelo splošne in pavšalne, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Predlog zakona se po mnenju nekaterih razpravljavcev odmika od načela pravne države. Poudarjeno je bilo, da sta iz zakona ponovno izključeni skupini prekarcev in samozaposlenih. Predstavniki opozicije so menili, da je Vlada v predlog zakona med socialne ukrepe umestila tudi ukrepe za nadzor nad državljani. Gre za mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-COV2 z osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Zagovorniki predlaganih ukrepov so poudarili, da bo mobilna aplikacija v pomoč epidemiologom pri določanju stikov okuženih. Ni namenjena vzpostavljanju policijske države in nadzoru državljanov, ampak zavarovanju državljanov in njihovega zdravja. Aplikacija bo najbolj koristila ljudem, da bodo dobili pravo informacijo, če bodo seveda to želeli. Predstavnika Ministrstva za zdravje in za javno upravo sta povedala, da mobilna aplikacija sicer še ni dokončno pripravljena, ampak stroka jo pozdravlja. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da predlog zakona prinaša tudi dodatnih 31 milijonov evrov na področju institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu, ki bodo namenjeni povečanju prostorskih kapacitet in financiranju dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih. Odbor je sprejel veliko amandmajev različnih poslanskih skupin in glasoval     6. TRAK: (DAG) – 9.25    (nadaljevanje) o vseh členih predloga zakona ter jih tudi sprejel.   Hvala.
Jerneja Farkaš Lainšček
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!  Ministrstvo za zdravje se je seznanilo z vmesnim poročilom o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije z dvema ločenima mnenjema k vmesnem     5. TRAK (VI) 10.20    (nadaljevanje) poročilu in tudi s predlogom sklepa, ki se nanaša na namero naznanitve suma kaznivega dejanja, o katerem bo tekla beseda na tej seji Državnega zbora.   Naj pojasnimo, da je Ministrstvo za zdravje na pobudo Odbora za zdravstvo z dne 15. 3. 2019 izvedlo sistemski nadzor v Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni - NIOSB. Obdobje nadzora je zajemalo čas od 21. 12. 2017, ko je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi NIOSB do začetka likvidacije, torej 14. 6. 2019, kar je naslednji dan po sprejetju sklepa vlade o začetku njegove likvidacije. Pri tem smo predlagatelji sistemskega nadzora v NIOSB, torej Odboru za zdravstvo v skladu z 10. členom Pravilnika o upravnem nadzoru v zdravstvu posredovali tudi kratek povzetek našega poročila. Ob zavedanju dolžnosti naznanitve suma storitve kaznivih dejanj nacionalnemu preiskovalnemu uradu pri Ministrstvu za notranje zadeve in Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije sta bili podani k vmesnemu poročilu o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije dve ločeni mnenji. Prvo s strani Jelke Godec, predsednice preiskovalne komisije, ki poleg očitane politične odgovornosti ključnim nosilcem javne funkcije nakazuje tudi njihov osebno odgovornost. Iz drugega priloženega ločenega mnenja članice preiskovalne komisije Mojce Žnidarič pa je razvidno nestrinjanje z ugotovitvami komisije in ugotavljanje ustreznosti zastavljene poti razrešitve težav z otroško kardiologijo in srčno kirurgijo v Sloveniji. Uvedba več različnih vrst nadzora in preiskav v preteklosti, na primer tudi izrednega upravnega nadzora, ki ga je odredil sedanji minister za zdravje Tomaž Gantar v svojem prvem mandatu leta 2013 so jasen dokaz, da ima problem otroške kardiologije in srčne kirurgije precej dolgo zgodovino. Dogajanje je skozi vse obdobje zaznamovalo intenzivno medijsko poročanje o izkušnjah zdravstvenega osebja in staršev otrok s prirojeno srčno napako, glede zdravstvene obravnave, očitanih varnostnih odklonih in odhodkih ključnih zdravnikov specialistov. Ob ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni je bil prvenstven name njegovega delovanja izboljšanje in ureditev stanja na programu otroške kardiologije v celostnem smislu, v katerega je največ napora vložil prof. Igor Gregorič. Kot visoko usposobljen strokovnjak na področju otroške srčne kirurgije je želel prenesti znanje, izkušnje in dobre prakse v Slovenijo, še posebej ker Sloveniji primanjkuje tako pediatričnih kardiologov, kot srčnih kirurgov za otroke. Res pa je, da se tak način reševanja težave kljub visoki pripravljenosti nikakor ni izkazal za dovršenega, zlasti z vidika ocene virov, finančnih, materialnih, prostorskih in predvsem kadrovskih. Konec leta 2017 se je tako začasno rešitev problematike videlo le v vzpostavitvi novega javnega zavoda, torej NIOSB, izven skrhanih odnosov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana z jasnim namenom optimalne zdravstvene obravnave pacientov s prirojenimi srčnimi napakami, otrok z drugimi obolenji srca in ožilja ter konstantnim razvojem celostne obravnave teh pacientov. Pravzaprav v Sloveniji ni inštitucije, ki o tem javnem zdravstvenem zavodu, torej NIOSB, ne bi podala svojega mnenja ali bila k njemu zaprošena. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravstveni inšpektorat, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec, Inšpektorat za javni sektor, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic in Urad za pritožbe v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana po zakonu o pacientovih pravicah.   Na Ministrstvu za zdravje vlagamo vse napore zagotavljanje dobrobiti pacientov in v izboljšanje slovenskega zdravstva, na katerega vse prevečkrat kažemo s prstom, čeprav je mednarodnem merilu še vedno na visokem nivoju. Sistem ima svoje pomanjkljivosti, tudi odprte rane, a to ne pomeni, da v prihodnje ne moremo rešiti težav na področju programa otroške kardiologije. Na tem mestu pa vendar moramo opozoriti, da teh težav ne moremo reševati parcialno, temveč moramo stremeti k večji povezanosti na več ravneh. To je zagotavljanje ustreznih kadrov, prostorske rešitve. V tem kontekstu se predvsem navezujemo na predhodno delitev prostorov in opreme kot v prvotni rešitvi z NIOSB, ki ni bila optimalna. Moramo se zavedati, da podobnih težav ne smemo in ne moremo reševati v medijih na način pranja umazanega perila ter zagovarjanje morebitnih osebnih interesov, kjer so na koncu najkrajšo potegnili prav najmlajši     6. TRAK: (DAG) – 10.25    (nadaljevanje) srčni bolniki, njihovi svojci in nenazadnje tudi stroka.   Na Ministrstvu za zdravje bomo problematiki otroške kardiologije in srčne kirurgije še naprej namenjali veliko pozornost in skozi konstruktiven dialog tako na strokovnem kot političnem nivoju iskali poti za najbolj optimalno rešitev, izogibajoč se slabim praksam, na katere kažejo poročila, ki jih imate danes pred seboj.
Če tega opravičila ne bo, poslanske in poslanci Socialnih demokratov pri tej točki ne bomo sodelovali.
Predsednik hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav.   Politika je v določenih primerih zelo podobna igranju šaha. Pomemben je čas in načrtovanje potez, če zamudiš primeren trenutek     3. TRAK: (SB) – 9.10    (nadaljevanje) ti nobena poteza ne bo pomagala popraviti napak ali uresničiti načrtov. Pri določenih strankah vidimo, da se to kar pogosto dogaja od postopka in računanja na predčasne volitve do obljub o parlamentarnih preiskavi in konstruktivni nezaupnici, vendar pa igranje žrtev kadar se zamudi priložnost ne izraža dobro sliko, sprejeti je bilo treba odločitve in sprejet je treba posledice, ki jih takšne odločitve tudi prinašajo. Čeprav so bili marsikateri presenečeni, da smo jih z zahtevo za parlamentarno preiskavo prehiteli, pa se mi zdi, da to ni primeren odziv. V poslanski skupini Desus smo od 15. aprila pričakovali, da bo nasprotna stran vložila zahtevo, vendar se ni premaknilo nič, mahanje z mečem, veliko besed obtoževanja, ki je vrhunec doseglo s preizkusom interpelacije proti ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo. Šele z vložitvijo zahteve preiskovalne komisije, kateri podpisniki smo večina poslancev poslanske skupine Desus pa je nasprotna stran prejela navdih in preizkusila vložiti svojo preiskovalno zahtevo. Pozabili pa so, da je kriza koronavirusa okoli nas začela še preden je svoje delo prevzela 14. Vlada Republike Slovenije. Prevzeli so požar, skoraj nedotaknjenega, brez opreme, brez načrta za reševanje oziroma gašenje požara. In s parlamentarno preiskavo, ki jo želimo vzpostaviti danes, bomo iskali politično odgovornost od začetka krize koronavirusa, ki so nekateri še tiščali glavo v pesek, da odredite te parlamentarne preiskave. Razlike obeh besedil so očitne, medtem ko bi zamujena priložnost preiskovalne komisije opozicije iskala smotre, smisle, pogoje, postopke bo preiskovalna komisija, ki jo vzpostavljamo za današnjim aktom in kjer so dobrodošli za sodelovanje vsi predstavniki parlamentarnih strank izzvala svoj temeljni pomeni – ugotavljanje politične odgovornosti. V parlamentarni preiskavi, ki bo odrejena s sprejetjem današnjega akta bomo tako iskali politično odgovornost od 1. februarja 2020 do danes. Osredotočili se bomo tudi na ugotovitve dejanskega stanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij za stanje, ravnanje, naročila in nabavo zaščitne opreme. Posebna pozornost bo namenjena tudi delovanju institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije koironavirusa. Naj pa poudarim še enkrat kakršnokoli nepravilnosti, ki so se tekom soočanja z epidemijo morda dogajale, bodo preverili tudi pristojni organi. Če je prišlo do osebnega okoriščenja, pričakujemo, da bodo pristojne institucije tudi primerno ukrepale. Opažam pa v poslanski skupini Desus kako bo nasprotna stran, ki veliko navdiha črpa iz časopisnih člankov želi spodkopati delo in trud 14. Vlade Republike Slovenije. In to potem, ko so se uspešno spopadli z epidemijo. To je nesramno in nehigienično. Imeli ste svojo priložnost a ste jo podale drugemu.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, kolega Brane Golubović.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Boštjan Koražija.
Okej, hvala lepa. Nadaljujemo sejo.   V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 48 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra; o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.     2. TRAK: (VP) 12.05    (nadaljevanje) V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo državnega zbora.   V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve; mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, od 14.30. ure dalje; ter Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, od 17. ure dalje.  Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.   Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prva 4 vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade Janez Janša. Poslanska vprašanja bo najprej postavil Luka Mesec, Levica.
Hvala lepa.   Naslednjo ima besedo Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke kolega Zmago Jelinčič. Odjavljen. Potem Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke kolegica Lidija Ivanuša.
Hvala lepa.  Spoštovane kolegice in kolegi!  Prav je, da s tem zakonom popravljamo vladne napake in veljavnost nekaterih ukrepov podaljšujemo. A v zadnjih treh mesecih je bilo preveč teh napak in zamujenih priložnosti, zato v Listi Marjana Šarca menimo, da Vlada ni dovolj odgovorno in strokovno ter na pravi način pristopila k iskanju in pripravi rešitev pri vseh protikorona zakonih. Če bi Vlada vedela, kaj dela, bi danes že imeli sprejete rešitve, kako preprečiti vdor virusa v domove za starejše. Kako poskrbeti, da bo naše zdravstvo pripravljeno na drugi val, ki je že tukaj. Podjetja, delavci in samozaposleni pa bi že morali imeti predvidljivo in učinkovito podporo države. Na današnji seji bi resna Vlada tako predstavila konkretne srednjeročne ukrepe, ki bi spodbudili trošenje gospodinjstev in države preko javnih investicij in zelenih subvencij. A postaja jasno, da ste epidemijo izkoristili za samopromocijo, ustvarjanje zmede in negotovosti ter razgradnjo in podrejanje različnih državnih sistemov. Predstavljate se kot veliki rešitelji, rešitelji življenj, socialnih stisk, usod tako ljudi kot podjetij. Ste res vse našteto? Niste. Oglaševali ste izredne državne pomoči ljudem in podjetjem v višini 6 milijard evrov, kar smo v Listi Marjana Šarca pozdravili, a vam je pred kratkim ogledalo nastavil Fiskalni svet, ki je ocenil, da je dejanski učinek vaših ukrepov do začetka julija znašal nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, kar je logična posledica slabo pripravljene zakonodaje. Naj samo spomnim na vašo 2-milijardno poroštveno shemo, s katero ste gospodarstvu obljubljali takojšnjo pomoč, a po dobrih dveh mesecih shema še vedno ne deluje. Pa smo vas opozarjali, a ste vse naše predloge vseskozi videli kot neko tekmovanje, poskus rušenja Vlade, in nam očitali, da ne želimo sodelovati. To ste počeli tudi na odboru. Tega zrela politika ne počne. Odgovorna politika namreč tudi v kriznih razmerah deluje umirjeno, spravljivo, usklajeno komunicira, se trudi ustvariti stabilnost, da lahko družba kljub krizi deluje čim bolj normalno. A kaj delate vi? Namerno ustvarjate napetost in kaos ter zavajate. Ustvarite problem in ga nato rešujete. Na primer, brez premisleka ste sprostili vse ukrepe, odprli meje, s 1. junijem ste slavnostno razglasili zmago nad virusom. Potem ste ugotovili, da je bila storjena napaka, da se virus ponovno širi, ter preko svojih govorcev na novinarskih konferencah sporočili, kdo je odgovoren – po vašem so krivi ljudje, ker ne spoštujejo pravil. Pravite, da je med ljudmi zaokrožil lažen občutek, da je virus premagan. Ampak kdo jim je dal ta lažen občutek, da je virus premagan? Vlada jim ga je dala, vladni govorec, vsi vladni govorci s svojimi ravnanji in dejanji, in zato ste vi krivi, da je drugi val v Sloveniji. Dodatno ste nezaupanje med ljudi vnašali z zakonskimi določbami, ki v interventnih zakonih nimajo kaj iskati. Najprej dodatna pooblastila policiji, nato nižanje standardov pri zaščiti okolja in narave, pa spremembe pri gradbenem dovoljenju, zdaj aplikacija za sledenje. Zakaj teh stvari ne upate uvajati ločeno? Ali morda zato, da na ta način v podporo želite prisiliti nekatere koalicijske poslance, ali s tem enostavno preusmerjate pozornost z drugih rabot?   Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna. Stroka vam je naštela goro tehničnih in pravnih razlogov. Tudi če vam bo uspelo z aplikacijo, ta ne bo imela učinka - zakaj? -, ker deluje na zaupanju, tega pa ni in pretežni del prebivalstva te aplikacije pač ne bo naložilo. Torej, spoštovana Vlada, aplikacija virusa ne bo ustavila, tako kot ga ni ustavil prelet ameriških lovcev nad Slovenijo. Z epidemijo se lahko sooči država     7. TRAK (VI) 9.30    (Nadaljevanje) samo na način, da ljudje verjamejo temu kar Vlada sporoča, njenim ukrepom in sporočilom. Da imajo ljudje namesto občutka negotovosti občutek, da bo še vse dobro, da bo vse okej, da Vladi in stroki zaupajo. Na žalost ste zaupanje, ki ste ga imeli v prvem valu epidemije, in bilo je veliko, zaradi vaših ravnanj in dejanj izgubili. Zaupanje lahko pridobi nazaj le državnik, teh pa v tej vladi ni. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.  Vsem v dvorani, pred malimi ekrani in radijskimi sprejemniki, lep pozdrav!  Vmesno poročilo, ki ga imamo na mizi, je pripravljeno v dobri maniri totalitarističnih poročil, kjer je sodba znana že na začetku, treba je najti samo dobro podlago za to. Tega pa seveda v tako zahtevnem primeru, kot je področje otroške srčne kirurgije, ni težko najti. Poročilo je pristransko, v smislu, da navaja zgolj dokaze in pričanja, ki so v prid končnim zaključkom, pri tem pa popolnoma spregleda pričevanje in listine, ki tem zaključkom nasprotujejo. A navkljub takemu izvajanju argumentov je na podlagi predstavljenega v poročilu nemogoče podpreti zaključek o objektivni politični odgovornosti zgolj takratne ministrice, gospe Milojke Kolar Celarc, in državne sekretarke Ministrstva za zdravje dr. Ane Medved. Že poročilo namreč v 2. in 3. točki zaključnih skupnih ugotovitev ugotavlja preplet odgovornosti, tako na področju povsem strokovnih odločitev, na področju upravljanja in vodenja, na področju strokovnega in etičnega nadzora, kakor tudi na političnem nivoju. In ta kaotični preplet je mogoče zaslediti vse do zaznave problema, ki ga poročilo in komisija časovno zamejita z letom 2007, čeprav se je zadeva zapletla že leta 2004, po takratnem odhodu vodje otroške srčne kirurgije, ki mu je sledilo triletno sodelovanje zdravnikov iz Bratislave. Vsak na svojem nivoju in v okviru svojih pristojnosti je torej odgovoren za kumulacijo težav, ki so v določenem trenutku povsem eskalirale v največjo škodo tistih, ki bi jih morali najbolj varovati, to je, naših otrok. Jasno, v ta okvir sodi tudi politična odgovornost, ampak ta objektivna politična odgovornost leži na vsakem ministru, ministrici, državnih sekretarjih in sekretarkah v preiskovalnem obdobju, torej od leta 2007 do leta 2018, preko njih pa na vladah in prvih ministrih, ki so morali potegniti odločne poteze za rešitev problematike, a jih niso.   Tema otroške kardiologije bi morala biti že davno zaključena. Razlog, da ni, je izkoriščanje teme za moraliziranje politične skupine SDS. Problem se ne bi razrastel, če bi kadrovsko politiko v zdravstvu in izvajanje zdravstvene dejavnosti uskladili s potrebami in pravočasno odgovorili na opozorila, ki so prihajala. In zadeve so se začele konkretno zapletati v okviru prve Vlade, ki jo je vodila prav stranka SDS. A problem je globlji in raste iz podlag, ki so jih položili neoliberalni pristopi do urejanja področja zdravstvenega varstva, ki si ga deli širok spekter politik, prejšnjih in zdajšnjih. Zato kasnejše prikrivanje dolgoletne neustrezne politike kadrov in nezadostnega financiranja ali bolje kontrole nad financiranjem s kopiranjem strokovnih rešitev iz države z nekaj več kot 300 milijoni prebivalcev, kjer je tudi financiranje zdravstva povsem drugače urejeno, ni rodilo nikakršnih sadov, kar je bilo možno predvideti že v izhodišču, če bi le projekt ocenili z nekoliko distance. Če kdo, potem nosi odgovornost politika, ki je bila na oblasti v Sloveniji zadnjih 30 let. Že leta 2015 je nadzorna komisija ugotovila, da se je program otroške srčne kirurgije v obdobju od 2007 do 2014 izvajal tako, da je ogrožal varnost otroških bolnikov. In v tem času je bila stranka SDS na oblasti dvakrat. V začetku leta 2012, v mandatu druge Janševe Vlade, ko je bil minister za zdravje, tako kot danes, gospod Tomaž Gantar, je bilo objavljeno poročilo notranje revizije, ki je pokazalo, da zdravnik iz Izraela ne usposablja slovenskih kirurgov. Vlada ni ukrepala, čeprav je bila javnost ogorčena nad izjemno visokimi honorarji zdravnika iz tujine, ki je izplačila prejel navkljub neizpolnitvi pogodbenih obveznosti. Da SDS sploh vodi takšno komisijo oziroma preiskovalko, je torej skregano z vsako logiko. Javno zdravstvo so siromašili vsi sodelujoči v državni politiki, a SDS je bil pri tem sploh učinkovit.     7. TRAK: (VP) 10.30    (nadaljevanje) V času njihove prve vlade so sredstva za zdravje zaostala za gospodarsko rastjo. Leta 2007 je bil delež javnih sredstev za zdravje glede na družbeni produkt najnižji v zadnjih 20 letih – 7, 8 %. Denar je šel takrat za Patrie, danes počnejo isto z vojsko in vlagajo 780 milijonov evrov, zdravstvo pa se mora epidemiji navkljub zadovoljiti z velikimi besedami in nič ne dobi. A od velikih besed naše zdravstvo ne more živeti, propadalo bo še naprej. Že zdaj je manko medicinskih sester in tehnikov alarmanten. Medtem ko vladajočim ni težko dati sredstev za maržo gospodarskim veljakom – in tu ne govorim o pravični ceni nekega produkta -, ki se jih vedno opredeljuje kot investicijo, vsakršne poskuse povečanja sredstev, da bi mogli pravičnejše ovrednotiti delo medicinskih sester in tehnikov, gledajo skozi prizmo stroškov. Se pravi za to vlado in za to državo so medicinski tehniki in medicinske sestre strošek. Nepojemljivo. Druga Janševa vlada je nato zdravstvu zadala še dodaten udarec, ko je sredstva zanj zmanjšala z ZUJF-om in prepovedala tudi zaposlovanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Za 5 % so takrat znižali tudi delež storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Denar iz tega naslova je šel neposredno v roke komercialnih zavarovalnic. Premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se dvignile in najšibkejši so zopet plačali najvišjo ceno. Ob tem so zakonske prilagoditve omogočile outsourcing in delo preko s.p.-jev, avtorskih pogodb in tako dalje.   Slovensko zdravstvo tako potrebuje povečanje proračunskih sredstev, ki so primerjalno še vedno rekordno nizka. Zdravstvena blagajna opozarja, da bo decembra zmanjkalo denarja za financiranje programov. Čakalne dobe se tudi zaradi epidemije ne bodo zmanjšale, prej nasprotno. Potrebujemo ukinitev potratnega in nepravičnega dopolnilnega zavarovanja, potrebujemo postopno ukinitev koncesij. Predvsem pa potrebujemo primerno planiranje izobraževanja in organizacije kadrov. Nič od tega ni mogoče, če bomo zdravstvo prepuščali trgu, kar je ponovno namen prav te trenutne vlade.   So pa to objektivni politični razlogi, zakaj je prišlo do težav na otroški srčni kirurgiji - prvič, podfinanciranje in drugič, neodzivnost na nastale težave. Zato je ni mogoče zaključiti kakor v točki 17. zaključni skupnih ugotovitev, da je politika leta 2017 posegla v strokovne kadrovske in upravljavske odločitve UKC Ljubljana, ker dikcija navaja na to, da se slednje pri tem ni dogajalo, da ugotovitev o vmešavanja naj bi kazala menjavo nadzornikov v letu 2017 – sporočila na strani 112 do 113. seveda je do določene mere vsakršno menjavanje nadzornikov, vmešavanje politike v strokovno kadrovsko in upravljavsko delo, kar torej ne velja zgolj za dotični primer, neprimerno in nedopustno. Zopet je potem nabor tistih, ki izpadejo oziroma ki zapadejo / nerazumljivo / je veliko širši kot je predstavljeno v delnem poročilu. Tako so na primer do leta 2009 UKC Ljubljana vodili direktorica in strokovna direktorica, ki jo je imenovala prva Janševa vlada, ki je imela tudi pristojnosti imenovanja nadzornikov. Ali torej niso vsi, ki so v obravnavanem obdobju zasedali omenjene funkcije, vključno z vsemi odločevalci na ravni državne politike, objektivno soodgovorni za nastalo situacijo? A o tem v tem delnem vmesnem poročilu niti črke.   V 20. točki zaključnih skupnih ugotovitev se vmesno poročilo dotakne tudi vloge žvižgačev, ki je sicer zelo splošna in ji moramo pritrditi. Citiram: »v slovenskem zdravstvenem sistemu in družbi nasploh bi morali ovreči ključno dilemo, ki je ali je zaposleni v državni / nerazumljivo / nepravilnosti v svoji organizaciji in ali pa delodajalcu zaradi zaposlitve dolguje lojalnost in pokorščino ter nebi smel razkriti tudi najbolj nezakonitih in neetičnih ravnanj«. Glede na dogodke, ki so se dogodili od sprejetja poročila na komisiji, je seveda vprašanje, ali bi takšna dikcija še dobila na današnji dan podporo. Po dogodkih z najbolj znanim slovenskim žvižgačem trenutno, gospodom Galetom, so ti državni sovražniki žal številka 1, morali bi pa biti prvi, ki pomagajo državi. In morali bi celo priti do nekega zaključka, da obstajajo dobri in slabi žvižgači, vsaj po mnenju SDS-a. A komu gre presoja o dobroti žvižgača? Ali je žvižgač dober zgolj, če žvižga v prid trenutni politični agendi stranke SDS?   Vprašanje je tudi, če zaključek iz točke 32, da Slovenija ne zagotavlja kritične mase otrok na področju prirojenih srčnih bolezni, ki bo zagotavljala varno ter finančno vzdržno izvajanje     8.TRAK: (ES) – 10.35    (nadaljevanje) takega programa, zdrži glede na zgodovino.   Pomembnost ohranjanja najbolj zahtevnih znanj na domačih tleh je zaradi zaprtja meja, sploh te od zadnje epidemije korona virusa, pridobila povsem drugačno težo. Kako zagotoviti strokovno normo o številu potrebnih operacij za vzdrževanje kondicije otroškega kardiokirurga je seveda drugo vprašanje, ki je brez povezovanja z drugimi podobnimi izrednimi situacijami kot je pandemija, se pravi, da je pomembno, da imamo na tleh države primerno usposobljene strokovnjake s specialnimi znanji. Tu bi morala tudi ta naša država in Vlada vlagati.   Kaj torej naše zdravstvo nujno potrebuje? Je sprememba precepcije s strani vladajočih. Najprej analiza potreb in prilagoditev finančnih vložkov potrebam prebivalcev. Tudi zagotavljanje učinkovitega in hitrega postavljanja na države avtomatizacije prenosa poročil, ki so ocenjene kot kritične do ministrstva, skratka za boljše zagotavljanje kakovosti in njegova digitalizacija. Povsem pa ne smemo spregledati nujnosti takojšnje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovega prenosa v okviru osnovnega zavarovanja, ki pa ravno tako potrebuje osvežitev v smeri večanja solidarnosti med različnimi socialnimi plastmi družbe kakor tudi na cele generacije. Hvala.
Hvala za besedo.  Prej sem vam sicer dvigoval roko za postopkovno, pa niste opazili. Tako, da bom svoje tri minute uporabil v bistvu kot postopkovno.  Mislim, da smo danes še enkrat videli neprimernost te oblasti. Slovenija je v politični in moralni krizi, kakršne že dolgo nismo izkusili, vlada pa se obnaša popolnoma neprimerno na čelu s predsednikom vlade samim. V Sloveniji smo na pragu drugega vala epidemije. Nezaposlenost je za četrtino večja, kot je bila lani. Vladni ukrepi ne učinkujejo, samozaposlene ste pustili na cedilu čez poletje. Zdravstvo opozarja samo, da mu v drugi polovici leta zmanjkuje denarja, domovi za starejše niso nič bolj pripravljeni na drugi val, kot so bili na prvi. Med tem pa predsednik vlade in vlada sama, da bi se izognila tem kritikam, dela popolnoma druge stvari. Poskuša spreminjati medijsko zakonodajo, da bi tja v medije namestila svoje ljudi, pomenjala neposlušne novinarje in urednike in speljala denar v svoja zasebna medijska podjetja na čelu z Novo24. Potem kadruje v državnih podjetjih. Seveda so nastavili v Dars – eno od največjih državnih firm – človeka podpredsednika stranke NSi, ki se je še do nedavnega zavzemala za izstop države iz gospodarstva, človeka, ki nima niti dneva vodstvenih izkušenj in človeka, ki ga odlikuje samo strankarska izkaznica.   Da bi odvračal pozornost od teh problemov, pa predsednik vlade sam vsak teden sproducira novo afero. Ta vikend je bila to popolnoma nedostojna, nedržavniška in nemoralna izjava o Srebrenici, ki, kot so povedali kolegi iz Socialnih demokratov, posuva sol na rane 8 tisoč 372 žrtvam genocida. Premier je genocid nenazadnje zanikal, govori o pokolu, in se zdaj za to ni bil pripravljen opravičiti. Ali pa, če spomnim, tri dni prej ko se je z diktatorjevima Vučićem in Orbanom pokazal na skupni spletni okrogli mizi, je govoril o kulturnem marksizmu, to je terminu, ki ga v svojem manifestu 111-krat uporabi norveški množični morilec Anders Breivik, preden se je odpravil na pokol, ali pa terminu, ki je nenazadnje izposojen kar iz nacističnega besednjaka. Oni so namreč govorili o kulturnem boljševizmu, preden so napravili svoje genocide. Skratka opravka imamo z resno moralno in politično krizo, predsednik vlade pa vse to podžiga na podoben način kot podžiga ameriški predsednik Donald Trump. Kam to pelje, lahko vidimo v Ameriki - po 4 letih takega vodenja je ta država dobesedno na pragu družbenega razkroja.   Glede na to, da se predsednik vlade danes ni bil pripravljen opravičiti niti za to neokusno izjavo v Srebrenici, tudi v Levici napovedujemo obstrukcijo te seje.
Gospod predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav! Pred nami je zahteva za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezite širjenja bolezni COVID-19 od 1.2.2020 do odreditve parlamentarne preiskave. Epidemija COVID-19 je izbruhnila konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan ter se od tam     4. TRAK: (NB) – 9.15    (Nadaljevanje) zelo hitro razširila po celotnem svetu. Prvi primer virusa v Evropi so bili ugotovljeni v Franciji in Nemčiji, že proti koncu januarja 2020. V Italiji kjer je bilo tudi glavno žarišče epidemije v Evropi, so prvi primer ugotovili v začetku februarja, v Sloveniji pa smo prvega okuženega potrdili 4. 3. 2020. na epidemijo virus COVID-19 so se morale države Evropske unije hitro odzvati, zlasti zaradi znanih izkušenj iz Kitajske in Italije je bilo nujno potrebno zagotoviti zaščitno opremo za bolnišnično in zdravstveno osebje. Zaradi pomanjkanja zaščitne opreme se v Italiji, na Kitajskem okužilo veliko število zdravstvenih delavcev. 20. februarja, so bili izpolnjeni pogoji, da bi institucije Evropske unije in države članice, ki želijo, lahko sodelovale v postopku skupnega javnega naročanja. Takratna Vlada Marjana Šarca se ni pravočasno in ustrezno odzvala, saj osebne zaščitne opreme ni določila kot blago osnovne preskrbe. Šele po številnih pozivih zdravniške zbornice in zdravstvenih ustanov je takratna Vlada 27. 2. 2020, odločila, da se uporabi zaščitno opremo iz blagovnih rezerv in sicer 48 tisoč zaščitnih mask, 5 tisoč kombinezonov, 500 tisoč rokavic in praške za razkuževanje, vendar brez, da bi določila, da se ta oprema hitro nadomesti in ustrezno dopolni s situacijami primernimi količinami. 13. Vlada Republike Slovenije je tako 27. februarja 2020 sprejela sklep, da se iz blagovnih rezerv sprostijo razpoložljiva zaščitna sredstva, ki so zadostovala zgolj za nekaj dni. Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve pa je naložila, da izdana sredstva nadomesti do 31. decembra 2020. 3. marca je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da so se od začetka izbruha virusa COVID-19, cene osebne zaščitne opreme močno povečale, na primer, cena kirurških mask se je povečala za 6-krat, cena respiratorjev N95, pa kar za 3-krat. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila tudi, da so se dobavni roki za zaščitno opremo izredno podaljšali, in da lahko dobrava traja več mesecev, kot tudi, da so se razširile manipulacije trga, in da se zaloge pogosto prodajajo tistim, ki ponudijo največ. Te ugotovitve bi morale biti pomemben signal tudi za ustrezno ukrepanje v Sloveniji, a žal temu ni bilo tako. 2. člen zakona o blagovnih rezervah določa, da se blagovne rezerve oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni. O tem katero blago sodi v osnovno preskrbo, kdaj se uporabijo in nadomestijo blagovne rezerve, pa odloča Vlada. Glede na že navedeno znana dejstva, da je potrebno zagotoviti ustrezno zaščitno opremo, da zaščitne opreme v Sloveniji primanjkuje, da so količine te opreme zaradi velikega povpraševanja na svetovnem trgu omejene, bi Vlada morala ustrezno zaščitno opremo določiti kot blago osnovne oskrbe in nemudoma začeti postopek za njeno nabavo, vendar 13. Vlada pravočasno nič od navedenega ni storila. 14. Vlada je zaprisegla 13. 3. 2020, zvečer in s svojim delom začela že prvo noč. Prvo s čimer so se morali soočiti, so bila prazna skladišča zaščitne opreme, oprema ki je bila v blagovnih rezervah ob primopredaji naši Vladi, ni zadoščala niti     5. TRAK: (DAG) – 9.20    (nadaljevanje) za nekajdnevno zaščito zdravstvenih delavcev, kaj šele ostalih, ki so bili neposredno izpostavljeni tveganju okužbe. Aktivnosti nove Vlade so tako morale biti hitre in učinkovite. V SDS podpiramo ustanovitev parlamentarne preiskave, katere namen naj bo ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za stanje zalog zaščitne opreme in kritične medicinske opreme pred razglasitvijo epidemije dne 12. 3. 2020; ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za ukrepe, ki so bili sprejeti v času pred razglasitvijo epidemije, zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav članic Evropske unije, ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij glede stanja v institucijah, ki so zadolžene za preučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije tudi v primerjavi z ukrepi drugih držav članic Evropske unije; ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z osebno zaščitno in kritično medicinsko opremo za stanje, zaloge, ravnanje, razpolaganje, hrambo, naročila osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, ki je bila nabavljena ali pridobljena na druge načine za potrebe učinkovitega zoperstavljanja okužbam po epidemiji od 12. 3. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave; ugotovitev vseh vidikov odgovornosti nosilcev javnih funkcij in preko tega opredeliti in konkretizirati morebitno odgovornost nosilcev političnih javnih funkcij tako, da se preuči vse sume morebitnega nezakonitega ravnanja in morebitne opustitve dolžnega ravnanja; preveri naj se vsakršen vidik zakonitosti naročil in dobave, vključno z ustrezno davčno in carinsko obravnavo, cenovno ustreznostjo, hrambo, razpolaganje in preverbo ustreznosti opreme; ugotoviti odgovornosti javnih funkcij v zvezi s pravočasno naročeno opremo in ali bi bilo bolj učinkovito in smotrno, da bi se vzpostavila domača proizvodnja zaščitne opreme za te namene; ugotoviti ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja javno naročanje, blagovne rezerve, integriteto in preprečevanje korupcije, ter ravnanje nosilcev javnih funkcij z javnofinančnimi sredstvi.   Kot že rečeno, v SDS bomo ustanovitev preiskovalne komisije podprli.   Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima Poslanska skupin Socialnih demokratov, kolega Soniboj Knežak.
Hvala lepa. Besedo ima kolegica Iva Dimic za Poslansko skupino Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Hvala lepa.  Predsednik vlade, če želite odgovor. Vprašanja jaz nisem zaznal. Ne?   Potem gremo naprej. vprašanje naslednji postavlja kolega Marko Bandelli.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, kolega Brane Golubović.
Hvala, predsednik. Spoštovani minister, predstavniki Vlade. Kolegice, kolegi!  Četrti protikorinski paket se predstavlja paket interventnih ukrepov za pripravo na morebitni drugi val COVID-19. V zadnjih tednih se je namreč ponovno povečalo število potrjenih okužb z virusom in žal znova pojavila kritična situacija z večjim številom okužb v enem izmed domov za starejše občane. Kratkotrajnost dosedanjih vladnih ukrepov na področju omilitve posledic epidemije ostaja še vedno med našimi glavnimi kritikami. Že ob predstavitvi stališča pri sprejemanju tretjega protikoronskega zakona smo poudarili, da nas bo kljub počasnemu sproščanju omejitvenih ukrepov še vedno spremljala negotovost zaradi možnega ponovnega izbruha epidemije. In prav te dni se kaže, da so omejitve še vedno potrebne, tem pa morajo, po našem prepričanju, slediti celoviti ukrepi za omilitev socialnih in ekonomskih posledic epidemije. Rast števila brezposelnih se sicer umirja, kljub temu pa potrebujemo dolgoročnejšo strategijo za ohranjanje delovnih mest. Takšno, ki ne bo veljala zgolj za mesec ali dva, ki bo na drugi strani dolgotrajnost ukrepov za preprečevanje brezposelnosti prinesla večji pozitivni učinek za gospodarstvo. Socialni demokrati so tako na odboru predlagali podaljšanje nadomestila plače za čakanje na delo do 31. decembra 2020 ter ponovna uvedba začasnega temeljnega dohodka za samozaposlene. Glede turističnih bonov smo prepričani, da je čas njihovega koriščenja smiselno podaljšati do konca februarja 2021. Na eni strani bi to koristili ponudnikom turističnim kapacitet v zimski sezoni ter porabnikom, ko bi bila prezasedenost kapacitet časovno bolj razpršena. Žal že / nerazumljivo/ so bili vsi naši ukrepi ponovno zavrnjeni. Pod pretvezo blaženja posledic epidemije se žal ponovno sprejemajo tudi določila, ki nesorazmerno posegajo v osnovno zagotovljeno pravico do varstva osebnih podatkov. Vlada je predlagala člen, ki je bil sicer na odboru izbrisan, bi pa lahko v primeru sprejema vodil v zlorabo osebnih podatkov. Poleg tega je Vlada predlagala tudi uvedbo mobilne aplikacije, za katero sicer verjamemo, da lahko pomembno prispeva k obvladovanju epidemije, vendar le ob izpolnjenih pogojih. To je prostovoljnosti, anonimiziranosti, časovne omejitve. Žal je to poglavje ob jasnih opozorilih Zakonodajno-pravne službe, informacijske pooblaščenke in tudi drugih pristojnih institucij naša vlada izpustila oziroma preprosto ignorirala. Ob tem se ni moč izogniti niti vprašanju učinkovitosti takšnega ukrepa, upoštevaje, da nimamo vsi pametnega mobilnega telefona, na katerega bi si lahko naložili aplikacijo. Še posebej ne starejši, ki so v nastali situaciji med ranljivejšimi skupinami, kar bi lahko vplivalo ne samo na zanesljivost podatkov. Še več, kakor je zapisala informacijska pooblaščenka, aplikacija lahko ljudem daje lažen občutek varnosti, zaradi česar ne bomo več izvajali tistih ukrepov, ki so se izkazali za učinkovite pri omejevanju virusa. Ker so določbe zakona, ki opredeljuje mobilno aplikacijo po mnenju Socialnih demokratov pravno nejasne, kot take ne določajo niti jasne odgovornosti za varovanje osebnih podatkov v skladu z Ustavo in zakoni, niti ne pravico uporabnikov aplikacije ter odgovornosti v primeru kršitve tega zakona ne bomo podprli. Kot že povedano, nas lahko skrbi tudi kratkotrajnost vladnih ukrepov, vladnih predlogov v ekonomsko-socialnem delu zakona. Ti ukrepi čedalje bolj zaskrbljujočemu gospodarstvu ne vplivajo potrebnega zaupanja, še več povečujejo negotovost in strah, ki sta ena izmed glavnih zaviralcev rasti in razvoja.
Spoštovani, po deset minutnem nastopu kolega iz Levice je čas, da se vrnemo k 11. točki dnevnega reda.   Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in opravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je na 1. nujni seji 1. 2. 2019 soglasno sklenila, da bo najprej opravila parlamentarno preiskavo izvajanja programa otroške kardiologije. Hkrati se je dogovorila, da bo o tem pripravila vmesno poročilo in nato prešla na drugi del predmeta parlamentarne preiskave. To imamo danes pred seboj. To je ugotavljanje odgovornost na področju nabav in opravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.   Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je bila odrejena na 3. seji Državnega zbora Republike Slovenije 20. 12. 2018. Z aktom o odreditvi je Državni zbor določil v štiridesetih točkah namen preiskave. Pa naj navedem samo nekatere, ki so najbolj pomembni in so se izkazali tudi kot najbolj pereči.   Prvič, ugotoviti kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah odgovornih za izvajanje programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji za izvajanje nadzora nad programom.   Ugotoviti kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah odgovornih za izvajanje programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, ki naj bi sodelovali pri nepravilnih in škodljivih odločitvah v zvezi z organizacijo in strokovnostjo delovnega procesa ter kakovostjo in varnostjo dela v programu otroške srčne kirurgije.   Ugotoviti kakšna je morebitna politična odgovornost zaradi suma opustitve dolžnega dejanja iskanja rešitev za izvajanje programa otroške kardiologije po objavi celostnega mednarodnega poročila izrednega strokovnega nadzora na programu otroške srčne kirurgije in naj bi še naprej dopuščali nepravilnosti pri zdravljenju otrok s srčnimi napakami.  Namen preiskovalne komisije je tudi ugotoviti kakšni so razlogi, da je prišlo do množičnega odhoda strokovnega kadra s področja zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako iz ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.  Ugotoviti ali je bila ustanovitev javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni NIOSB, ki v letu ni začel z rednim delovanjem kljub sklepom Vlade Republike Slovenije, s katerim je določila, da se zaradi razmer na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja do ureditve     9. TRAK: (MK) – 10.40    (nadaljevanje) razmer v UKC Ljubljana, Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja oblikuje kot samostojni javni zdravstveni zavod smotrna. Ugotoviti, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji povezanih z nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala zaradi suma opustitve dolžnega dejanja in odločitve, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav. Preiskovalna komisija je upoštevaje dokazni sklep z dnem 1. februarja 2019 in dopolnitve z dnem 7. marca in 27. aprila 2019 zaslišala tudi priče. Preiskovalna komisija je prejela tudi anonimno pošiljko, ki so jo dobili člani zgolj v vednost. Ker pa vključuje varovane podatke je bila na vpogled v varovanem predalu.   Bistvene ugotovitve: preiskovalna komisija je pri svojem delu sledila točkam sprejetih v Aktu o ustanovitvi Preiskovalne komisije. Bolnike s prirojeno srčno napako obravnavajo v specializiranih terciarnih centrih v Sloveniji v UKC Ljubljana. V obravnavo otroka s srčno napako s vključeni specialisti kardiologi, pediatri, kardiologi internisti, kardiokirurgi in intenzivisti. S tega stališča je zelo pomembno, da je povezanost klinik oziroma kliničnih oddelkov, kjer se otroci zdravijo na visoki ravni organizacijsko, predvsem pa strokovno. V UKC Ljubljana imamo dve kliniki, ki zaposlujeta zdravnike specialiste za zdravljene otrok s prirojenimi srčnimi napakami, to je Pediatrična klinika in Služba za kardiologijo, kjer delujejo kardiologi pediatri, kardiologi internisti in kirurška klinika, Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, kjer delujejo kardiokirurgi ter Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Enota za intenzivno terapijo, kjer delujejo intenzivisti. To naštevam zato, ker je to zelo pomembno, kako so njihovi tudi osebni odnosi vplivali na razvoj in dogodek otroške srčne kirurgije. Vse do maja 2019 oddelki niso bili organizacijsko povezani v smislu ene enote. Zdravniki specialisti s področja otroške kardiokirurgije so se sicer srečevali na rednih konzilijih in drugih strokovnih sestankih. Niso pa bili povezani v eno organizacijsko enoto. Služba za pediatrijo naj bi vse do leta 2018 delovala nemoteno v smislu, da ni bilo odhodov ključnih zdravnikov specialistov, kar ne drži za področje otroške srčne kirurgije, ki je bila vseskozi del kirurške klinike, kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja. V UKC Ljubljana naj bi bil program kirurškega zdravljena prirojenih srčnih napak od samega začetka na visoki strokovni ravni. Povprečno so letno zdravstveno in kirurško oskrbeli 250 otrok s srčno napako. Večji zapleti naj bi se začeli z boleznijo in odhodom vodje programa otroške kirurgije leta 2004 in z upadom števila posegov. Vodstvo UKC Ljubljana je takrat s pomočjo ministra za zdravje poiskalo pomoč v tujini in zaposlili dr. Vladimirja Sojaka, ki je ostala edini, edini srčni kirurg vse do leta 2007. Konec oktobra 2007 je dr. Sojak zapustil UKC Ljubljana, tako je UKC Ljubljana praktično čez noč ostal brez otroškega srčnega kirurga. V poročilih so dogodki, ki so sledili od odhoda dr. Sojaka preko zaposlitve dr. Mishalya vse do leta 2014 podrobno opisani v poročilih. Ker se v programu zdravljena otrok s prirojenimi srčnimi napakami zadeve niso premaknile iz mrtve točke je naraščalo nezadovoljstvo     10. TRAK: (JJ) – 10.45    (nadaljevanje) kardiologov. Iz pričanj posameznih prič je zaznati nemoč pri reševanju problemov v tistem času, verjetno zaradi odločanja oziroma neodločanja takratnega generalnega direktorja mag. Simona Vrhunca in strokovne direktorice dr. Drnovšek Olup. Iz pričanj posameznih zdravnikov in korespondence med posamezniki se postavlja resnično vprašanje ali so bili vsi predlogi, sklepi, ki naj bi bili predlagani in sprejeti za izboljšanje programa otroške srčne kirurgije sprejeti z resničnim namenom urediti zadevo. Zagotovo je na visoko stopnjo tveganja vplival tudi zasebni interes. Zato je Strokovni svet UKC Ljubljana že leta 2013 pozval vse deležnike v obravnavanem programu, da vzpostavitvijo korektne medsebojne odnose in še posebej stropno komuniciranje na akademski ravni, kot to pritiče vrhunski medicinski stroki. Se pravi, njihovi odnosi, njihovo komuniciranje je bilo nezaslišano, nesprejemljivo. Zagotovo pa širši javnosti ni znano vse dogajanje, saj kot je v zaslišanju prič dejal mag. Kalan, tako je razložil odločitev glede njegove vloge za ugovor vesti, citiram: »Kaj nas je še privedlo do ugovora vesti? Popolna ignoranca vodstva. Ignoriralo je vsa naša argumentirana opozorila in predloge. Ignoriralo je vse razen resne zaplete zdravljenja. Ignoriralo je strokovne nadzore, ki so kazali na napake programu ugotovitve notranje revizije, zunanje institucije, ki so nekaj povedale o tem programu, kot je KPK, tudi ministrstvo je bilo opozorjeno v tistem času na to, pa se ni nič zgodilo. Pojavljali so se problemi z dokumentacijo. Na primer operativni zapisnik. To je dokument s katerim kirurg opiše kaj je naredil. Praviloma in to je mednarodni standard, se ta zapisnik napiše v eni uri po posegu. Ta dokument je temelj po operativnega zdravljenje in na tem delu bazira delo in komunikacija s kirurgom, pediatra intezivista in vseh drugih deležnikov, ker gre tu za zelo kompleksno in interdisciplinarno zdravljenje. Ti zapisniki so prihajali po nekaj dnevnih, ne po nekaj urah, nekaterih pa ni nikoli bilo. To je bilo v času dr. Mishalya.« Dodaten moment – to je najbolj zanimivo – po besedah dr. Kalana, ki se je zgodil po letu 2012, je bila medijska kampanja. »V medijih in po družabnih omrežij se je povabilo blatenje predvsem pediatrov intenzivistov, da smo vse drugo samo ljudje ne. Vodstvo Kliničnega centra nas ni zaščitilo. Še več, prizadeti smo si morali, sami poiskati pravno pomoč, odvetniške pisarne, da nas je vsaj delno branila pred temi napadi.« Konec citatat. Človeku pusti, da razmišlja, da lahko potegne neke vzporednice za napadi na zdravnike v korona času.   Komisija za medicinsko etiko je svojem odgovoru z dne 12. marca 2014 zapisala, da ugotavlja, da so se omenjeni za protest odločili ko so izkoristili vse druge legalne možnosti, da bi dosegli izboljšanje stanja ne le zase, ampak predvsem za male paciente. Vsi zdravniki, ki so podali ugovor vesti, so svoje obveznosti še naprej opravljali. V letih 2014 je bilo     11. TRAK: (DAG) – 10.50    (nadaljevanje) opravljenih več nadzorov - izredni interni strokovni nadzor, upravni nadzor -, ki so pokazali nepravilnosti in naložili vodstvu UKC Ljubljana, da pripravi akcijski načrt za odpravo vzrokov za neustrezno stanje na področju izvajanja programa in poskrbi za njegovo dosledno izvedbo ter o izvajanju poroča Ministrstvu za zdravje.   Poročilo mednarodne komisije o presoji za obdobje 2007-2014 glede dejavnosti otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana je bilo izdano 9. julija 2015, govorim o ugotovitvah mednarodne komisije. Komisija je podala naslednje ugotovitve: prvič, majhno število kirurških posegov na leto v dejavnosti otroške srčne kirurgije Ljubljana; pomanjkanje zanesljivega vnosa podatkov v register EACTS, na kar je opozarjal tudi zdravnik Kalan, da se ni vnašalo in da ni bilo dovoljšne dokumentacije; tretjič, pomembna odstopanja od mednarodnih objavljenih smernic in standardov oskrbe v otroški srčni kirurgiji z vprašljivimi rezultati kirurških posegov. Komisija je sklenila, da je bila varnost otroških srčnih bolnikov v dejavnosti otroške srčne kirurgije v Sloveniji v obdobju med leti 2007 in 2014 resno ogrožena.   Agonija na otroški srčni kirurgiji se je nato nadaljevala vse do leta 2017. Vsi smo bili priče, veliko sej je bilo v Državnem zboru, veliko sklepov sprejetih, vendar se zadeve niso rešile in se niso reševale, vsaj ne v zadostni meri. Leta 2017 se je ustanovil Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, kar je dvignilo nemalo prahu tudi znotraj zdravstvenega osebja, saj so opozarjali, tudi pisno, da izvedba delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, kot jim je bilo predstavljeno, ni bilo izvedljivo. Iz dokumentov je razvidno, da so na nepravilno ustanovitev in delovanje Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni opozarjali Svet UKC, ZZZS in Zdravniška zbornica Slovenije; ta je navajala, da zdravniki, ki so prišli iz tujine in jih je zaposlil Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, niso vpisani v register zdravnikov. Vprašljivo pa je bilo tudi financiranje dejavnosti NIOSB, dovoljenje za delovanje tujega zdravnika pa je podpisala kar državna sekretarka dr. Medved.   Vsi se zavzemamo za to, da je treba poskrbeti za otroke s prirojenimi srčnimi napakami na način, ki bo čim bolj varen zanje. Kaj je treba narediti, je povedala mednarodna komisija. Ker so zadeve ušle izpod nadzora in se je politično namesto strokovno reševalo otroško srčno kirurgijo, pade sum odgovornosti na nekdanjo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in državno sekretarko dr. Medved ter nekdanjega direktorja UKC mag. Simona Vrhunca.   Poslanci Nove Slovenije – Krščanskih demokratov bomo vmesno poročilo podprli, seveda v upanju, da bodo preiskave otroške srčne kardiologije dobile epilog v dostojnem času, saj se zadeve in preiskave pri žilnih opornicah še niso niti začele, kljub temu, da so bili sklepi sprejeti v Državnem zboru. Tako ostaja grenak priokus, da v naši državi pred organi pregona – to sta Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo – nismo vsi enaki in da veljajo dvojna merila.
Oprostite, predsednik. Če lahko poslanec vpraša nekaj in govori karkoli, potem je najbrž možno odgovoriti. Drugače…
Spoštovane kolegice in kolegi!   O nabavah zaščitne opreme in vlogi posameznih politikov iz vrst koalicije smo že veliko govorili. Pred malo več kot mesecem nazaj smo v Listi Marjana Šarca pripravili interpelacijo ministra Počivalška in jasno pokazali, na kakšen sporen, nepregleden in negospodaren način so tekli posli z zaščitno opremo in medicinsko opremo. S pomočjo načina, ki ste ga peljali, je Vlada izbranim podjetjem omogočila visoke marže. Ministru Počivalšku smo takrat politično odgovornost že dokazali, pa je imun in zaščiten. V demokratični in pravni državi bi tak minister bil že nekdanji minister, in to brez interpelacije, razrešil bi ga predsednik Vlade. A mi smo daleč od take države, v kateri nekdo odgovarja za svoje besede, svoja dejanja, prevzema politično objektivno odgovornost.   Pri nas smo v zadnjem času slišali in brali, kako poslanci brez dokazov obtožujejo policijo, da jim prisluškuje ali sledi. Vlada nezakonito menja direktorja SURS, ker dela zakonito.     6. TRAK: (MK) – 9.25    (nadaljevanje) Zamenja se direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, diskreditira se kriminaliste. Napada in poskuša se podrediti medije. Podpredsednik vladne stranke, ki v opoziciji zagovarja, da se mora politika umakniti iz gospodarstva postane predsednik uprave državnega DARS-a. Minister se spreneveda glede svojega nepreklicnega odstopa, drugega ministra pridržijo za en dan zaradi suma korupcije, pa ne vidi razloga, da bi odstopil. Tretji minister piše pisma, depeše, ki to niso v tujino, predsednik Vlade užali Bošnjake z morbidno provokacijo in še in še bi lahko naštevali. Z ravnanjem sedanje Vlade, sedanje koalicije se slovenska politična normalnost premika v ekstrem. Vse je dovoljeno, nič ni prepovedano in za vsako nepravilnost se najde izgovor za nadaljnje sodelovanje. Eden drugemu krijeta hrbet. Postajate soodvisni, ta Vlada nima več nobenih moralnih zavor, nobene integritete. A ne glede na vse dimne bombice je dejstvo, da je Vlada s svojim zavajanjem omogočila nabavo zaščitne in kritične medicinske opreme preko posredniških podjetij, ki so povezani s politiko. To je ta Vlada omogočila. Kupovali ste močno preplačano opremo nekakovostno ali celo neprimerno, neuporabno za zdravstvo in splošno populacijo. S svojimi dejanji in ravnanji so vsaj štirje člani Vlade izbrancem omogočili posle 100 in več odstotnimi maržami, posle, ki so polni sumov korupcije. Pa to še ni bilo dovolj. Pred koncem epidemije ste začeli reševati še dvorne dobavitelje z aneksi, posledice so očitne, ogromno oškodovanje javnih sredstev. Vladne posle, predvsem ministra Počivalška preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad, kljub menjavam na vrhu in kljub pritiskom na policijo za teden dni nepreklicno odstopljenega ministra Hojsa, ki je bil menda narobe razumljen. Temu pa je pomagal res nepreklicno odstopljen generalni direktor policije. Revizijo poslov, zaščitno opremo in ventilatorji pa izvaja tudi Računsko sodišče in upam, da mu ne boste tega preprečili.   Če se vrnemo k policijski preiskovalni komisiji, katere predmet preiskave ima pet točk. Gre za čisti slepilni manever. Kljub temu, da napovedujete preiskavo spornih poslov v času Vlade Janeza Janše se ta ne bo zgodila. Zakaj? Ker bo Preiskovalno komisijo vodila SDS, v njej pa bo večino imela koalicija skupaj z SNS, ki je partner te koalicije in ker bo komisija v prvih štirih točkah predmeta od petih preiskovala prejšnjo Vlado, saj si je za cilj postavila preiskovati obdobje pred razglasitvijo epidemije oziroma od 1. 2. 2020 do 12. 3. 2020 oziroma do razglasitve epidemije. Preiskovali boste Marjana Šarca in takratno vodstvo Nacionalno inštituta za javno zdravje, ustvarjali boste različne konstrukte za politične namene, kar dobro znate. A dejstvo je, če Vlada Marjana Šarca in Nacionalni inštitut za javno zdravje z vsemi deležniki ne bi na COVID-19 se odzvali z ukrepi sorazmerno in to že od prve polovice januarja 2020 umerjeno in enotno obveščali javnost, bi bila zdravstvena slika bistveno slabša. Dokumenti to dokazujejo, samo pogledati pa tudi prebrati jih morate. Ni bilo vse popolno, nikjer v Evropi ni bilo. Niti ni bilo vse odvisno od količin zaščitne opreme, pa tudi tukaj smo vam dokazali, da ste močno zavajali. Vsi ukrepi so se izvajali sorazmerno, na koncu tudi prepoved javnih prireditev, zaprtje meje z Italijo, zaprtje šol in vrtcev, vse do zamenjave Vlade. Nekaj podobnega ali vsaj poskušate nekaj podobnega delati tudi vi, čeprav je število aktivno okuženih podobno kot je bilo takrat, če ne celo večje. Ampak razlika je ta, da nihče iz tega ne dela take panike, kot ste jo počeli vi.     7. TRAK: (SB) – 9.30    (nadaljevanje) Vaš namen je bil jasen, ustvariti kaos in sebe nato prikazati kot rešitelje, vaš modus operandi zadnjih štirih mesecev. Zadnja oziroma 5. točka predmeta, ki pa jo ne boste preiskovali, pa zadeva vaše posle, vaše trgovanje, vaše trgovanje, vašo trgovino. Če bi bile maske in ventilatorji orožje, bi bile vaše nabave nova trgovina z orožjem, ki se ne sme preiskati. Zato te 5. točke ne bose nikoli preiskali, njenega epiloga na preiskovalni komisiji, ki jo bo vodila SDS in v kateri boste imeli večino, nikoli ne bo. Enkrat v preteklosti ste to že storili. V zahtevo ste to 5. točko predmeta umestili samo zato, da bi opoziciji preprečili preiskovanje vaših rabot pri nabavi zaščitne in kritične medicinske opreme. Vse ostalo je sprenevedanje, kolegice in kolegi, resnično čisto sprenevedanje. S tem dejanjem ste v SDS in SMC s pomočjo Nove Slovenije ukradli možnost, da opozicija preiskuje nabavo v času te vlade, strah vaših predsednikov mag. Tonina in Počivalška je pač prevelik. Vse to je jasen indic, da s tem manevrom pred preiskavo ščitite predvsem vaša dva ministra in vaša dva predsednika, ki sta ključna za obstoj koalicije, cena ni pomembna, interesi posameznikov, interesi koalicije so pred interesi države in pred interesi resnice. Če je človek nedolžen nima kaj skrivati in pusti, ne pusti celo zahteva in vztraja, da se izvede preiskava na katero ne bo padla senca dvoma.   Spoštovani kolegice in kolegi, eno so dejanja, drugo so besede, vsi te pač močni na besedah. Biti pogumen v besedah je eno, biti pogumen v svojih dejanjih in pustiti, da opozicija vodi preiskavo zoper tebe pa je že drugo, ampak to ni nič novega v tem krasnem novem rumeno modrem svetu.   Spoštovane kolegice in kolegi, vsem temu bi se lahko danes izognili, če bi vam bila v interesu resnica, politična higiena, a ne, vi ste s poslovniškim trikom, s prevaro in s pomočjo vašega predsednika Državnega zbora blokirali opozicijo, da preko preiskovalne komisije preiskuje vaše rabote, rabote vaše vlade in s tem šli tudi proti namenu 93. člena Ustave Republike Slovenije. Naj vas spomnim kaj vse smo vam predlagali. Predlagali smo vam oziroma pozvali, da koalicija ustanovi preiskovalno komisijo in preiskuje obdobje Vlade Marjana Šarca, opozicija pa preiskuje obdobje Vlade Janeza Janše in vaš odgovor spoštovana koalicija ne. Nadalje smo vam predlagali, da skupaj ustanovimo preiskovalno komisijo, ki pa jo bo vodila opozicija zaradi higiene in vaš odgovor ne. Pač ste v službi resnice, malo drugačne resnice kot jo razumemo mi. In preiskovalno komisijo boste danes ustanovili in veste, da to brez glasovanja in v kateri boste imeli svojega predsednika in v kateri boste imeli večino. Vemo pa, da kdor ima predsednika komisije, vodi celoten postopek preiskave, je alfa in omega preiskave. Naj naštejem samo nekaj ključnih pristojnosti, ki jih ima predsednik. Predsednik sklicuje in vodi sejo preiskovalne komisije, izdaja odredbo za izvedbo preiskovalnih dejanj, določa kraj in čas dokazovanja. Določa vrstni res zaslišanj preiskovancev, prič in izvedencev, določa vrstni red izvajanja dokazov in na koncu predloži poročilo v odločanje Državnemu zboru. V bistvu boste z vašim predsednikom, ki bo prihajalo iz vrst SDS-a in večino imeli roko nad preiskavo in potekom te preiskave. Prav tako koalicija pravi naj se ne pritožujemo nad tem, da bo imela koalicija v preiskovalni komisiji večino. Zakaj boste imeli večino? Večino boste imeli zato, ker je stranka Zmage Jelinčiča,     8. TRAK: (DAG) – 9.35    (nadaljevanje) Slovenska nacionalna stranka, pač zunanji del te koalicije, partner koalicije. Zdaj ste podpisali sporazum in tudi že prej je podprla vse tisto, kar jo je Vlada prosila. Pa da ne bomo narobe razumljeni, nič ni narobe v tem, vse je legitimno, ampak nehajmo se že sprenevedati, da je Slovenska nacionalna stranka opozicija – ne, del koalicije je.   Z blokado opozicije, kolegice in kolegi iz koalicije, da bi v opoziciji vodili preiskovalno komisijo, da bi preiskovali nabavo zaščitne opreme Vlade Janeza Janše, ste pokazali, da vam besede, kot so demokracija, ustavne vrednote, državništvo, politična higiena, poštenost, resnica in tako dalje, ne pomenijo veliko. Pri ustanovitvi preiskovalne komisije ste uporabili nizkoten poslovniški trik oziroma nekakšno prevaro, kar sem že prej omenil, prevaro, da bi se izognili temeljiti preiskavi spornih poslov, v katere so vpleteni vaši ministri. Naj ponazorim, enako naredijo odvetniki, ko branijo kriminalce na sodiščih, vseskozi iščejo vsako procesno vrzel, da bi rešili svoje kliente - ponavadi je cilj zastaranje postopka ali izločitev dokazov -, ampak tudi s tem imajo nekateri kar nekaj izkušenj. Pomembno pa je, da lahko vaši ministri zdaj mirno spijo, saj preiskavo njihovih poslov vodijo njihovi prijatelji, njihovi zaščitniki. Na srečo jo vodi tudi Nacionalni preiskovalni urad, kljub temu, da ga rušite in ste ga tudi včeraj diskreditirali.   Naj vas na koncu, kolegice in kolegi iz NSi in SMC, spomnim na vaše besede, da se boste sopodpisali pod preiskovalno komisijo opozicije. Danes vemo, da je šlo za zavajanje in da ste naskrivaj pripravljali svojo preiskovalno komisijo. In danes to tudi razumemo, ščitili ste svoja dva predsednika. Vsaka šola nekaj stane. Verjeli smo v nenapisano politično gentlemanstvo pri vas, če to že ne velja za SDS, verjeli v vašo dano besedo, a je, na žalost, tudi vi niste znali držati. Kot niste znali držati besede pri volitvah ustavnega sodnika in Andraž Teršek ni bil izvoljen, nato pa ste se čudili, kako se je lahko to zgodilo. Dejstvo pač je, da vam v ničemer ne moremo več zaupati. Se pa v Listi Marjana Šarca ne slepimo, kaj so cilji tega vašega slepilnega manevra. Prvi vaš cilj je, na podlagi konstruktov poskusiti politično diskreditirati prejšnjo Vlado in predsednika najmočnejše opozicijske stranke Marjana Šarca ter s tem preusmeriti pozornost od vaših napak pri reševanju covid krize in od vaših sumljivih poslov. In drugi cilj je onemogočiti preiskavo sumov koruptivnosti pri nabavi zaščitne opreme ter zaščititi Janeza Janšo, Mateja Tonina in Zdravka Počivalška. Sama poštenost vas je in sama želja po iskanju resnice. A nekaj je danes, ko ustanavljate preiskovalno komisijo za zaščito svojih ministrov, kljub sprenevedanju zelo jasno – da vam je pri vsem skupaj šlo samo za posel pod pretvezo krize in pri nekaterih za politično preživetje. Danes je neizpodbitno, da vas okužbe ne skrbijo pretirano, sicer bi ukrepali drugače. Zdaj, ko so posli končani in sponzorske pogodbe podpisane, je tudi korona manj zlovešča. Da vas ni sram, kaj vse ste pripravljeni storiti, da skrijete svoje rabote in nekateri poskušate politično preživeti!   Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Mojca Žnidarič.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Vojko Starović.     12. TRAK: (NB) – 10.55
Imate možnost na odgovor ja. Sem vam dal možnost. Če želite besedo, imate.
Hvala lepa.  Naslednja je na vrsti Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolegica mag. Bojana Muršič.
Hvala za besedo. Lep pozdrav prav vsem! Danes je pred nami četrti tako imenovani proti korona paket, ki vsebuje številne ukrepe zato, da bo naša država pripravljena na drugi val epidemije. Ob tem bi želeli poudariti, da danes govorimo o četrtem paketu in ne o četrti spremembi prvega protikorona paketa. Pri tem enostavno moramo biti natančni, saj     8. TRAK: (NB) – 9.35    (Nadaljevanje) na koalicijo in Vlado vedno znova letijo očitki, da je prvi protikorona paket zanič, da ni dober, da so ukrepi nezadostni ali celo nesmiselni, in da se ta zakon popravlja že petič. To enostavno ne drži. Zakon, ki ga imamo danes na poslanskih klopeh je samostojen zakon in predvideva ukrepe za pripravo na drugu val. Če se vrtimo okoli vprašanja smiselnosti tega, da poslanci vsak mesec sprejemamo nov paket protikorona ukrepov, je treba poudariti naslednje, to da poslanci sprejemamo dodatne nove ukrepe, enostavno pomeni, da se ta vladna koalicija odziva na družbene sprememb in na novo realnost, ki nam jo je prinesla korona. Nekateri imajo na to žal drugačen pogled. Kljub temu, da so v predlogu zakona predvideni številni ukrepi, ki so dobri in nam bodo pomagali prebroditi tudi drugi val, pa je bila večina pozornosti preusmerjena zgolj na mobilno aplikacijo za sledenje okužbam. Dejstvo je, da je življenje z virusom postala naša nova realnost s čimer se bomo morali naučiti živeti tudi v prihodnje. Interes vseh bi moral biti, da se na dolgi rok najde rešitev, ki nam bo kljub prisotnosti virusa omogočala kar se da normalno življenje. In v tem kontekstu je smiselno, da tudi sodobno tehnologijo izkoristimo za to, da pomagamo ohraniti naše zdravje in odgovornost do drugih. Zato v SMC idejo o aplikaciji podpiramo. Po drugi strani se zavedamo, da bo aplikacija svoj namen dosegla le, če jo bo uporabljajo zadostno število samodiscipliniranih ljudi in zlasti, če jo bomo razumeli kot koristen pripomoček za zaznavanje nevarnosti okužbe. Virusa namreč ne morejo zajeziti še tako strogi ukrepi, če jih kot del vsakodnevne rutine ne prevzamemo ljudje. Ne glede na to je bila za nas vsebina 24. člena zakona nesprejemljiva, zato smo pri črtanju tega člena vztrajali do konca. Vprašanje in dileme, ki so bila v zvezi z aplikacijo izpostavljena v razpravi na odboru, so zasenčila vse ostale ukrepe, ki jih predvideva tokratni protikorona zakon, a jih ne glede na to velja izpostaviti. Povračilo nadomestila plače za delavce, ki so na čakanju, nadomestilo plače za delavce, ki jim je bila odrejena karantena in njihovo povračilo delodajalcem. 31 milijonov za dodatne kadre v domovih za starejše občane, zagotovitev spoštovanja tranzita oseb čez Slovenijo, unovčitev bona se omogoča pri vseh ponudnikih storitev, ki pogoje izpolnjujejo kadarkoli v letu 2020 in ne le na dan 13. 3. 2020. študentje bodo letos študentske dome za prehrano koristili do konca julija. Prvi val epidemije smo uspešno premagali. Istočasno smo upali, da nas drugi val epidemije ne bo dohitel. Smo se pa z vso skrbnostjo in odgovornostjo zavedali, da moramo biti nanj pripravljeni. V tej luči je zato pomembno, da predlagane ukrepe sprejmemo čim prej in z vso odgovornostjo do naših državljanov prispevamo k temu, da bomo tudi drugi val premagali tako uspešno kot smo prvega. V SMC bomo predlog zakona podprli.   Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani!   Razmere v zdravstvu, kakor vsi ugotavljamo že vrsto let, niso dobre. Epidemija kateri smo priča, je pa to še poudarila. Nepravilnosti pri naročanju materiala, pomanjkanje zdravstvenega osebja, neustrezno financiranje sistema, čakalne dobe, ki se še podaljšujejo, kadrovanje in tudi korupcija. Saj se strinjamo, da so spremembe potrebne, še posebej, če želimo ohraniti in ne samo javno, ampak tudi kakovostno zdravstvo. V zadnjih letih smo bili priča kar nekaj potezam oblasti, ki so namesto, da bi koristile zdravstvenemu sistemu, so mu prizadejale dodatne nepotrebne probleme med katerimi lahko najdemo tudi te, ki so predmet te preiskovalne komisije in vmesnih. Rad bi poudaril za razliko od kolegice Ive, ki je šla podrobno notri, preiskovalne komisije imajo nalogo ugotavljati politično odgovornost ne pa strokovnih, organizacijskih in drugih zadev, tako da smo malo zašli verjetno tukaj. Ampak priča smo bili pri teh potezah, torej ustanovitev tega nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki se ni obnesel in na koncu je bil ukinjen. Potem smo sprejemali takoj na začetku v našem mandatu požarne ukrepe, torej omogočili delo tujim zdravnikom iz tretjih držav brez priznane poklicne kvalifikacije in zdravniške licence. Vse to je vodilo k ustanovitvi te parlamentarne komisije, katero vmesno poročilo je danes pred nami. V Poslanski skupini SAB ugotavljamo, da je zdravstvo eno izmed tistih področij, ki je na žalost tudi močno podvrženo koruptivnim dejanjem, sploh v luči interesnih skupin, posameznikov in podjetij, ki na področju nabave medicinskih pripomočkov, vgradnih materialov in medicinske opreme ustvarjajo kar dobre zaslužke na račun javnega zdravstvenega sistema. Slednje se je izkazalo tudi v primeru nabave mask in respiratorjev med epidemijo COVID. Kako ironično, da je ustanoviteljica predmetne preiskovalne komisije, ki je tudi v preteklem mandatu vodila preiskovalno komisijo na področju nakupa žilnih opornic, sedaj pa državna sekretarka v kabinetu predsednika Vlade za dolžena za zdravstvo in velika borka proti korupciji, gospa Jelka Godec, dopustila takšne nepravilnosti pri nabavi zaščitnih mask in respiratorjev med epidemijo. Te so botrovale hišni preiskavi in celo pri držanju ministra za gospodarstvo. Očitno skoraj nihče ni imun na sporne prakse pri nakupu zdravstvene opreme, moram pa vam povedati, da bi se tej zadnji aferi lahko v precejšnji meri izognili, če bi podprli naš predlog o posebnem proračunskem skladu, saj bi bilo v vsakem trenutku popolnoma jasno koliko in komu je naša država plačala in od kod so sredstva prišla. S tem bi zasledovali cilj gospodarne, transparentne in zakonite porabe javnih sredstev. v Poslanski skupini SAB obsojamo kakršnakoli korupcijska dejanja, še posebej pa kadar gre za nenamensko uporabo in oškodovanje javnih sredstev posebej na takem občutljivem področju kot je zdravstvo, zato bomo oba predlagana sklepa podprli.   Hvala lepa.     13. TRAK (VI) 11.00
Lea Knez
No, glede prvega dela moram reči, da mi je zelo žal, da tisti, ki zahtevajo opravičilo zaradi neke izjave, te izjave niso sposobni niti citirati.     3. TRAK: (NB) – 12.10    (Nadaljevanje) Jaz sem bil leta 2009 ob 20. obletnici padca berlinskega zidu, naprošen notri ugledne mednarodne institucije za študijo, ki sem jo tudi napisal, objavljena je bila 1. decembra leta 2009 in v njej analiziram dogajanja po padcu berlinskega zidu, tudi na ozemlju bivše Jugoslavije in tudi vzroke zaradi katerih je prišlo do balkanske morije. Med vzroke zaradi katerih je prišlo do pokola v Srebrenici ali pa do genocida v Srebrenici. Na podlagi te študije sem bil tudi potem izbran za vodenje mednarodne iniciative za dopolnitev resolucije Združenih narodov o genocidu za dopolnitev resolucije, ki jo je skozi Generalno skupščino Združenih narodov spravil poljski jud Lemkin. Leta 2012 je to našo iniciativo podrlo preko 100 svetovnih voditeljev, objavljeno je bilo v svetovnih medijih, o njem smo govorili na Generalni skupščini Združenih narodov. Od leta 2009 naprej jaz vedno ob obletnici genocida v Srebrenici, to študijo ponovno izpostavim. To sem naredil tudi letos. Nisem je zdaj napisal, ampak pred enajstimi leti. Moram reči, da doslej argumenti in te študije niso nikogar zmotile, nihče ni nanjo odgovarjal v Sloveniji, dočim v Sloveniji se je to ignoriralo, dočim v mednarodni javnosti je bilo o tem precej razprave, pa seveda tej ugotovitvi nobenega ugovora, ker je zadeva logična. Genocid v Srebrenici je zasnovalo isto zlo, ki se je kotilo na Akademiji jugoslovanske armade v Beogradu. Jaz sem študiral obramboslovje in poznam tisto doktrino in v tisti doktrini piše, da je treba nasprotnika, bodisi agresorja bodisi razrednega sovražnika fizično uničiti, to se pravi, ubiti, umoriti. To je končni cilj oboroženega boja. To je doktrina v katero je bil vzgojen Ratko Mladić in ki je v Srebrenici izvedel pa še v nekaterih drugih krajih v Bosni. Nekateri, ki so sodelovali pri tem, so v postopkih pred mednarodnim sodiščem svoj zagovor utemeljili na tem, da so verjeli, da zaradi tega, ker za povojne poboje v bivši Jugoslaviji kjer so pomorili na 10 tisoče vojnih ujetnikov, ni nihče odgovarjal, da tudi oni ne bodo odgovarjali, in da čez 50 let, ko se bodo grobovi odkrili, to nikogar več ne bo zanimalo. Na te stvari sem jaz opozoril in to je, mislim to so zgodovinska dejstva. Zdaj, kar se tiče pa vojne v Bosni pa Srebrenici, če Slovenija takrat, ko sem bil jaz minister za obrambo, Bošnjakom naj bi pomagala, diplomatsko, z usposabljanjem njihovih enot in z orožjem in z vojaško opremo bi bilo teh Srebrenic še petkrat več, najmanj. Obstajajo dokazi za to. Se pravi, tisti ki zaradi tega, ker pač ni sposoben vseh zločinov obsoditi enako in jih meriti z istimi vatli, zdaj kriči zaradi te primerjave, ne, v bistvu kričijo vsem. Ne bi bilo Srebrenice, ne bi bilo Roande, ne bi bilo številnih podobnih genocidnih dejanj v svetu, če bi svet zmogel enako obsoditi vse zločine ne glede na to katera ideologija jih je spodbudila. In ravno zato, ravno tukaj je tudi pomanjkljivost svetovnega reda, ravno zato si prizadevamo, da se resolucija združenih narodov o genocidu ustrezno dopolni. In dokler bo možno nekaznovano pobijati v imenu ene ideologije, v imenu druge, pa bo to obsojeno, toliko časa se bodo genocidi v svetu dogajali in o tem obstaja v civiliziranem svetu soglasje, nihče temu ne nasprotuje, razen v Sloveniji.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.   Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!  Za nami so burni meseci razprav, odkritij in številnih polemik, tako tu, v Državnem zboru, preko komisij, odborov in razprave ob interpelaciji ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa v medijih, nenazadnje pa tudi med ljudmi, kaj se je dogajalo z nabavami medicinske opreme.     9. TRAK: (MK) – 9.40    (nadaljevanje) Namreč ravno ljudi ta problematika najbolj zadeva. Ko so v najtežjih časih pokazali res neverjetno mero solidarnosti, pomoči in vse sile uperili v to, da bomo čim prej prišli iz kriznih časov. In kaj so dobilo v zahvalo? Žal nič dobrega, spodbudnega. Dobili so in še danes dobivajo vse več informacij, kako so se različne mreže blizu vladajoče koalicije domnevno okoriščale na račun krize pri nabavi zaščitne in medicinske opreme. Iz vsega, kar je bilo do sedaj že povedanega, začenši s Komisijo za nadzor javnih financ na zahtevo Socialnih demokratov, si ni obetati nič dobrega. Še več, vsaka razprava več z akterji ali brez spomnimo sprenevedanja in tudi ignorance ob vabilih na sejah komisij in odborov je bilo kar precej, je pokazala, da je dimenzija vseh domnevnih nepravilnosti in okoriščanja še veliko večja in globlja kot se je zdelo na prvi pogled. Zato smo opozicijske stranke tudi pretehtale, da je smiselno v tej zadevi ustanoviti parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bi lahko fokusirano in dokončno ugotovila politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, glede nabav medicinske in druge zaščitne opreme za voljo koronavirusa. Je pa ob tem potrebno poudariti, da tukaj ne gre za prvenstveno politično vprašanje, temveč vprašanje, še bolje nešteto vprašanj, ki si jih upravičeno zastavljajo naše državljanke in državljani, zato manevra koalicije, ki češ, da je prelisičila opozicijo s tem, ko je sama vložila zahtevo za odreditev preiskovalne komisije ne vidim. Kot si najverjetneje predstavlja koalicija za neko veleumno zvijačo, kako prelisičiti opozicijo, temveč z dejanji ignorance, zavajanja, kupovanja časa, ki pa verjamem bo slej ali prej izkazal, kaj se je v resnici dogajalo pri več deset milijonskih nabavah zaščitne opreme. Na sploh se glede tega vprašanja vladajoča večina v tem Državnem zboru obnaša, kakor da živi v nekakšni alternativni realnosti, sploh glede na obljube pred zadnjimi volitvami. Zato je današnja zahteva za preiskovalno komisijo le še eno dejanje v dolgi vrsti izigravanja demokratičnih norm in erozije demokracije ter parlamentarnega nadzora. Ali, kot je v svojem mnenju zapisala Zakonodajno-pravna služba, citiram: ost nadzorne parlamentarne preiskave je praviloma namerjena v preiskovanje nepravilnosti, nestrokovnega in nevestnega dela izvršilno upravne veje oblasti. To ost bo sedaj vodila koalicijska večina, ki bo vodila nadzor nad svojimi lastnimi ministri in nosilci politične odgovornosti. Iz čistopisa zahteve za parlamentarno preiskavo, ki je pred nami lahko samo upamo, da se bo v okviru te zahteve tudi materialno pravno realizirala tudi ustavna pravica predlagateljev zahteve opozicijskih skupin poslank in poslancev do odreditve parlamentarne preiskave in da je sedaj prvotna zahteva skupine poslank in poslancev koalicije resnično ustrezno dopolnjena v predmetu, namenu, obsegu in predlogih dokazov. Samo upamo lahko tako kot je zapisala tudi Zakonodajno-pravna služba, da se bo na ta način realizirala materialno pravna pravica opozicijskih predlagateljev, ki so vložili svojo zahtevo za parlamentarno preiskavo in zagotovilo ustrezno izvajanje parlamentarne preiskave za vse v tem Državnem zboru, čeprav grenak priokus koalicijskih skrivalnic in proceduralnih igric ostaja. In lahko le upamo ali pa pričakujemo, da bo preiskovalna komisija pri svoje delu uspela se prebiti do ustreznih in relevantnih dokumentov, ki pa ne bodo propagandni pamflet, kot ga je pred časom Vlada prinesla v Državni zbor v obliki vladnega poročila o nabavah zaščitne opreme.     10. TRAK: (SB) – 9.45    (nadaljevanje) Sicer ne dvomimo, da se bomo tudi v prihodnje naposlušali teh o golfih in mercedesih, pri čemer pa je potrebno v resnici ugotoviti ali je morda vozni park bil že poln in predvsem ali so nakupljeni golfi imeli ustrezne gume za vožnjo ali se je samo od prijateljev kupovalo nekoristno karoserijo. Tudi ne dvomim, da se ne bomo naposlušali tez o praznih skladiščih, pozabijo pa omeniti, da je politično odgovorna oseba za ta skladišča že tretjo vlado in šesto leto zapored ista. Za vse se bo našlo nek izgovor, če ne drugega bo kriva globoka država. Da bi kdo zaradi tega nepreklicno odstopil pa tudi ni videti, pa tudi če bi bi to verjetno ostalo v zaprti kuverti. Samo upamo lahko, da bo še pred Državnim zborom čim prej svoje delo opravil nacionalni preiskovalni urad. Ali bo ta parlamentarna preiskovalna komisija uspešna pri ugotavljanju politične odgovornosti še ne vemo, vemo pa kaj si je pred časom, seveda ko je bil še opozicijski poslanec o hišnih preiskavah pri ministri mislil nekdanji SDS-ov minister za notranje zadeve in danes aktualni državni sekretar. Citiram: »Hišne preiskave se pač ne delajo kar tako, ampak na podlagi odredb sodišč in to pri osumljencih kaznivih dejanj, kar minister definitivno je, politična realnost pa je povsem jasna, minister bi moral takoj odstopiti.«   Spoštovani, vsega kar se je dogajalo v zvezi z domnevnimi spornimi nabavami medicinske opreme je preveč, da bi bilo lahko zgolj obnoviti v stališču vso zaskrbljujočo se kronologijo. Ki bolj kot ne spominja na kakšno zahtevno kriminalno serijo kot pa na dogajanje v demokratični družbi, kjer naj bi se takšne stvari dokončno razčistili tisti, ki so zanje odgovorni, pa tudi nosili posledice. Preuranjeno je tudi govoriti, če bo ta preiskovalna komisija uspešna, je pa za njen uspeh, torej ključne in relevantne ugotovite potrebno predvsem tisto česar je doslej močno manjkalo, da odgovorni namesto, da brijejo norca iz naših ljudi, se posmehujejo vsem vprašanjem kam in zakaj je šlo stotine milijonov našega denarja prično sodelovati in prevzamejo tudi svoj del odgovornosti, le tako bomo ljudem povrnili vsaj tisto nekaj malega dostojanstva, ki so / nerazumljivo/ s svojimi pogosto abotnimi in žaljivimi nastopi, twitti in objavami odvzeli in poteptali. Tu ne bodo pomagale nobene preiskovalke, seje, pozivi, temveč v prvi vrsti nek minimalni moralni kompas, ki upam, da v koalicijskih strankah še ni popolnoma razmagneten. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica Nataša Sukič.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Ivan Hršak.
Hvala lepa.   Naslednji bo vprašanje postavil kolega Marko Bandelli.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke Modernega centra, kolegica Mateja Udovč.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav!   S tem, že četrtim protikoronskim zakonom je Vlada Janeza Janše spet dokazala svojo nesposobnost in brezbrižnost, brez vsakršne javne razprave, brez sodelovanja strokovne javnosti uvaja obvezno uporabo mobilne aplikacije za nadzor nad državljani. Na drugi strani pa je zavrnitev amandmajev Levice in ostale opozicijske jasno pokazala, da ne bo pomagala tistim, ki so jih posledice epidemije najhuje prizadele. Študenti, ki so ostali brez dela, ostajajo brez vsakršnega nadomestila. Samozaposleni, ki so izgubili delo in dohodek, prav tako ostajajo brez vsakršne pomoči. Podaljšanje subvencij za delodajalce, ki so delavce poslali na čakanje, pa spet ne vsebuje ključne varovalke.     9. TRAK: (SB) – 9.40    (nadaljevanje) Delodajalci bodo lahko delavce navkljub prejemanju visokih državnih subvencij odpuščali brez posledic. Pri tem pa si bodo lahko izplačevali še dobičke in visoke nagrade. Koalicijski valjar je spet brez obrazložitve povozil naše amandmaje. Ti so predvidevali pomoč samozaposlenim v obliki temeljnega dohodka, pomoč študentskim delavcem v obliki nadomestila za izpad dohodka ter dvig socialne pomoči za vse ostale, ki jih bodo posledice epidemije pahnile v revščino. Prav tako so bili povoženi amandmaji, ki so predvidevali sankcije za delodajalce, ki bi navkljub prejemanju javnih sredstev za ohranitev zaposlitev na veliko odpuščali. Brez zakonskih zavez se bo zgodilo natanko to, ne glede na to kaj blebeta minister za delo. Namesto, da bi Vlada reševala dejanske stiske ljudi in preprečila negativne družbene posledice epidemije, straši. Ob sprejemanju tega zakona straši, da je edina alternativa obvezne aplikacije za sledenje osebam, ki jim je odrejena karantena, da je edina alternativa dodatnim pooblastilom represivnim organom drastično ustavljanje javnega življenja. Gre za zavajanje in lažno dilemo. Vlada je 15. maja zato, da bi prihranila, predčasno preklicala epidemijo. OD takrat ni storila praktično nič, da bi izboljšala zdravstveno infrastrukturo, da bi kadrovsko okrepila epidemiološke službe in domove za starejše občane. Vlada Janeza Janše v vmesnem času ni zagotovila primernih lokacij za izolacijo okuženih stanovalcev v domovih starejših občanov, ni organizirala širokih testiranj in ni okrepila finansiranja zdravstvene blagajne, nasprotno, v tem času je napovedala, da b o kar 780 milijonov evrov namenila za poponoma nepotrebne nakupe orožja. Namesto mobilnih aplikacij in orožja nujno potrebujemo investicije v zdravstveno infrastrukturo in v domove starejših občanov ter v nove kadre, ki bodo dostojno plačani. Potrebujemo široka testiranja, potrebujemo stabilno zdravstveno blagajno in potrebujemo oblast, ki bo komunicirala jasno in razločno, česar trenutna vlada ne počne. Za vse to je Vlada imela čas, pa se je raje ukvarjala z investicijami v vojsko, v havbice in oklepnike, zdaj, ko spet prihaja huda ura in ko se število okuženih povečuje pa bodo svojo nesposobnost in nedejavnost reševali z aplikacijo in grobim posegom v ustavne pravice prebivalcev. Aplikacija ne more nadomestiti testiranja, aplikacija ne more nadomestiti testiranja, aplikacija ne zdravi ljudi in aplikacija ni rešitev za zdravstveno krizo. Aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo države. Vlada je bila pred izbiro vlaganja v zdravstvo ali krepitev represivnih aparatov, izbrala je cenejšo, za kapital ugodnejšo možnost, ki za po vrhu ne bo učinkovita, kar dokazujejo prakse iz tujine, na primer iz Francije, kjer je aplikacija v treh tednih delovala 14-krat, v treh tednih je delovala 14-krat. Namesto, da bi investirala v blaginjo ljudi in zadovoljenje zdravstvenih potreb, vlada krepi represivni aparat. Takšnim politikam bomo v Levici vedno izrekli odločen ne in tukaj na tem mestu napovedujemo, da bomo z ostalo opozicijo uskladili ustavno presojo. Hvala lepa.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi!  Pred nami je vmesno poročilo o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije, čigar preiskava se osredotoča na obdobje med letoma 2007 in 2018. Vmesno poročilo je v skladu s svojimi pristojnostmi pripravila parlamentarna preiskovalna komisija, ki je bila odrejena na 3. seji Državnega zbora, 20. 12. 2018, z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. V Poslanski skupini Desus se zavedamo pomembnosti odgovornih in strokovnih odločitev na vseh nivojih družbenega življenja. Kot zagovorniki pravic starejših in ranljivejših skupin venomer težimo k iskanju rešitev, da se morebitne nepravilnosti in krivice odpravijo ter da se stanje tako na področju pokojninskega kot tudi zdravstvenega varstva še izboljša. Zdravje prevečkrat jemljemo kot samoumevno. Pomembnosti besedne zveze »biti zdrav« se običajno zavedamo šele takrat, ko se le-ta pretrga in ko vanjo poseže nevidna sila, kateri smo priča tudi v zadnjih mesecih. Takrat na zdravstvo in zdravstvene delavce gledamo z drugimi očmi. Takrat si vsi želimo primerne kvalitetne in takojšnje zdravstvene oskrbe. Takšno oskrbo si v prvi vrsti zaslužijo tudi naši najmlajši. Poslanci Poslanske skupine Desus samo zato z največjo mero resnosti obravnavali problematiko na področju otroške kardiologije, otroške srčne kardiologije. Če kje, potem je področje zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami področje, kjer ni prostora za politična obračunavanja, temveč mora prevladati strokovnost, ekipno delo in najvišja stopnja varnosti ter ustrezno sodelovanje in pretok informacij pristojnih s starši in skrbniki. Skrb za male paciente mora biti prioriteta. Država in posamezniki na vodilnih strokovnih funkcijah pa morajo s svojimo odločitvami poskrbeti, da se ta prioriteta izvaja enako dostopno vsem, ne glede na čas v letu, ne glede na morebitne konflikte znotraj zdravstvenih ustanov in še najmanj glede na politične barve. Vsi pacienti, ki potrebujejo ustrezno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo morajo slednjo tudi prejeti. Tako v vmesnem poročilu kot v ločenih mnenjih, ki sta sestavna dela poročila lahko zasledimo različne spektre v razmišljanjih in tudi različna videnja zapisanih odgovornosti.   Poslanci Poslanske skupine Desus bomo v sled navedenega glede vmesnega poročila glasovali po svoji vesti. Hvala.
Hvala predsedujoči za besedo.     4. TRAK: (DAG) – 12.15    (nadaljevanje) Kljub temu, da se strinjam s kolegi, mislim, da so današnja vprašanja pomembna za nas in našo državo, tako bom ostal kar tu in bom zahteval vaše odgovore.  Spoštovani predsednik Vlade! V preteklih letih je Ministrstvo za infrastrukturo dijakom in študentom, ki so junija kupili mesečno vozovnico ali pa so imeli letno oziroma polletno vozovnico, omogočilo brezplačno uporabo javnega prevoza v poletnih mesecih. Letos pa ste to ugodnost sprva ukinili zaradi finančnega izpada na področju javnega potniškega prometa. Takšno odločitev so javno objavili na dan 30. 6. 2020, torej je dan pred tem, ko so proti pričakovanjem vozovnice prenehale veljati. Na dan 3. 7. 2020 je Ministrstvo za infrastrukturo sporočilo, da so za poletne mesece 2020 ponovno omogočili brezplačno uporabo javnega prevoza. Zaradi epidemije covid-19 so se mnogi študenti in dijaki znašli v težki finančni situaciji. Ukinitev brezplačne uporabe javnega prevoza v poletnih mesecih pa dijakom in študentom še bolj poslabša že tako težko finančno situacijo, v kateri so se mnogi od njih znašli. V Poslanski skupini SAB smo vložili Predlog zakona o spremembi Zakona o prevozih v cestnem prometu, s čimer želimo, da se omenjena ugodnost tudi zakonsko uredi, da dijaki in študenti ne bodo na milost in nemilost prepuščeni vsakokratnemu ministru. Glede na to, da se očitno začenja sezona varčevanja in varčevalnih ukrepov, me zanima: Ali Vlada načrtuje še kakšne varčevalne ukrepe, ki bodo imeli neposreden negativen učinek na dijake in študente? Zanima me, ali res že pripravljate nov ZUJF, ki bo spet najbolj udaril po najbolj ranljivih skupinah. Prosim za odgovor.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, kolegice poslanke in kolegi poslanci en lep dober dan!   Razprava o nabavi zaščitne opreme dobiva z današnjim predlogom z odredbo parlamentarne preiskave novo poglavje, poglavje, ki je bolj namenjeno političnemu obračunu kot pa razčiščevanju pravilnosti oziroma nepravilnosti pri prvih ukrepih za zaščito pred epidemijo koronavirusa. Prav to potrjujeta tudi dve zahtevi za odredbo preiskave in kup postopkovnih zapletov predlagateljev. Ne želimo obravnavati dogodkov izpred nekaj tednov, ker so še povsem sveži, dogodkov, ki so nam še enkrat dokazali kako pomemben je v politiki občutek za pravi trenutek, za trenutek, ko je potrebno govoriti in za trenutek, ko je potrebno nekaj storiti. Dve vloženih zahtevi za odredbo parlamentarne preiskave o istem primeru sta pomeni svojevrstni     11. TRAK: (NB) – 9.50    (Nadaljevanje) pravni paradoks, vendar pa je Zakonodajno-pravna služba povsem nedvoumno razjasnila primer, sprejela pobudo koalicije, ki je prva vložila zahtevo za prijavo in je udejanjila z vso resnostjo. Prvo vloženo zahtevo za odredbo parlamentarne preiskave smo vsebinsko razširili na zahteve, ki so vodile v predlog večine koalicijskih strank. Tega nismo storili zato, ker bi želeli njihova pričakovanja in razloge za preiskavo nevtralizirati, obiti ali kako drugače spregledati. To smo storili zato, ker si želimo, da ne bi na delu nove preiskovalne komisije legla senca dvoma, pristranskosti ali podrejenosti interesom koalicije. Vsi vemo, da je parlamentarna preiskava instituta parlamenta v celoti, sestava komisije pa se ne more spreminjati ali kakorkoli prilagajati interesom predlagateljev. V njej je toliko glasov kot je strank v parlamentu, tako da to v tem konkretnem primeru pomeni, da bo imela v njej večino opozicija. Njena legitimnost zaradi tega dejstva ni v ničemer okrnjena, dodatno pa jo bo okrepilo prav dejstvo, da sta njen obstoj in delo v velikem interesu domala vseh političnih strank tega sklica, opozicija zato, ker vidi v njej priložnost za dobljeno politično bitko, koalicija pa, ker želi na ta način razbremeniti nesorazmerni pritisk in v naprej pripisano krivdo s strani dela strokovne in laične javnosti. In čeprav v politiki ne gre napovedovati prihodnosti in je sila nehvaležno predvidevati razplet dogajanj, ko so temperature tako ali drugače povišane, bomo tvegali s prošnjo vsem poslanskim skupinam v parlamentu, da v tej preiskovalni komisiji sodelujejo in z delom, z delom v njej prispevajo, da bo svoje delo strokovno zaključila, in ga sklenila z verodostojnim poročilom. Nič ne bo namreč bolj obremenjujočega za vse nas kot to, če bo preiskovalna komisija doživela morebitno zavrnitev s strani dela političnih strank. Dnevno-politično preračunavanje, strankarskih delnic, lahko vodi tudi v tako potezo, ki pa je ne bomo mogli razumeti drugače kot užaljeno in nedržavotvorno dejanje. Če nas je vse, ki smo dali svoj podpis za odredbo ene ali druge parlamentarne preiskave res vodil interes k razjasnitvi za javnost relevantnih dejstev, in če nas je vse vodil samo interes po tem, da se ugotovijo objektivna dejstva, potem si moramo priznati, da imamo v term primeru več skupnega kot nas v tem primeru razdvaja. Skupno nam je to, da želimo nabavam zaščitne opreme priti do dna in se prepričati v vseh okoliščinah in podatkih, ki so pomembni z vidika varovanja javnega interesa. Prav tako si želimo, da bi lahko te podatke pridobili in o njih presodili v najkrajšem možnem času. Skupno nam je tudi to, da želimo skozi delo parlamentarne preiskovalne komisije ovrednoti odgovornost vseh, ki so pri nabavah zaščitne opreme sodelovali in o njej odločali.   V Poslanski skupini SMC nimamo težav z upoštevanjem predlogo vseh strank, ker kot smo že večkrat povedali, nimamo ničesar skrivati. Morda pa bo na koncu komu še žal, da je predlagal ustanovitev te komisije, ker zaključki ne bodo potrjevali njegovih pričakovanj, želja ali pa celo potreb, zato je še toliko bolj pomembno, da se predmetna zadeva o nakupu zaščitnih mask in ostalega zaščitnega materiala obravnava v celoti, v daljšem časovnem obdobju in tedanjem časovnem okvirju. Ne pozabite, da se je ves svet soočal s podobnimi in še hujšimi težavami kot pa smo se mi pri nas v Sloveniji. Prav je, da ugotovimo morebiten obstoj politične odgovornosti vseh vpletenih akterjev, morebitno kazensko in odškodninsko odgovornost pa naj ugotavljajo pristojne strokovne institucije.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija-Krščanski demokrati. Kolegica Tadeja Šuštar.
Hvala lepa.   Besedo ima kolegica Nada Brinovšek za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa.   Na vrsti je Poslanska skupina Levica. Kolege Mihe Kordiša ni. Potem naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Aleksander Reberšek.    12. TRAK: (DAG) – 9.55
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani minister in vsi ostali, ki spremljate sejo!  Vlada Republike Slovenije je pripravila nove interventne ukrepe za pripravo na drugi val okužb s koronavirusom. Zakon ni tako obširen kot so bili predhodni, vendar vključuje ključne ukrepe, katerih cilj je preprečiti hujšo gospodarsko in zdravstveno škodo oziroma jo kar najbolj omiliti. Poglavitne so štiri rešitve. Prva podaljšuje ukrep iz prejšnjega svežnja, in sicer, da ukrep začasnega čakanja na delo velja tudi v mesecu juliju. Vlada ga lahko nato dvakrat podaljša še za en mesec, najdlje do 30. septembra 2020.     10. TRAK: (DAG) – 9.45    (nadaljevanje) Delodajalec prejme od države povrnjenih 80 % nadomestila plače, kar za delodajalca močno zmanjša breme plač. Drugi ukrep se nanaša na nadomestilo plače zaradi odrejene karantene. Če je delavcu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, delavec pa ne more opravljati dela na domu, delavec prejme nadomestilo plače, kot bi jo prejel, če bi delal. Če je delavcu odrejena karantena zaradi odhoda v državo na rumenem ali zelenem seznamu, bo prejel 80 % nadomestila plače, če delodajalec zanj ne bo mogel organizirati dela na domu. Če pa se bo delavec odpravil v državo na rdečem seznamu in mu bo zato odrejana karantena in delodajalec zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, delavec v času karantene ne bo upravičen do nadomestila plače. Delodajalec bo imel pravico do povračila izplačanih nadomestil plače, če njegovi zaposleni zaradi odrejene karantene ne bodo mogli opravljati dela oziroma ga ne bo mogoče organizirati na domu. Če bo sprejet amandmaja koalicijskih strank k 25. členu, se bo lahko vročitev odločbe o karanteni opravila tudi na elektronski naslov, ne le osebno.   Veliko pomislekov je bila v javnosti deležna mobilna aplikacija. Ta bi bila pomembna za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Bila bi v veliko pomoč epidemiologom, ki veliko časa porabijo za to, da najdejo čim več stikov okuženih. Aplikacija bi anonimno beležila podatke o stikih med uporabniki aplikacije. Bila bi prostovoljna in brezplačna. Obvezna bi bila le za osebe, ki bi jim bila odrejena karantena ali so bile pozitivne na koronavirus. Te v aplikacijo vnesejo naključno kodo, brez osebnih podatkov, ki jo prejmejo skupaj z rezultati testa oziroma odločbe o odreditvi karantene. Minister za zdravje določi oddaljenost in trajanje stikov, ki jih aplikacija zabeleži, ter obdobje, za katero aplikacija obvešča o stikih z okuženo osebo oziroma osebo, ki ji je odrejena karantena. Podatki o stikih se po 15 dneh samodejno izbrišejo. Aplikacija bi delovala s pomočjo Bluetooth, ne na podlagi podatkov o lokaciji. Aplikacija tudi ne bi beležila stikov z naključno mimoidočimi uporabniki mobilne aplikacije in uporabniki, ki bi bili, na primer, oddaljeni sto metrov, ampak le stike, za katere se glede na strokovna izhodišča, upoštevaje njihovo oddaljenost in trajanje, šteje, da predstavljajo nevarnost za okužbo.   Naslednji ukrep velja za osebe, ki sicer ne bi smele vstopiti na ozemlje Republike Slovenije, na primer, zaradi slabe epidemiološke slike države, iz katere prihajajo. Zanje se omogoča tranzitno potovanje, ki lahko traja največ 12 ur. V izogib zlorabam morajo na mejnem prehodu pokazati obrazec, na katerem med drugim navedejo registrsko številko vozila v času vstopa v Republiko Slovenijo ter vstopni in izstopni mejni prehod. Ta obrazec morajo imeti ves čas tranzita čez Slovenijo pri sebi in ga pokazati na izstopnem mejnem prehodu.   Navedeni ukrepi so ključni pri obvladovanju širjenja virusa in so se ob prvem valu izkazali za uspešne oziroma pokrivajo področja, ki so se izkazala za podhranjena in jih je treba dodatno urediti. V Novi Sloveniji – Krščanskih demokratih verjamemo, da je tako kot prvi trije protikorona paketi tudi ta paket dober, funkcionalen in predvsem narejen za ljudi. Državljanom želimo te zahtevne čase čim bolj olajšati, jim zagotoviti čim večjo varnost in zdravje ter ohraniti čim več delovnih mest. V Poslanski skupini Nove Slovenije – Krščanskih demokratih bomo zakon z veseljem soglasno podprli, obenem pa čestitam ministru Janezu Ciglerju Kralju in njegovi ekipi ter Vladi Republike Slovenije za odlično opravljeno delo.
Hvala za besedo. Lep dober dan vsem skupaj!  Državni zbor je na svoji 3. redni seji v decembru 2018 odredil parlamentarno preiskavo izvajanja programov otroške kardiologije ter nesmotrnih in nezakonitih nabav in pa upravljanja z medicinsko opremo in zdravsvenim materialom. Namen ustanovitve te preiskovalne komisije je bil oblikovanje predlogov za spremembo zakonodaje, da se poda neka ocena in ugotovi dejansko stanje na tem področju in da se ugotovi morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in na terciarni ravni.   V Poslanski skuini Slovenske demokratske stranke smo že vse od leta 2015, ko je bilo javnosti predstavljeno mednarodno poročilo izrednega strokovnega nadzora nad izvajanjem programa otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana opozarjali predvsem Ministrstvo za zdravje na agonijo, ki se dogajala na programu otroške srčne kirurgije. Zakaj pravim agonijo? UKC Ljubljana je bil nekdaj spoštovan center za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami.     14. TRAK: (VP) 11.05    (nadaljevanje) Znake ranljivosti je otroška srčna kirurgija začela kazati leta 2004 zaradi odhoda takratnega vodja programa otroške srčne kirurgije, ki je bil v tistem času edini usposobljeni otroški srčni kirurg. V UKC Ljubljana so nato leta 2004 zaposlili otroškega srčnega kirurga iz Bratislave, ki pa je že decembra 2007 zaradi slabih medsebojnih odnosov zapustil UKC Ljubljana. Po odhodu tega češkega kirurga v decembru 2007 je UKC Ljubljana sklenil avtorsko pogodbo z izraelskim kirurgom Michalijem, ki pa ni imel ustrezne licence, to pomeni, da med drugim ni bil zavezan k prevzemanju odgovornosti za svoje delo. To pomeni, da je zdravniško dokumentacijo v zvezi z njegovimi operacijami podpisoval eden od domačih zdravnikov. Naj ob tem spomnim na pričanje dr. Gregoriča, ki živi v Ameriki in tudi dela tam, pred preiskovalno komisijo glede tega podpisovanja. Citiram: »podpisovanje domačega zdravnika pod operativne posege dr. Michalija je za naše pojme v Ameriki kriminalno dejanje«. Januarja 2012 javnost razburi podatek, da je UKC Ljubljana temu izraelskemu otroškemu srčnemu kirurgu v 4 letih za operacije na podlagi avtorske pogodbe izplačal skoraj 1 milijon 264 tisoč evrov za delo, ki ga je ta kirurg opravljal samo 3 do največ 6 dni na mesec. Odnosi med zdravniki so postajali vse slabši, zato je bila januarja 2012 zaradi notranjih sporov odrejena mediacija, ki pa ni uspela. Septembra 2012 UKC Ljubljana zapusti tudi slovenski zdravnik, ki se je izobraževal pod okriljem izraelskega srčnega kirurga, ker se mu je, vsaj po njegovih besedah, onemogočalo strokovno delo in izobraževanje. Januarja 2013 sledi notranji strokovni nadzor zaradi smrtnega primera. Na ugotovitve strokovnega nadzora ni reagiral nihče. Maja 2013 je KPK ugotovila, da je UKC kršil veljavno zakonodajo glede izplačanih avtorskih honorarjev izraelskemu zdravniku, ki ni imel slovenske licence za delo. Zopet ni nihče reagiral.   V prvi polovici leta 2014 Zdravniška zbornica Slovenije imenuje mednarodno komisijo za izredni strokovni nadzor za izvajanje zdravniške dejavnosti otroške srčne kirurgije v letih 2007-2014. mednarodna nadzorna komisija, ki je opravila ta strokovni, izredni strokovni nadzor, je v povzetku svojega poročila julija 2015 zapisala, da je bila varnost otroških srčnih bolnikov v Sloveniji v obdobju 2007-2014 resno ogrožena in da so problemi, ki so se kopičili od leta 2007 dalje, vplivali na izide zdravljenja in pa na katastrofalne odnose med zaposlenimi v UKC. Na napačna ravnanja kolegov v programu so opozarjali zdravniki kardiologi in pa intenzivisti. Opozarjali so na sistemske pomanjkljivosti in pa na neizvajanje sklepov, ki so bili sprejeti na strokovni ravni. Opozarjali so nadrejene predstojnike pediatrične in pa kirurške klinike, strokovno vodstvo UKC Ljubljana in generalnega direktorja UKC Ljubljana, zdravniško zbornico, ministrstvo za zdravje, komisijo za preprečevanje korupcije in tako naprej. V začetku leta 2017 je pa vendarle takratna strokovna direktorica UKC Ljubljana na podlagi izrednega strokovnega nadzora predlagala razrešitev strokovnega direktorja pediatrične klinike. Kriv naj bi bil za slabe delovne razmere na kliniki, ki so vodile do določenih številnih zapletov. Strokovna direktorica UKC Ljubljana je pred preiskovalno komisijo povedala naslednje, bom citirala: »vodenje službe za kardiologijo ni bilo ustrezno – ni bilo vizit, ni bilo sestankov, ni bilo nadzora in pa timskega dela«. A v ta postopek razrešitve je posegla     15. TRAK: (MK) – 11.10    (nadaljevanje) takratna ministrica za zdravje in pa direktor Pediatrične klinike seveda na to, ta njen poseg ni bil razrešen ali pa poklican vsaj na odgovornost. Bivša strokovna direktorica UKC Ljubljana je v zvezi s političnim kadrovanjem ministrice za zdravje povedala, kako so njej in pa takratnemu generalnemu direktorju UKC Ljubljana na Ministrstvu za zdravje prali možgane in jima preprečili razrešitev strokovnega direktorja Pediatrične klinike, ki naj bi bil po njenem mnenju objektivno odgovoren za številne zaplete na Pediatrični kliniki. Jo bom citirala: po tem dogodku, se pravi pranju možganov na ministrstvu je generalni direktor UKC Ljubljana umaknil predlog za razrešitev strokovnega direktorja Pediatrične klinike. Junija smo ponovno zahtevali odstop direktorja Pediatrične klinike. Takrat pa se je začela vsesplošna psihološka in drugačna vojna. Že naslednji dan je ministrica za zdravje zahtevala odstop generalnega direktorja in strokovne direktorice. Konec citata. Nehote se nam verjetno vsem nam tukaj nekako postavlja neko vprašanje, zastavlja vprašanje, zakaj je ministrica takrat za vsako cenila branila strokovnega direktorja Pediatrične klinike. In pa zakaj sta morala oditi takratni generalni direktor in pa strokovna direktorica, ki sta na probleme opozarjala. V decembru 2017 po skoraj dveh, treh letih agonije je Vlada s sklepom v decembru ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki naj bi začel delovati pa maja 2018. Torej se je Vlada odločila in ustanovila še en javni zavod, se pravi Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, čeprav se je ta program izvajal že na UKC Ljubljana, katere ustanoviteljica je bila prav tako Vlada. Dobili smo še en javni zavod. A ta novoustanovljen zavod ni prinesel rešitev. Še bolj je vse zapletel. Stanje na področju izvajanja programov za otroške srčne bolezni na UKC Ljubljana se je le še slabšalo. Odhajali so kardiologi, kirurgi, intenzivisti in pa tudi medicinske sestre. Skratka, vsi ti zdravniki so ob koncu leta 2017 in v začetku leta 2018 odšli zaradi slabih medsebojnih odnosov in slabih delovnih pogojev. Nov inštitut pa tako rekoč ni dobil domačih strokovnjakov. Tudi tuji strokovnjaki, ki so prihajali v Ljubljano so slabe medsebojne odnose med zdravniki na UKC Ljubljana in pa na Nacionalnem inštitutu le še povečevali. V maju 2018 smo v Poslanski skupini SDS ponovno zahtevali sklic izredne seje v zvezi z razmerami na področju zdravljenega otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Takratni generalni direktor UKC Ljubljana je na tej seji povedal, da je problem, ki se pojavlja na otroški srčni kirurgiji, intenzivi in pa kirurgiji nacionalni problem. Bivša državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje gospa Ana Medved pa je bila drugačnega mnenja in je na tej seji povedala, bom jo citirala, rekla je: danes bom kratka. Zakaj? Ocenjujem, da je današnja seja nepotrebna, če ne celo škodljiva. Konec citata. In, ko smo jo povprašali, zakaj je Vlada ustanovila Nacionalni inštitut je odgovorila, citiram: Zakaj? Ker se težave vlečejo že več kot 10 let in ker težav ni rešila mediacija med zaposlenimi, ki je stala 31 tisoč evrov in trajala dve leti. Medčloveški odnosi so bili slabi, potekal ni niti prenos nujnih strokovnih informacij o pacientih med zdravniki, kar je za varno in kakovostno zdravljene pacientov nujnost potrebno, zato so z oddelka odhajali tako zdravniki kot medicinske sestre in pa ostalo osebje. Torej je treba začeti zidati hišo na novih temeljih je takrat dejala. Po njenem mnenju je bilo torej potrebno zgraditi novo hišo, namesto da bi tiste, ki so odgovorni za nastale razmere poklicali na odgovornost. Vzrok vseh težav pa je bil glede na pričanje pred Preiskovalno komisijo človeški faktor in ne hiša. Ministrica za zdravje je leta 2017 v reševanje programa zdravljena otrok s     16. TRAK: (DAG) – 11.15    (nadaljevanje) prirojenimi srčnimi napakami in ustanovitvijo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni vključila prof. dr. Gregoriča iz Amerike. Nacionalni inštitut bi moral začeti s svojim delovanjem 1. maja 2018, kot je bilo sprva oziroma že potem v drugi fazi predvideno, no, to se ni zgodilo, s svojim delovanjem ni začel niti 1. 7. 2018, kot je zatrjevala bivša državna sekretarka Ministrstva za zdravje na redni seji Državnega zbora v juniju 2018. Dejstvo je, da se je delovanje Nacionalnega inštituta zapletlo že pri samem prenosu opreme, kadrov in programa iz UKC Ljubljana na inštitut. Še bolj pa se je zapletlo, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavrnil financiranje programa otroške srčne kirurgije Nacionalnemu inštitutu za leto 2018. Nacionalni inštitut je za svoje delovanje oziroma nedelovanje s strani državnega proračuna v letu 2018 prejel 165 tisoč evrov zagonskih sredstev, konec avgusta pa mu je bilo dodeljenih še dodatnih 1,7 milijona evrov iz državnega proračuna. No, in v decembru 2018 pa se je zdaj že bivši minister za zdravje Samo Fakin odločil, da program otroške srčne kirurgije ostane pod okriljem UKC Ljubljana. Seveda se nam ob tem zastavlja vprašanje, katera odločitev je zdaj pravilna, če sploh katera, in kdo je odgovoren za napačne odločitve, te pa so vsekakor bile. In ravno iz tega razloga smo podali zahtevo v Državnem zboru za preiskovalno komisijo, da se ugotovi, kdo so nosilci javnih funkcij, ki so bili odgovorni za nastalo situacijo in napačne odločitve; zakaj so zdravniki množično zapuščali UKC Ljubljana; zakaj pristojni niso reagirali na mednarodno poročilo, strokovni nadzor, poročilo KPK in tako naprej; in zakaj je Vlada v prejšnjem mandatu ustanovila ta Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni brez kakršnekoli poprejšnje analize.   Parlamentarna preiskovalna komisija je preko zaslišanj prič in preko uradno pridobljenega gradiva poskušala ugotoviti vzroke za nastalo nevzdržno situacijo od leta 2007 do 2019 in smiselnost oziroma upravičenost ustanovitve samostojnega Nacionalnega inštituta. Komisija je na podlagi 68 zaslišanih prič in na podlagi pričanj njihove zaključke strnila v 33 točkah Vmesnega poročila o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške srčne kardiologije. V vmesnem poročilu je v poglavju Splošne ugotovitve kronološko opisan potek delovanja programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji. Dejstva, zapisana v tem poročilu, skupaj z izvedenimi preiskovalnimi dejanji, opravljenimi javnimi razgovori s pričami ter razgovori s pričami na sejah, zaprtih za javnost, pokažejo na nemoč posameznikov, ki so v programu delovali in opozarjali na sistemske napake, pokažejo na zlorabo uradnega položaja v zvezi z nezakonito ali pa celo nenamensko porabo javnih sredstev bivšega direktorja UKC Ljubljana in pa ugotavljajo objektivno politično odgovornost bivše ministrice in državne sekretarke za zdravje.   V Slovenski demokratski stranki se strinjamo tako z bistvenimi ugotovitvami vmesnega poročila kot tudi s predlogom sklepa, da se vmesno poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj in da Specializirano državno tožilstvo RS Državnemu zboru redno poroča o napredku pri pregonu kaznivih dejanj v tej predmetni zadevi. Preiskovalna komisija pod vodstvom takratne predsednice, gospe Jelke Godec, je opravila veliko delo in prišla tudi do pomembnih zaključkov, ki bodo preiskovalnim organom v veliko pomoč. Upamo in želimo pa si lahko le, da se ne ponovi zgodba o preiskovalni komisiji za žilne opornice, kjer se po več     17. TRAK: (NB) – 11.20    (Nadaljevanje): kot treh letih s strani preiskovalnih organov ni zgodilo še nič.   Hvala lepa.
Hvala lepa za vprašanje.  Kar se tiče ranljivih skupin, te ranljive skupine doslej v Sloveniji niti v časih, ko ni bilo epidemije ali pa ukrepov za zajezitev koronavirusa ali kakšnih podobnih situacij, niso dobile toliko naše skupne pomoči kot ravno v zadnjih mesecih. Kar se tiče brezplačnega prevoza za dijake in študente, mi tega nismo ukinili, niti nismo spremenili ali pa ne spoštovali pravne podlage, ker za subvencioniranje prevoza poleti ta pravna podlaga ne obstaja in tudi doslej ni obstajala. Sredstva za to, da se je te prevoze subvencioniralo tudi poleti, so zagotovili izvajalci, se pravi, prevozniki iz viškov, ki so jih ustvarili v začetku leta oziroma do poletja, doslej. Problem letos, ki je vsem očiten, je pač bil v tem, da teh viškov ni bilo, zaradi epidemije in tako naprej, in tudi sredstev ne. In to, da se je potem s pomočjo velikih naporov Ministrstva za infrastrukturo vseeno nekaj teh sredstev našlo, da zdaj ta ukrep velja tudi v tem času, se je treba zahvaliti predvsem prevoznikom, pa tudi ministrstvu, da jih je angažiralo in motiviralo, da so to naredili tudi v situaciji, ki ni ravno blesteča. Se pravi, tudi letos bo to subvencionirano.   Kar se tiče vašega drugega vprašanja glede tega, kakšne ukrepe pripravljamo. Najbolj se trudimo za to, da bi bilo nekih ukrepov v smislu intervencije čim manj. In manj okuženih bomo imeli v tem valu, ki smo mu zdaj priče, manj obolelih, manj bo tudi potrebe po restriktivnih ukrepih in na koncu tudi po ukrepih, ki krčijo določene pravice. Je pa najbrž vsem jasno, da v tem trenutku odgovora na to, kakšni ukrepi bodo do konca leta še potrebni, nima nihče, ne pri nas ne v Evropi ne po svetu, ker enostavno ne vemo, koliko časa bo ta situacija trajala. In vse, kar lahko naredimo ali pa daleč največ, kar lahko naredimo za to, je to, da se tej situaciji prilagodimo, da delamo vse, da bo čim manj okužb, da delamo vse, da bo čim manj obolelih, da delamo vse, da bo čim manj posledično potrebnih restrikcij. Manj bo restrikcij, manj bo zaustavljanja javnega življenja in gospodarstva, boljše bo stanje javnih financ in manj varčevalnih ukrepov bo potrebnih.     5. TRAK: (SB) – 12.20    (nadaljevanje) Tako, da mislim, da v tej dvorani kolikor nas je še ostalo, sedimo vsi tisti, ki se te odgovornosti zavedamo in delamo na tem, da bi to situacijo zvozili čim lažje. Zagotovo pa namen te Vlade v nobenem primeru ni, da tudi pri teh ukrepih tudi če bodo potrebni sprejema restrikcije proti najbolj ranljivim skupinam. Jaz mislim, da smo v zadnjih mesecih že dokazali, da vemo kje je potrebno solidarnost in da smo to solidarnost v veliki meri tudi v praksi manifestirali.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo.  Spoštovane poslanke in poslanci!  Nova Slovenija je skupaj s koalicijskimi partnericami v začetku maja vložila zahtevo za parlamentarno preiskavo o stanju, ravnanju, zalogah, naročilih in nabavah zaščitne in kritične medicinske opreme za učinkovito zoperstavljanje epidemiji covid-19 za obdobje od 1. februarja 2020 do odreditve parlamentarne preiskave. V njej je zajet tudi namen in obseg parlamentarne preiskave na enako temo, ki so jo predlagale opozicijske stranke. V Novi Sloveniji smo že takoj, ko so se v medijih pojavila ugibanja o gospodarnosti nabav zaščitne opreme, povedali, da bomo prispevali svoje podpise za preiskovalno komisijo v Državnem zboru, saj želimo, da se vsakršne sume o negospodarnih nabavah preveri in ugotovi dejstva. Da se po medijih in za šanki ne operira z nepreverjenimi domnevami. Dobrih štirinajst dni smo čakali na opozicijo, da pripravi zahtevo za odreditev preiskovalne komisije, ker pa te ni bilo, smo predlog za preiskovalno komisijo vložili skupaj z ostalimi strankami koalicije. V Novi Sloveniji želimo, da se v preiskavi ugotovi morebitno politično in siceršnjo odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje, gospodarnost in pravočasnost nabave in naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, pa tudi za ukrepe, ki so bili sprejeti ali so bili neupravičeno opuščeni v času pred razglasitvijo epidemije. Radi bi tudi, da se ugotovi, ali ne bi bilo kratkoročno in dolgoročno bolj smotrno in učinkovito, da bi se za proizvodnjo zaščitne opreme vzpostavila domača proizvodnja. Prav je, da se zadeve glede nabave zaščitne opreme razčistijo, in prav je, da se te debate preselijo iz bombastičnih medijskih soočenj in ulic v Državni zbor, da pridemo zadevam do dna, da poiščemo politično odgovornost. Hkrati pa v Novi Sloveniji pozivamo tudi druge institucije, policijo, NPU, Računsko sodišče, da tudi oni zadevam pridejo čim prej do dna, zato da se slovenski javnosti čim prej predstavi, kaj se je dogajalo v času, ko na trgu zaščitnih sredstev niso vladale običajne tržne razmere, ampak mafijske razmere.   Rad bi poudaril, da tako jaz osebno kot v Poslanski skupini Nove Slovenije podpiramo preiskovalno komisijo, zagovarjamo popolno transparentnost in vse je treba preiskati, da se ovrže določene sume, vse. Želimo vzpostaviti zaupanje in prekiniti s prakso nekega drugega sistema, ko so obstajali prvorazredni, ki se jih ni smelo preiskovati, prakso, ki smo ji bili, žal, priče marsikdaj tudi v demokratični Sloveniji in zaradi katere so nekateri državljani izgubili zaupanje v organe pregona in v sodstvo. Želimo, da se to zaupanje povrne. Želimo si, da državljani zaupajo organom pregona, sodstvu in Vladi. Zato je prav, da se s pristranskih medijskih poročanj, z ulic in izza šankov celotna zadeva prenese na preiskovalno komisijo in na vse pristojne državne organe, ki naj preiščejo zakonitost in gospodarnost poslov. In da se preišče vse, ki so bili kakorkoli povezani z nabavami in ukrepi pred in med epidemijo, leve, desne, sploh ni važno, državi in državljanom odgovarjamo vsi. V Novi Sloveniji smo bili prvi, ki smo podprli pobudo za preiskovalno komisijo, zato ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme vsekakor podpiramo. Cilj Nove Slovenije znotraj preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme pa je en sam – in to je resnica.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Vojko Starović. / oglašanje v dvorani/ Gremo naprej. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Jurij Lep.    11. TRAK: (NB) – 9.50
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina LMŠ, kolega Jože Lenart.
Hvala. Kolega Bandelli, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratovšek, kolega Marko Bandelli.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister z ekipo, kolegice in kolegi!   Že pred nekaj meseci, ko smo na prvi tako imenovani protikoronski seji Državnega zbora sprejeli prve najnujnejše ukrepe namenjene boju zoper epidemijo novega virusa, smo v poslanski skupini Desus podali oceni, da je situacija z novo zdravstveno grožnjo resna. Da gre za velik izziv, ki ga ne smemo podcenjevati. Vedeli smo, da bomo nekaj časa kot družba na resni preizkušnji kako se učinkovito spopasti z vsemi vidiki in posledicami tako razvejanega problema, ki se ne zaključi samo na točki preživetja družbe z zdravstvenega vidika, pač pa pomeni spopadanje s širšimi ekonomskimi in socialnimi vidiki. Razglasili smo konec epidemije, kar pa ne pomeni brezskrbnosti, temveč začetek nekoliko drugačnega načina življenja. Kljub koncu epidemije virus SARS-CoV-2 še vedno močno vpliva na naše življenje, delo in seveda navade. Epidemiološka slika še vedno ni stabilna, dejstvo je, da se v sprostitvi javnega življenja, število okužb povsod povečuje. Zato so previdnostni in omejevalni ukrepi še kako potrebni, da ohranjamo vsaj približno normalen potek vsakdana, stabilnost gospodarskega sektorja, socialno-varnost prebivalstva in seveda razpoložljivost zdravstvenih kapacitet. Jasno je, da država sama kljub do sedaj zelo radodarnim ukrepom pomoči ne bo zmogla opraviti naloge, zaščite prebivalstva. Tudi in predvsem na nas vseh je, da mi državi pomagamo, da se virusna kriza uspešno prebrodi brez katastrofalnih posledic za zdravstveni sistem in za našo ekonomijo. Izkušnje preteklih mesecev so pokazale, da smo lahko složni, saj virusa nismo brezglavo širili. Finančna pomoč države je prej omilila gospodarske izpade in s tem uspešno preprečila alarmantno stanje slike brezposelnosti, ranljive skupine so bile deležne posebne pomoči, šolsko leto pa smo več ali manj uspešno zaključili. Je pa gospodarstvo še vedno krhko, zato so še nadalje potrebni ukrepi subvencioniranja, ki smo jih uvedli v mesecu marcu in mesecu juniju za področje trga dela. To pomoč naslavlja tudi četrti paket, ki je danes pred nami. Zakonski predlog z dodatnimi turističnimi kapacitetami nadgrajuje pomoč turizmu. Turizem je v tem poletnem obdobju s pomočjo turističnih bonov države svoj izpad obiska v času epidemije že lahko nekoliko popravil in s tem postavil dobre temelje za dodatno izboljšanje. Breme stroškov odrejenih karanten bo prevzela država, dopolnjen predlog zakona vključuje rešitve, ki so nastale na pobudo socialnih partnerjev, višina nadomestila je prilagojena vzroku za izdajo odločbe o karanteni in v Poslanski skupini Desus se z novimi rešitvami na tej točki strinjamo. Dobrodošlih pa bo tudi 31 milijonov evrov, ki bodo namenjeni za reševanje kadrovskega manka v domovih za starejše. Paket PKP4 se prilagaja tudi epidemiološki sliko v tujini glede na nove okužbe za katere je značilen predvsem zunanji vnos, je uvedba mobilne aplikacije sledenje okužbam in odrejenim karantenam potrebno. Žal se je izkazalo, da ne gre predvsem zaupati ljudem, ki so v karanteni in ki so okuženi, da bodo ravnali do samih sebe in okolice ter do celotnega prebivalstva Slovenije odgovorno in se držali omejitev gibanja, ki so nujne za preprečitev ponovne epidemije. Znan je medijsko prikazan primer obnašanja okuženega, ki je brezbrižno hodil na delo in njegove partnerke z odrejeno karanteno, ki bi potencialno lahko povzročila kolaps ljubljanskega UKC. S spremljanjem spoštovanja odrejenih karanten in javljanja stikov z okuženim ter posledično previdnostjo in samoizolacijo bomo lahko dosegli, da morebitni ukrepi v prihodnje ne bodo terjali ponovne zaustavitve našega javnega življenja. Pomisleki glede poseganja v našo zasebnost preko te aplikacije in potrebne obdelave osebnih podatkov so seveda na mestu, zato je tak poseg v zasebnost potrebno graditi in upravičevati na utemeljeni, jasni in strogo določeni pravni podlagi. Kot veste, smo tudi v Poslanski skupini Desus podprli črtanje 24. člena pri katerem še zmeraj vztrajamo.   Poslanska skupina Desus bo četrti paket protikoronskih ukrepov v obliki in vsebini kot je bila sprejeta na matičnem delovnem odboru, podprla.   Hvala.
Hvala lepa predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi!   Ena od prvih obveznosti poslancev tega sklica Državnega zbora iz prvega odbora in prvega Odbora za zdravstvo, je bila problematika delovanja na programu otroške srčne kirurgije oziroma za to ustanovljenega nacionalnega inštituta za otroške srčne bolnike, tako imenovanega NIUSB. Ni nam bilo ravno lahko razpravljati in odločati o tako specifičnem in občutljivem strokovnem področju, saj gre za zdravje najmlajših, naše družbe in njihove starše. Prav je, da se po vseh teh letih zapletov katerega del so bili vsi deležniki stroke, Ministrstvo za zdravje, zdravniška zbornica in tudi politika, da se je imenovala preiskovalna komisija za zagotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije na katerega se prvi del poročila tudi nanaša.   Pa pojdimo po vrsti in začnimo na samem začetku, da bomo lažje razumeli celotno dogajanje. Na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja izvajajo kirurško zdravljenje širokega spektra različnih bolezni, srca in ožilja, tako pri odraslih bolnikih kot tudi pri otrocih. Na tem kliničnem oddelku od vseh kirurških posegih na srcu odraslih oseb izvajajo tudi kirurške posege za najmlajše. Otroška srčna kirurgija je bila vzpostavljena v 60. letih prejšnjega stoletja in je bila glavni pediatrični napotitveni center za vse republike nekdanje države. Ker so v povprečju nudili zdravstveno in kirurško oskrbo ca 250 otrokom s srčno napako, se je ekipa srčnih kirurgov in pediatrov razširila. Posamezniki so se dodatno izobraževali v pediatričnih centrih po Evropi in tudi v ZDA. Ugotavljamo homogeno rast in razvoj otroške srčne kirurgije v tem obdobju. Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere za nadaljnji razvoj otroške srčne kirurgije bistveno spremenile, predvsem z vidika zmanjšanja števila otroških pacientov, saj UKC Ljubljana ni uspel zadržati napotitve pacientov iz nekdanjih republik Jugoslavije, ki so postopoma odhajali drugam. V obravnavanem obdobju se je število otroških pacientov letno gibalo okrog 100, potreb po zahtevnejših operacijah pa je bilo še nekoliko manjše. Iz izjav zaslišanih je razvidno, da tako pred samim začetkom izvajanja programa, ki sega v leto 2007, kot med samim izvajanjem ni bilo jasno postavljenega operativnega programa po katerem bi lahko zdravstveni timi povsem varno in racionalno izvajali delo in nadgrajevali program. V celotnem obdobju se je organizacija spreminjala in prilagajala razmeram, kar kaže na to, da že v samem začetku projekt ni bil jasno postavljen in ni upošteval osnovnih zahtevanih strokovnih kriterijev ter pogojev za samostojni program otroške srčne kirurgije, vključno z zahtevnejšimi posegi za najmlajše paciente. Nadalje lahko ugotovimo, da sta manjkala jasna odgovornost in vodenje, ki bi zagotavljala izvajanje programa srčne otroške kirurgije, primerljive z uspešnimi tovrstnimi programi v tujini. V program so bili vključeni posamezni strokovni zdravstveni delavci, tukaj mislim predvsem mlade, ki so v program stopali z zagonom, izstopali pa žal razočarani. Predvidoma zaradi nezagotovljenih potrebnih kadrovskih virov, znanja oziroma bolj potrebnih izkušenj jasnega vodenja in odgovornosti pri izvajanju programa. Predvsem v zadnjem obdobju z ustanovitvijo NIJSB so si vodstva oddelkov in posamezniki     18. TRAK (VI) 11.25    (nadaljevanje) nasprotovali in celo onemogočali nadaljnji razvoj programa. Razlogi, ki smo jih že slišali, so različni. Posamezni zdravstveni strokovni sodelavci so postopoma odhajali in so danes uspešni v tujini in na drugih programih doma. Na podlagi zaslišanj je mogoče sklepati, da sta slovensko zdravstvo, a verjetno tudi politika pristopila k postopni postavitvi samostojnega programa otroške srčne kirurgije nepremišljeno, predvsem z vidika organizacije in zagotavljanja ustrezno kvalificiranega kadra v skladu s potrebnimi strokovnimi smernicami, standardi in normativi, ki so za tako zahtevne in občutljivo področje še toliko bolj pomembni. Dejstvo je, da Slovenija za dvema milijonoma prebivalcev ne zagotavlja kritične mase malih pacientov, da bi otroška srčna kirurgija lahko bila samostojna, kot je to praksa v drugih tovrstnih centrih v Evropi. Zaradi zgoraj omenjenih dejstev bi namreč težko zagotavljala program, ki bi bil predvsem povsem varen za paciente, nenazadnje pa tudi finančno vzdržen. Slovensko zdravstvo tare pomanjkanje zdravstveno negovalnega kadra, kot tudi primerne infrastrukture. Zgovoren primer so že domovi za starejše, pereče je tudi pomanjkanje finančnih sredstev oziroma virov za zdravstvene storitve. Tudi zato je sicer dobronamerna želja po samostojnem programu otroške srčne kirurgije za Slovenijo vprašljiva.   Ob vseh teh ugotovitvah je smiselno, da se v Sloveniji organizira otroška srčna kirurgija, ki bi opravljala samo del programa. Za operacije oziroma zahtevnejše posege pa bi se bilo treba povezati z usposobljenimi klinikami v tujini, ki imajo več pacientov in zato tudi več izkušenj. Vsekakor razumemo željo tistih, ki menijo, da si mladi srčni pacienti zaslužijo kvalitetno obranvavo doma. Vendar eno je želja, drugo pa realne možnosti in s tem povezano doseganje strokovne usposobljenosti za v največji možni meri varno zdravljenje otrok na tako zahtevnem področju srčnih bolezni, ki pa smo ga v prvi vrsti, seveda, dolžni zagotavljati.   V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca menimo, da moramo nadaljnji razvoj otroške srčne kirurgije prepustiti zgolj in samo stroki, ki mora upoštevati osnovne kriterije in pogoje tovrstnega programa, kot jih pozna, seveda, tujina. Najpomembneje je, da se otrokom s prirojenimi srčnimi napakami zagotovi varno in kakovostno zdravljenje ali na domačih ali n tujih tleh, to pa je v rokah stroke in ne politike.
Hvala za odgovor. Predsednik, vi veste, da moje vprašanje ni bilo tako nedolžno tako kot je zvenelo, kot inteligentna oseba točno veste kam sem ciljal in zakaj sem tudi to vprašal, ker se je pisalo leto 2012, spoštovani predsednik, prav študenti so bili prvi deležni teh varčevalnih ukrepov s prehrano povišanje koncesijskih dajatev, da ne bo to spet ponovno prava faza tista, ki nas čaka potem. Potem je nastal javni sektor, se je zgodil z znižanjem plač za 15 %, ko so upokojencem 26 tisoč upokojencev je bilo znižano za 300 evrov pokojnin, ker Desus se ni zavzel za to, potrdil je takrat to reč. Mi se bomo, upam, če se bo to zgodilo, da se bomo zavzeli za to reč. Otroški dodatki, nadomestila za brezposelnost, vse to se je zgodilo takrat. Povejte mi meni, gospod predsednik, resnično, če ste vi res človek besede in tudi časti kot take, ki mislim, da ste, ali se lahko mi res zanesemo na vas, na vaše besede, ker tukaj kot zgleda zdaj v tem trenutku ni tako, kar je dokazano do danes, žal ni vse tako kot zgleda na videzno. V luči sprememb v inštitucijah, če gledamo, v zavodih, kjer se dogaja, poglejte kaj se dogaja z RTV, ta zakon, ki je zdaj na mizi, ki je ena sramota, ki ne vem kako bo to končalo. Ali ni to že vse ena majhna faza tega novega, kličimo ga, pa ni treba, da ga kličemo ZUJF, ga lahko kličemo drugače. Kaj se tukaj skriva v ozadju in kaj tukaj prihaja na mizo? Ker počasi vi ciljate na to, da bomo spet začeli te grobe varčevalne ukrepe in tu bi želel, da mi odgovorite. Prosim res povejte mi z vašimi besedami, povejte mi resnično, da se lahko zanesemo mi državljani na to kar boste zdaj povedal. Hvala.
Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!  V Državni zbor sta tako koalicija kot opozicija vložili vsaka svojo zahtevo za parlamentarno preiskavo, ki bi se ukvarjala z nabavo in naročanjem zaščitne in druge opreme, ki je bila nujno potrebna v času epidemije. Na podlagi mnenja ZPS, ki je ugotovila, da na enako temo ne moreta delovati dve preiskovalni komisiji, imamo tako danes na dnevnem redu le eno od dveh vloženih zahtev za odreditev parlamentarne preiskave, in to je, koalicijske. Koalicija je namreč pripravila čistopis zahteve, v kateri so upoštevali tudi del navedb opozicije. Med drugim so razširili obdobje preiskovanja, in sicer od 1. februarja 2020 dalje; vsaj nekaj.     13. TRAK: (MK) – 10.00    (nadaljevanje) Kot je dejal Bernard Kirk(?) vlade morajo vladati, toda močne vlade potrebujejo močno opozicijo. In naloga nas opozicije je, da koaliciji vedno znova postavljamo ogledalo, opozarjamo na nepravilnosti in predstavljamo nasprotje vladajoče oblasti. Še več. Poklicani smo k nadzoru in profesionalni kritiki delovanja vlade, zato bi bilo edino smiselno in pravilno, da bi vlogo predsednika preiskovalne komisije prevzela opozicija. V SAB smo se zavzemali, da bi vodenje preiskovalne komisije prevzela ena izmed parlamentarnih strank, ki ni članica trenutne vlade, prav tako ni bila del prejšnje vlade, s tem bi se zagotovilo višji nivo objektivnosti samega poteka parlamentarne preiskave. V Poslanski skupini SAB Stranke Alenke Bratušek smo v preteklosti večkrat poudarili, da je treba raziskati, če je kdo izmed članov prejšnje vlade zlorabil epidemijo za tako imenovano vojno dobičkarstvo in ga v tem primeru poklicati na odgovornost. Najbolj sporno in nenavadno pri odreditvi parlamentarne preiskave, o kateri danes govorimo pa je dejstvo, da bi preiskovali sami sebe. In v sami komisiji je znano vsem, da imajo večino, saj jim je Stranka SNS s podpisom dogovora jasno zagotovila glas. Samo spomnim, da se bo isto dogajalo tudi s komisijo domnevnega pranja denarja SDS, ki jo bo vodil član koalicije, tudi to bo zanimivo. Tudi sam sem že večkrat poudaril, da je koalicija zlorabila epidemijo na račun katere so določeni posamezniki nenadzorovano zapravljali javna sredstva in kot sem že dejal v preteklosti je v kriznih časih potrebno varčevati, ne pa zapravljati davkoplačevalskega denarja. Zato je potrebna preiskovalna komisija, kjer se bodo raziskali vsi vidiki pri nakupih zaščitne opreme, tako aktualne kot prejšnje vlade. V Poslanski skupini SAB stojimo za tem, da v primeru ugotovljenih kršitev treba kršilce poklicati na odgovornost. Ob tem poudarjamo, da sta bili dve stranki del nekdanje koalicije in sta članici sedanje. V obeh vladah pa sta za boj s koronavirusom vodili ključne tri resorje: gospodarstvo, obrambo in zdravstvo. Prav zato je težko kazati na prejšnjo vlado kot celoto. V SAB smo že v času sprejema prvega protikorona mega zakona kot prvi predlagali poseben parlamentarni nadzor, ki bi sproti bdel nad porabo in dodeljevanjem javnega denarja. V drugem protikoronskem zakonskem svežnju smo šli še korak dlje in predlagali vzpostavitev posebnega proračunskega sklada, s katerim bi v vsakem trenutku do centa natančno znali povedati, koliko smo denarja smo namenili za reševanje krize. Tako bi se sproti preverila poraba javnega denarja, po toči zvoniti je namreč prepozno. Zapravljenega denarja ne bomo dobili nazaj. Sedaj lahko le ugotavljamo ali so bila sredstva porabljena transparentno in gospodarno. Stvarem je treba priti do dna in naj posamezniki za svoja dejanja, če bodo kršitve ugotovljene tudi odgovarjajo. Kajti z denarjem davkoplačevalcev je treba v vsakem trenutku ravnati pregledno, učinkovito, skrbno in v duhu dobrega gospodarja. V preiskovalni komisiji koalicije bo Stranka SAB sodelovala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina SNS, kolega Jani Ivanuša.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Jani Prednik.
Predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Prvi ima besedo, kolege Kordiša ni, Blaž Pavlin.
Spoštovani! Lep dober dan vsem prisotnim, še posebej predsedujočemu in seveda ministru Kralju.    12. TRAK: (JJ) – 9.55    (nadaljevanje) Vlada se pred parlamentarnimi počitnicami, ki so pred vrati pospešeno trudi in pripravlja na drugi val covid-19, ki ga želi spraviti pod streho, medtem ko nekateri že veselo koristijo bone širom po Sloveniji. Kaj in kako bo v naprej nihče ne ve. Morebiti nam sledi še trtji val, četrti val preden bomo imeli cepivo. Z novelo zakona se določajo začasni ukrepi na področju dela in delovnih razmerij, štipendij, zdravstva in socialno-varstvenih zavodov. Med drugim se sledi tudi načelu ekonomičnosti postopka, kjer se morajo finančna sredstva voditi hitro s čim manjšimi stroški in brez zamud. 370 milijonov evrov bo šlo iz državnega proračuna. Za upravičence do ugodnosti so predvidene dodatne administrativne obveznosti, kar pomeni več dela. Obseg poglavitnih rešitev je nekako pričakovano, da se podaljšuje ukrep čakanja na delo, in sicer do konca tega meseca. Pri tem je relevantno, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Delodajalec med drugim ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če slednje lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Zakaj neki bi nekateri delali več ur, več kot osem ur, drugi pa lepo doma čakali na kavču in uživali. V času prejemanja nadomestila plače naj delodajalci ne bi smeli odpuščati delavcev, žal pa se nam zdi, da je te praksa čedalje več, kajti vidimo po dolgih vrstah brezposelnih oseb pred zavodi za zaposlovanje. Inšpekcijski nadzor mora biti, da se dela tako, kot je treba. Določa se tudi plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Ravno v tem času je večina ljudi na morju na Hrvaškem, v bivši Jugoslaviji, na prostorih bivše Jugoslavije, na mesto, da bi se varno držali doma. Raj gredo čez mejo in trepetajo, če se bodo morali predčasno vrniti z dopusta, kajti niče si ne želi biti v karanteni oziroma celo tvegajo izgubo služb. Na svoj račun bodo prišli tudi uporabniki varstva starejših, kajti v višini 31 milijonov evrov se bodo financirali dodatni kadri za izvajanje socialno-varstvenih in zdravstvenih storitev, kar bo olajšalo vsakodnevno delo. Daleč najbolj odmevna pereča zadeva pa je mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, kjer je bilo na to temo prelitega že veliko črnila. Narejena bo po vzoru italijanske ali nemške, na osnovi Bluetootf tehnologije. Vedno imamo dva pola, eno to zagovarjajo, drugi so striktno proti temu. Vsi se neki bunijo oziroma ampak za zdrave uporabnike namestitev in uporaba na prostovoljni bazi in jih tudi nič ne stane. Probleme bodo imeli starejši, ki nimajo ravno vsi pametnih telefonov. Podatki se anonimno beležijo, saj je dodeljena naključna koda za enkratno uporabo. Zadeva je v redu zastavljena, do na katerih zlorab naj ne bi prihajalo, je pa res, da se nekateri počutijo ogrožene, ker se ji želi nadzirati spremljanjem lokacije. Zaskrbljena je tudi informacijska pooblaščenka. Če je človek pošten in ima čisto vest, se nima kaj bati kriminalci pa so povsem druga zgodba. Predpisane so tudi kazenske določbe z visokimi globami. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je želela, da bi Vlada v četrti protikoronski zakon vključila tudi ukrepe za reševanje likvidnostnih težav podjetij, tudi z znižanjem ddv za posamezne panoge in s spodbudami za določene dejavnosti. Za podatek naj dodam, da je Nemčija do novega lega znižala stopnjo ddv z 19 na 16 procentov. Razlaga po mojem ni potrebna.   Na koncu bi vas vprašal, ali veste, da so psi ovčarji, španjeli in zlati prinašalci, ki jih urijo na nemških šolah pri prepoznavanju okužbe koronavirusa v človeški slini 80 procentni. Ali bomo tudi mi sledili temu vzgledu se sprašujem. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo podprli novelo zakona, kjer je dober tako za državljane in državljanske Republike Slovenije, kot za celotno slovensko gospodarstvo. Hvala lepa za vašo pozornost.
Kolegice, kolegi! Pozdravljeni!  Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter na področju nabav in upravljanja za medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je bila odrejena na 3. seji Državnega zbora. Za omenjeno preiskovalno komisijo smo njen namen določili v kar 40. točkah. Že obseg namena komisije priča o tem, da je problematika področja široka in še kako zapletena. Program otroške kardiologije in težave povezane z njim ima dolgo zgodovino. Dogajanje okrog tega programa pa so, lahko rečemo, vse prej kot normalna ali ustaljena. Vmesno poročilo, ki je spisano na podlagi gradiv, pričevanj in zaslišanj je, po našem mnenju, skupek ugotovitev in sklepanj, ki pa ne predstavljajo jasne slike o tem kdo, kdaj in na kakšen način je neposredno ali posredno kriv za katastrofalno stanje in dogajanje na tem programu. Kot je zapisano v poročilu, zdravnikom in strokovnemu osebju ni mogoče naprtiti krivdo, kakor tudi ne moremo trditi, da so za nastalo situacijo krivi posamezniki v različnih obdobjih tako na Ministrstvu za zdravje, na najvišjih položajih UKC Ljubljane ali Vlade. Konce koncev se lahko vprašamo kdo smo poslanke in poslanci, da bomo sodili o tem, ali so zdravniki     19. TRAK: (VP) 11.30    (nadaljevanje) in strokovno osebje delovali strokovno in kompetentno. Dejstvo je, da so se težave ne programu otroške kardiologije začele že davnega leta 2007, razrešile pa se niso do danes. Ta zgodba se vleče dolgih 13 let, v tem času pa je bilo izpeljanih nešteto idej, kako nastale situacije rešiti, a nobena žal do sedaj ni delovala. Na tem mestu se upravičeno lahko sprašujemo, kdo je kriv, da se v tako dolgem časovnem obdobju niti ena rešitev ali niti ena ideja, kako presekati ta gordijski vozel, ni obnesla. Iz poteka preiskovalne komisije in vmesnega poročila lahko rečemo, da je krivda tako na strani stroke kot tudi na strani vodilnih mest v UKC Ljubljana, ministrstva za zdravje in drugih.   V poslanski skupini Socialnih demokratov se strinjamo z zapisano trditvijo v poročilu, ki pravi, da ni bila jasno postavljena odgovornost, ne strokovna in ne upravljavska, ki bi zagotavljala izvajanje programa otroške srčne kirurgije. Menimo pa tudi to, da se celotna krivda za nastalo situacijo ne more prevaliti zgolj na nekaj posameznikov, ki so bili v zgodbo vpleteni zadnjih nekaj let, kakor je zapisano v tem poročilu. Poslanke in poslanci SD nimamo težav s tem, da se vmesno poročilo z vsemi gradivi, pričevanji in zaslišanji preda organom, ki bodo lahko sliko dogajanja in odgovornosti razjasnili. Poročilo in gradiva imajo lahko tudi drugo plat zgodbe, zato je še kako pomembno, da se vsa gradiva, vsa gradiva predajo organom, ki naj nastali situaciji naredijo končno in dokončno konec.
Ko ste omenjali tisto leto 2012, ste prvič pozabili omeniti zakaj so bili tisti ukrepi sploh potrebni. Ne zaradi tega kar se je dogajalo leta 2012, ampak zaradi tega kar se je dogajalo par let prej, ko se je višala javna poraba, sredstva v javne blagajne pa zmanjševala in je denarja enostavno zmanjkalo. In tisti ukrepi, ko vaša predsednica zelo veliko govori o tem kdo je rešil Slovenijo pred trojko, tisti ukrepi so rešili Slovenijo pred trojko. Drugače pa bi prišla mednarodna uprava in bi se nam dogajalo to kar se je dogajalo Grčiji, pa še kakšni drugi državi. Druga stvar, ki ste jo pozabili omenili, je pa to, da je ravno takrat tista vlada uvedla subvencioniranje brezplačnega prevoza, prevoza za dijake in študente, ko ste stvari našteval. Kar se tiče pa držanja besede. Če boste kaj hodili po koruzah, pa iskali odvržene puške, moje ne boste našli, jih boste pa našli veliko tistih s katerih ste sedel skupaj v Vladi in zdaj sedite skupaj v opoziciji.
Hvala predsednik za besedo. Lep pozdrav vsem.   V zadnjih mesecih smo na odborih in na sejah Državnega zbora veliko razpravljali o delovanju izvršilne veje oblasti v času krize. Tako na področju nabave zaščitne opreme kot tudi delovanju zdravstvenega sistema in skrbi starejših v domovih za ostarele. Opozicija očita sedanji vladi predvsem, da je vlada šla zavestno v nabavo zaščitne opreme preko posrednikov predvsem zato, da bi posameznikom omogočila velike zaslužke. Prav je, da preidemo od pompoznih očitkov na konkretne dokaze in parlamentarna     14. TRAK: (NB) – 10.05    (Nadaljevanje) preiskovalna komisija lahko te razišče. Meni osebno se postavlja tudi vprašanje: Zakaj prejšnja Vlada, pa čeprav je opravila samo tekoče posle, ni opravila svoje naloge? Zakaj ni poskrbela za naročilo zaščitne opreme ne poreko posrednikov, ne s pomočjo naročil direktno pri proizvajalcih in to tako, da bi opremo dobili pravočasno. Enostavno ni opravila svoje ustavne in zakonske naloge. V najhujši krizi je skladišča pustila skoraj prazna in prav je, da to tudi preišče parlamentarna preiskovalna komisija. Zanima me tudi ali je Sova opravila svoje delo in takratnega predsednika Vlade pravočasno opozorila o pojavu virusa na kitajskem. Zanima me tudi, kdaj je bil nekdanji predsednik Vlade o tem dogajanju obveščen in zakaj ni ukrepal. Postavlja se mi vprašanje: Ali se oziroma se bo posamezni minister ali predsednik Vlade, ki ni opravil, ki ni poskrbel za pravočasno naročilo zaščitne opreme, pred slovenskimi državljani in parlamentarno komisijo zagovarjal, da je državljane pustil gole in bose ter jih izpostavil nevarni okužbi ter s tem bolezni ogrozil njihova življenja ali pa je naročil in poskrbel zaščitno opremo ter se bo zagovarjal pred očitki o morebitnih nepravilnostih pri nabavi, je pa to opremo priskrbel za zdravstveno osebje ter državljane ter s tem poskrbel za zaščito življenj naših državljanov. In sedanja Vlada je poskrbela ravno za to. Verjetno v tem kaosu pri nabavi zaščitne opreme na svetovnih trgih res prišlo do kakšnih nepravilnosti in prav je, da jih organi pregona ter parlamentarna preiskovalna komisija razišče morebitne nepravilnosti pri nabavi te opreme. Na problematiko pri nabavi zaščitne opreme je opozoril tudi komisar Lenarčič, ki je izjavil, da je bilo včasih, ko je povpraševanje močno presegalo ponudbo, bilo težko zagotoviti urejeno naročanje, saj so se pojavile težave tako s kakovostjo opreme in želja nekaterih po hitrih zaslužkih. S takim stanjem se je takrat soočal cel svet. In če je kaj dobro v tej krizi je to to, da je prav ta kriza jasno pokazala, da v Sloveniji nimamo sistemsko urejenega načina po katerem bi odreagirali v takšnih situacijah, zato je tudi prav, da parlamentarna preiskovalna komisija razišče tudi sistemsko in zakonodajno ureditev tega področja in morebitne pomanjkljivosti in predlaga zakonske rešitve.   Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolegica Eva Irgl.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Mojca Žnidarič.
Hvala lepa.  Kolega Bandelli, imate besedo za postopkovni predlog.
Hvala lepa.   Kolega Pogačnika ni. Naslednji je, kolega Baković… Ga tudi ni. Dušan Verbič, naslednji.
Najlepša hvala za besedo še enkrat.   Spoštovane poslanske, spoštovani poslanci! Pred nami je torej obravnava predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19, ki je del tako imenovanega četrtega protikorona paketa. Vsi skupaj smo na izjemno veliki preizkušnji zaradi novega vala oziroma novih okužb in na nek način v zanimivi     13. TRAK(VI) 10.00    (Nadaljevanje) situaciji, saj se v političnem prostoru, kar je bilo vidno zlasti na obravnavi tega zakona v ponedeljek na Odboru za delo, nerazumno krepi nasprotovanje ukrepov Vlade, ki pa so nujni in prepotrebni za zajezitev novih okužb. Zlasti, ko govorimo o mobilni aplikaciji, pa tudi drugih ukrepih, recimo iz socialnega področja. Opozicijski poslanci so namreč na Odboru za delo glasovali proti zakonu, med drugim torej tudi proti temu, da se nameni dodatnih 31 milijonov evrov za področje institucionalnega varstva. Če kdaj, potem prav v tako težkih in zahtevnih situacijah, ko smo kot družba v celoti na preizkušnji in smo jim priča danes, potrebujemo složnost pri potrjevanju ukrepov, ki nenazadnje varujejo zdravje vseh nas in blažijo posledice, ki jih povzroča COVID-19.   Prvi protikorona paket je bil usmerjen v reševanje gospodarstva, v reševanje delovnih mest in v pomoč ljudem. Prav ukrepa za povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa sta se izkazala za izjemno učinkovita, vse z namenom, da se ohrani zaposlitve delavcev in delovna mesta. Zaradi ukrepov Vlade se namreč ohranila ena četrtina delovnih mest. Drugi paket je bil namenjen zlasti zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in pomoči vsem tistim ranljivim skupinam, ki v prvem paketu niso bile zajete. Tretji paket pa je bil namenjen zlasti reševanju slovenskega turizma, uvedba bonov, ki jih danes nekateri že koristijo v različnih nastanitvah po naši čudoviti Sloveniji in sprejetju ostalih še potrebnih ukrepov, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov iz različnih področij in so bili usklajeni s socialnimi partnerji.   Četrti protikorona paket, ki ga obravnavamo danes pa predlaga zlasti naslednje sklope rešitev. Prvič, podaljševanje ukrepa čakanja na delo za največ tri mesece. Drugič, določitev in plačilo nadomestila plače za odrejeno karanteno, ki se krije iz proračuna, ko delavcu delodajalec ne more organizirati dela na domu, višina nadomestila je odvisna od razloga za odreditev karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje ima pravico do nadomestila plače v višini 50 %. Delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in ne more opravljati dela na domu pa ima pravico do nadomestila plače v višini 80 %. Tretjič, ukrepi s področja institucionalnega varstva. Vlada je za socialnovarstvene zavode namreč v tem zakonu zagotovila dodatnih 31 milijonov evrov. Zlasti bodo sredstva namenjena za izboljšanje kadrovskega položaja, ki ga domovi za starejše in druge oblike socialnega varstva, še posebej glede na trenutno zaskrbljujočo situacijo nujno potrebujejo. To tudi pomeni, da izboljšanje standardov v domovih ne bo kakorkoli finančno vplivalo na oskrbovance oziroma zato ne bo potreben dvig cen. To je pomembno tudi zato, ker so najbolj ranljive skupine pri spopadu s COVID-19 prav starostniki. Trenutno imamo približno 20 tisoč oskrbovancev v domovih za starejše in tudi že nove okužbe z virusom prav v teh ustanovah. Žal je kar nekaj okuženih tudi v domu starejših v Pristanu v Vipavi, od koder sama prihajam, vendar delamo vse, da komunikacija med ključnima ministrstvoma, lokalno politiko in strokovnimi delavci poteka hitro in učinkovito in upam, da bodo našli primerno rešitev in da se bo v Vipavi izšlo za vse kar najbolje. Četrtič, mobilna aplikacija za obveščanje v stikih z okuženimi ali potencialno okuženimi. V večjih državah, ki so uvedle tako imenovano prostovoljno aplikacijo se je izkazalo, da ni učinkovita v kolikor ni obvezna za osebe v karanteni in okužene osebe. Osnovni in edini namen mobilne aplikacije je varovanje zdravja ljudi in omogočanje epidemiologom, da svoje delo opravljajo hitreje in učinkoviteje. S hitrejšim ugotavljanjem števila okuženih ali potencialno okuženih se dokazano lahko hitreje zajezi širitev okužbe, kar pa očitno nekaterim, ki temu nasprotujejo ni v interesu. Jasno je potrebno izpostaviti, da v tem primeru ne gre za poseg v zasebnost temveč za nujen dopusten in sorazmeren ukrep za učinkovito varovanje javnega zdravja. V tej fazi boja proti epidemiji COVID-19 je nasprotovati mobilni aplikaciji, ki jo imajo tudi že druge države, neodgovorno, saj z njo lahko rešimo tudi mnogo življenj.   V Slovenski demokratski stranki bomo zakon oziroma četrti protikorona paket podprli, saj je nujen za blažitev     14. TRAK: (DAG) – 10.05    (nadaljevanje) socialnih stisk in za pravočasno odkrivanje in preprečevanje širjenja virusa covid-19.   Hvala.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.  Preiskovalna komisija je bila odrejena decembra 2018 in vmesno poročilo, ki ga obravnavamo danes, se osredotoča na delo preiskovalne komisije na področju programa otroške kardiologije. Sama odreditev preiskovalne komisije je bila bolj kot ne vprašanje časa. V kaotičnem stanju na programu otroške kardiologije namreč že kar nekaj let poročajo mediji, zaskrbljujoče razmere pa so večkrat tudi že zavzele pomembno vlogo na političnem parketu.   V poslanski skupini SMC bomo glasovali proti zaključnim skupnim ugotovitvam, prav tako ne bomo podprli predlaganih sklepov. Kot članica preiskovalne komisije sem zaradi nestrinjanja z zaključnimi skupnimi ugotovitvami predložila tudi ločeno mnenje, v katerem je nestrinjanje podrobneje pojasnjeno.  Če se lahko strinjamo s tem, da sta nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in njena državna sekretarka dr. Ana Medved objektivno politično odgovorni za nastalo situacijo, pa nikakor ne moremo trditi, da sta za svoje delo kazensko in subjektivno odgovorni, kakor je izhajalo iz osnutka vmesnega poročila. Takšna politična odgovornost je namreč povezana z vrednotenjem njunega dela kot nosilk javnih funkcij. Tako kot v ločenem mnenju bi želela tudi zdaj opozoriti, da preiskovalna komisija brez tega, da bi raziskala in ugotovila dejansko stanje, ne more sprejeti političnih in pravnih odločitev.   Na podlagi opravljenih zaslišanj lahko zaključimo, da lahko krivdo za neuspelo reševanje problematike izvajanja programa otroške kardiologije pripišemo: zdravnikom v programu, vodjem in predstojnikom oddelkov in klinik, vodstvu UKC, strokovnemu svetu UKC, svetu zavoda UKC, Zdravniški zbornici Slovenije, zdravstvenemu svetu in šele na koncu ministrstvu za zdravje. To je v svojem ločenem mnenju priznala tudi tedanja predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec. V času ministrovanja Milojke Kolar Celarc pa bi očitno moralo biti najbolj odgovorno ministrstvo za zdravje, šele na to pa vsi ostali. Namesto, da bi ji priznali, da je kot odgovorna nosilka javne funkcije poskusila rešiti problematiko na področju otroške kardiologije, ji to nekateri celo očitajo. Žal tudi njej ni uspelo razrešiti več kot 10 let trajajoče agonije in za to je takratna ministrica objektivno politično odgovorna. Se pa sprašujemo, kje so vsi ostali, ki so dejansko odgovorni za to, da se je nevzdržno stanje     20. TRAK: (MK) – 11.35    (nadaljevanje) ohranjalo se od leta 2007? Kje so vse Vlade in vsi ministri do Milojke Kolar Celarc? Kje so vsi generalni direktorji in strokovni direktorji UKC Ljubljana do leta 2016? Kje so vsi predstojniki klinik in oddelkov in kje so vsi zdravniki? To so pravi krivci za to, da je Slovenija v strahu čakala na to, kaj se bo dogajalo z malimi pacienti, ki so nujno potrebovali otroškega srčnega kardiokirurga. Prizadevanje nekdanje ministrice in odločitev Vlade, da ustanovi NIOSB so bila dobra. To so potrdile tudi nekatere priče, bivši predsednik Zdravniške zbornice, bivši strokovni direktorici UKC Ljubljana, bivši minister Fakin, otroški kardiovaskularni kirurg, to veliko pove. Odločitev takratne Vlade je bila v danih razmerah prava, kar potrjuje tudi dejstvo, da je Strokovni svet UKC Ljubljana septembra prejšnjega leta podal soglasje k ustanovitvi klinike za srce. Decembra 2019 pa je ustanovitev takšne klinike soglasno podprl tudi sam Svet UKC Ljubljana. Zato so očitki, da je bila ustanovitev NIOSB piar poteza SMC neosnovani in žaljivi do tistih, ki so imeli iskren namen pomagati. V SMC si za voljo kakovostne in varne oskrbe vseh slovenskih pacientov, zlasti otrok želimo, da UKC preko klinike za srce uspe rešiti probleme na področju otroške kardiologije, če že niso imeli dovolj volje in interesa za sodelovanje in podporo NIOSB. V SMC smo že od samega začetka pozdravljali ustanovitev preiskovalne komisije, pri njenem delu smo tudi aktivno sodelovali. Naša želja je bila, da z delom komisije pridemo do epiloga zgodb, ki so dodobra zaznamovale naš zdravstveni sistem, ter so občutljive in pretresljive. Dejstvo je, da so se v okviru izvajanja programa otroške kardiologije dogajale slabe prakse. V SMC nismo in nimamo nobenega namena, še manj pa razloga, da bi njihovo razkritje ovirali. Naš cilj pri sodelovanju v Preiskovalni komisiji je bil preprost, ugotoviti dejansko stanje in kdo je za takšno stanje odgovoren. Sporočilo, ki ga je dalo izjemno delo Preiskovalne komisije je jasno. K razrešitvi problema zdravljena otrok s prirojenimi srčnimi napakami je tudi v nadalje treba pristopiti z vso resnostjo. Ob tem pa pristojni organi pri tem ne smejo mimo preteklih dogodkov, ki so program otroške kardiologije pripeljali do točke, ki Sloveniji ni nikoli ne bo v ponos. Pričakujemo pa, da se ugotovitve pristojnih organov v nobenem primeru ne bodo izrabile za medijski linč in posledičen političen konstrukt. Hvala.
Hvala, predsednik. Spoštovani predsednik Vlade Janez Janša, v luči zadnjih teh dogodkov kako naj vam verjamem jaz osebno, kako naj vam verjame naša stranka SAB ali pa kako naj vam verjamejo državljani sploh, povejte vi meni. 130 milijonov ste že investicij na ministrstvu za infrastrukturo ste krčil, je jasno to, to mislim, da vedo vsi. Določeni razpisi na kulturi sploh niso, so zamrznjeni, se pravi tu smo v tej fazi. Na študentih in na upokojencih, spoštovani predsednik Vlade tukaj se varčuje, se ne varčuje na njih. Kakšno veste ima lahko človek, kakšno veste lahko ima, da varčuje na teh osebah, povejte mi meni. To je prvo in osnovno kar je. Mi vam ne verjamemo iz enostavnega razloga, ker še sam vi ne verjamete v inštitucije. Kako bomo mi potem verjeli, če vi sami v inštitucije ne verjamete? Ampak sistem, način dela, ki /nerazumljivo/ bistva čista demontaža države, diskvalifikacija teh inštitucij, resnično povedano. Kako naj mi zdaj verjamemo? Bo nepreklicnem tem odstopu vašega ministra se izgovarjate, da niste odpiral kuverte, ko vemo vsi, da imate precedente z ne odpiranjem kuvert, oprostite, če vam tako povem.     6. TRAK: (VP) 12.25    (nadaljevanje) Zdaj ni odprl kuverte in minister je še vedno minister. Ma, kje smo? Ma, kaj se vam zdi to ena prava, da tu imate za norca nas tukaj, državni zbor? To se ne dela, nikoli se ni zgodilo to v 30 letih.   In ker je argument pomemben predvsem za bodočnost naše in še vedno demokratične naše države in upam, da bo ostala tudi demokratična, predlagam, da se na podlagi drugega odstavka 246. člena poslovnika državnega zbora opravi splošna razprava.   Hvala, predsednik.
Hvala lepa. Hvala lepa za besedo, predsednik. Vsem skupaj prav lep pozdrav!   Uvodoma prav gotovo je potrebno nekaj besed kar se tiče parlamentarne preiskovalne komisije Državnega zbora. In tukaj moje, ključno uvodno vprašanje: Komu je namenjena parlamentarna preiskovalna komisija Državnega zbora, ki je pravno zelo dobro urejena v zakonu in Poslovniku o parlamentarni preiskavi in vprašanje je komu je namenjena) Volivcem, javnosti, političnim strankam v Državnem zboru preko poslanskih skupin, organom pregona v Republiki Sloveniji ali poslancem. Moje skromno mnenje je, ki temelji na treh preiskovalnih komisijah, 5 milijardne bančne luknje, TEŠ 6 kot tudi pranje iranskega denarja, da ni posebnega učinka in sicer na volivce, na javnost kot tudi organe pregona v Republiki Sloveniji. Ima pa veliko vlogo in pomen na poslance, ki predsedujejo posamezni parlamentarni komisiji, kajti v javnosti se prikazujejo kot varuhi javnega denarja, ki pa v nadaljnjih njihovih ugotovitvah pravna država ne deluje v interesu     15. TRAK: (MK) – 10.10    (nadaljevanje) pravičnosti in svojih državljanov. Značilno za parlamentarno preiskovalno komisijo je, da zelo kmalu svoje ime delovanje nekako prevzemajo po njenih predsednikih. Dotaknil se bom omenjenih treh, ki lahko iz preteklih aktivnosti prikažejo dobre in slabe strani delovanja in ugotovitve. Logarjeva komisija, ki je bila nekako pod predsedovanjem SDS-a 5 milijard bančne luknje, bank v državni lasti vezano predvsem NLB, NKBM, Abanka, Probanka in Factor banka. Potem smo imeli Hanžkovo komisijo, ki je izhajal iz Poslanske skupine Levice, projekt tako imenovanega Saleškega lobija v znesku 1,4 milijarde evrov, ki je praviloma ta projekt potekal preko politične stranke Socialnih demokratov in tretja Möderndorferjeva komisija s strani Poslanske skupine SMC pranje iranskega denarja v višini 1 milijarde evrov. Iz aktivnosti vseh treh komisij izhaja, da so delo zaključile uspešno, vendar na žalost organi pregona in kot rečeno pravna država ni odigrala svojega poslanstva. Moram se še tukaj pri slednji še dotakniti, ker je ta Möderndorferjeva komisija nadaljevala delo še z ugotavljanjem domnevnega pranja denarja v NKBM in financiranje politične stranke SDS, pa žal se ugotavlja, da v letu in pol ni nekako izpolnila niti tega, da bi pripravila vmesno poročilo.   Kot rečeno ugotovitve komisij so bile predane organom pregona, sodni epilogi po nekaj letih so zelo zelo skromni in tukaj je res ponovno vprašanje, kje je pravna država vezana na milijardnih oškodovanih davkoplačevalcev, da ne omenjam materialno, kazensko ali odškodninsko odgovornost nosilcev upravljanja in nadzora omenjenih preiskovalnih družb, ki so praviloma bile v državni lasti. Katere osebe so bile spoznane za politično odgovorne kot nosilci javnih pooblastil pri omenjenih parlamentarnih preiskavah in tudi kot tako imenovane objektivne odgovorne. Bom kar navedel nekaj imen: Borut Pahor, Franci Križanič, Marko Kranjec, Alenka Bratušek, Miro Cerar. In kje so danes omenjeni? Nekateri so še vedno zelo aktivni v slovenskem političnem prostoru in če ta del lahko uvodoma zaključim, toliko o učinku parlamentarnih preiskovalnih komisij Državnega zbora.   Glede točke današnjega reda. Vseeno je potrebno pogledati in navesti naslednje: Vlada Republike Slovenije, ki jo je vodil gospod Marjan Šarec je gotovo bila seznanja s stanjem epidemije na Kitajskem konec leta 2019. Prvi primeri so uradno se pojavili v Evropi, konkretno v Franciji 24. 1. 2020 in v Nemčiji 27. 1. 2020. Se pravi na dan, ko je odstopil predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Marjan Šarec. Naključje bolj malo verjetno ali pa njegovo zavedanje, da je v sestavi tedanje koalicije kot predsednik Vlade ne bo sposoben on sam s celotno koalicijo se uspešno zoperstaviti izbruhu epidemije, ki je bila dne 12. 3. 2020 tudi uradno potrjena v Republiki Sloveniji. Žalostno, resnično in obžalovanja vredno je bila ta realnost, da Republika Slovenija ni bila    16. TRAK: (JJ) – 10.15     (nadaljevanje) pripravljena na tako imenovani covid-19 in to za zdravstvene ustanove, ki so same nabavljale zaščitno opremo za svoje potrebe, domove za ostarele, kot tudi Zavod za blagovne rezerve, da ne bom govoril o skrbi za državljane in državljanke Republike Slovenije.   Zdaj, zakaj je bilo tako slabo stanje pripravljenosti v Republiki Sloveniji je predvsem znano Vladi pod vodstvom Marjana Šarca oziroma pristojnim resornim ministrstvom. Zato je prav, da se ugotovi in je potrebno ugotoviti politično odgovornost za slabo stanje zalog zaščitne zdravstvene opreme in kasnejše nabave v času epidemije po svetu v katerem pa je deloval trg ponudbe in povpraševanja predvsem po principu kdo da več in v ospredju še prednost gotovinskega plačila ob prevzemu zaščitnih sredstev. Zato se tudi sam strinjam, da je potrebna predvsem ugotovitev in to tako imenovana objektivna odgovornost.   Ne glede na moj uvodni del razprave, lahko rečem, da sem nekoliko večji optimist v tej zadevi, kajti pred začetkom dela te parlamentarne preiskovalne komisije se že zelo aktivno z vsebino ukvarjajo organi pregona, policija in tožilstvo temveč tudi Računsko sodišče in KPK. Pomeni sočasna aktivnost navedenih institucij in tudi predlagani parlamentarni preiskovalni komisiji. Zato sem v tem primeru večji optimist glede na končni učinek ali efekt parlamentarnih preiskovalnih komisij Državnega zbora. In ravno zaradi tega podpiram predlagano preiskovalno komisijo in ji želim učinkovito delo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.   V razpravo dajem 7. člen ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, Levice in SAB. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja, zato odpiram prijavo. Prva ima besedo kolegica Tina Heferle.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o vmesnem poročilu o bistvenih ugotovitvah in o predlogu sklepa, ki ga je predložila Preiskovalna komisija. Obveščam vas, da amandmaji k predlogu sklepa niso bili vloženi. Prvi je na vrsti, predlagateljica, ki ima prva besedo.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo državni zbor odločil jutri, 14. julija 2020, v okviru glasovanj.   Naslednji ima besedo za vprašanje kolega Zmago Jelinčič Plemeniti.
hvala lepa. Naslednji na vrsti je kolega Jani Möderndorfer.
Hvala lepa za besedo.  Kot je v parlamentarni praksi dovoljeno, bom tudi jaz pri prvem amandmaju danes razpravljala nekoliko širše oziroma o tisti vsebini, za katero ocenjujem, da je treba povedati nekaj stvari in nanjo opozoriti.   Po eni strani me žalosti, da moram biti do tega zakona spet kritična. Četrti protikorona paket sicer res vsebuje nekatere ukrepe, ki so trenutno za naše gospodarstvo in za naše ljudi še kako dobrodošli, ampak tako kot pri prejšnjih protikorona paketih Vlada tudi danes v zakon, ki je sicer socialne in interventne narave, podtika represivne ukrepe, s katerimi grobo in na nedopusten način posega v ustavno zagotovljene pravice naših državljanov. In še enkrat, res me žalosti, da bo danes po mojem mnenju glavnina naše razprave in medijskega poročanja o tem protikorona paketu prav ta sporna mobilna aplikacija, namesto da bi se vsi skupaj ukvarjali predvsem z vsebinami ekonomske in socialne narave, ki jih v tem času potrebujemo; temu je namreč namenjena interventna zakonodaja, ne pa represivnim ukrepom.   Večkrat sem že povedala, pa bom še enkrat to povedala, epidemija ni in ne sme biti razlog, da se na kakršenkoli način prekomerno posega v človekove pravice in svoboščine. Zapovedana obvezna uporaba aplikacije za sledenje ljudem – lepo vas prosim, kam to pelje! V Evropski uniji bomo edina država, ki bo svojim ljudem zakonsko zapovedala namestitev te mobilne aplikacije. Slovenija bo spet nek unikum, in to v negativnem smislu. Po mojem mnenju je javnosti treba jasno povedati, da aplikacija ne bo anonimna, da aplikacija v svojem bistvu v resnici ni namenjena medsebojnemu obveščanju ljudi, ampak prej čemu drugemu. Kakšne bodo nevarnosti in priložnosti za zlorabo in vdor v zasebnost ter kaj vse v resnici dopušča ta aplikacija, bo povedal kasneje moj kolega, pred tem pa bi dodala naslednje. Dragi državljani, ki nas spremljate, država po sedaj veljavni zakonodaji lahko pridobiva vaše osebne podatke in podatke o vaši lokaciji samo in izključno na podlagi sodne odredbe, če in ko so za to podani nujni z zakonom določeni pogoji. To so tiste kazenske varovalke, ki jih danes, spoštovani državljani, še imate in ki vas danes še varujejo pred samovoljnim in represivnim delovanjem države naproti vam. Od danes naprej pa bodo po mojem mnenju te varovalke zvodenele, kajti država bo lahko aplikacijo zlorabila in vse te podatke pridobila preko te mobilne aplikacije za sledenje, torej, mimo sodnih odločb, mimo sodišča. Ponavljam, vse te kazenske varovalke so danes vsebovane v kazenski zakonodaji, recimo, o kazenskem postopku, kjer se tovrstne iste informacije, ki naj bi jih tudi ta mobilna aplikacija zagotavljala,     15. TRAK: (SB) – 10.10    (nadaljevanje) pridobijo, kot rečeno, od osumljenih za najhujša kazniva dejanja na podlagi sodne odločbe. Upam, da se tisti državljani, ki nas danes spremljajo ali pa ki bodo spremljali vsaj dnevna poročila v medijih, zavedajo vsega tega o čemer sem zdaj govorila, zadeva ni tako zelo nedolžna kot si to želi ali pa kot to predstavlja Vlada in skupaj z njo koalicijski poslanci, ker če bi bila, potem ne eni in ne drugi ne bi ves čas govorili le o tej prostovoljni uporabi mobilne aplikacije, ampak bi z mirno vestjo in z dvignjeno glavo omenili tudi ta sporni drugi odstavek 29. člena tega zakona, ki govori o obvezni uporabi mobilni aplikacije. Zakaj o tem dejstvu ne želijo govoriti? Mislim, da to ne zahteva posebne razlage, ampak se odgovor ponuja kar sam. Ignoranca opozoril informacijske pooblaščenke, ignoranca sprejetih stališč evropske komisije, ki poudarja, da je za utemeljeno zakonsko urejanje takšnih aplikacij nujno potrebna prostovoljna uporaba te aplikacije, torej takšna ignoranca pritiče samo tej Vladi, ki jo imamo danes pod vodstvom stranke SDS in takšna ignoranca kaže na neko delovanje najprej te stranke, ki sem jo omenila, ki pa ga počasi, ampak vztrajno povzemajo tudi koalicijske SMC, NSi in Desus. Zdaj, da ne bom predloga, kot pravnica in kot državljanka zaradi teh nedopustnih posegov v ustavno zagotovljene pravice, ki jih ta zakon omogoča in na katere opozarja tudi naša Zakonodajno-pravna služba, na odboru smo lahko slišali zelo jasna, zelo podkrepljena in strokovna stališča zakaj v večjem delu zakona nasprotuje takšni ureditvi zaradi vsega tega tega zakona seveda ne bom mogla podpreti in mu ostro nasprotujem.
Hvala lepa. Jaz se moram kolegom poslancem zahvaliti za bolj ali manj korektno uvodna stališča. Predvsem pa bi se želela uvodoma odzvati na stališče Poslanske skupine Levica in kolege Koražija, ki moram reči, da je žal uvodoma to točko zlorabil točno za to, kar ni bil namen in to je za politično obračunavanje glede bistvenih ugotovitev, glede samega sklepa, ki je komisija pripravila v tem vmesnem poročilu pa ste povedali bora malo. Jaz razumem, da do sedaj niste bili član Preiskovalne komisije, ampak to navsezadnje ne opravičuje dejstva, da si pa vmesnega poročila dejansko niste prebrali, ker verjamem, če bi ga potem pač določenih stvari tukaj uvodoma neresničnih ne bi navajali tako kot ste jih. Presenečena pa sem tudi iz enega dejstva in sicer, ker veste, vaš predhodnik, ki je, moram reči, skozi celotno delo Preiskovalne komisije resnično     21. TRAK: (DAG) – 11.40    (nadaljevanje) aktivno in tvorno sodeloval pri delu komisije, je ugotovitve in sklep komisije na koncu tudi podprl. In ne samo, da je podprl, tudi takratni predsednici, gospe Jelki Godec, se je zahvalil. Pa če smem kar prebrati odsek magnetograma, in sicer: »Dr. Franc Trček: Hvala lepa za besedo. Čisto na kratko bi se zahvalil strokovni podpori, kolegici Jelki, mislim, da je poročilo korektno, da so sklepi tudi korektni, zato bom glasoval za. Hvala.« Moram pa povedati, da so za sklepe glasovali vsi člani komisije, razen predstavnice iz stranke SMC.   Naj se odzovem še na konkretne očitke, ki ste jih podali v svojem uvodnem stališču in za katere menim, da če bi si vmesno poročilo natančno prebrali, verjetno česa takega ne bi uvodoma pojasnjevali. Namreč, kot prvo vas je zmotila letnica, da smo začeli preiskavo z letom 2007. Že ob ustanovitvi na seji decembra 2018 je bilo pojasnjeno, zakaj se je tisto obdobje vzelo, torej obdobje preiskave, od leta 2007 do 2018. V vmesnem poročilu pa imate tudi natančno zapisano, leto 2007 je bilo tisto prelomno leto, ko so zadeve resnično eskalirale v UKC Ljubljana, najprej na področju kirurgije, kasneje pa je temu tekom let 2013-2014 sledilo celotno področje kardiologije. Zato bi jaz tu takoj opozorila kolege poslance, da danes govorimo o programu kardiologije in ne samo kirurgije; tak je tudi naslov vmesnega poročila. Torej, konec leta 2017 se je pojavil eksakten problem, namreč, v tistem trenutku smo v Sloveniji, torej v UKC Ljubljana, ki je edini izvajal to dejavnost, ostali brez edinega srčnega kirurga. In to so nekateri na odločilnih funkcijah vedeli že par mesecev pred tem, v letu 2017 pa se od takrat naprej in vse do danes zadeve na tem področju niso uredile.   Omenjen je bil tudi minister Gantar, ki naj bi bil minister v takratni Vladi Janeza Janše. Glejte, minister Gantar je bil edini minister, ki je odreagiral na zadevo, kajti takrat je Ministrstvo za zdravje skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije naročilo mednarodno preiskavo, na podlagi katere je prišlo potem to vehementno mednarodno poročilo, ki je resnično razkrilo katastrofalno stanje na področju dogajanja otroške srčne kirurgije od leta 2007 do leta 2014. In na tej osnovi je bilo potem dejansko odkrito in leta 2015 javnosti tudi marsikaj prikazano, kaj se v resnici dogaja.   Nekoliko ste se obregnili tudi ob to, da je preiskovalna komisija podala zgolj sume storitve kaznivih dejanj za takratnega generalnega direktorja mag. Simona Vrhunca. Glejte, pod točko 33c, Bistvene ugotovitve, je preiskovalna komisija natančno zapisala, zakaj se sumi storitve kaznivih dejanj predlagajo prav pri generalnemu direktorju Simonu Vrhuncu. Namreč, tu je bilo že znano odkrito iz leta 2013 in še pred tem leta 2012 iz internega poročila in poročila protikorupcijske komisije, da so sklepanje avtorskih pogodb naznanili celo kot koruptivno dejanje. In ne glede na to, da se je iz internega nadzora in iz nadzora protikorupcijske komisije vedelo, da takšna pravna podlaga ni dopustna, da ne bi smel dopustiti operacij dr. Mishalyju, glede na to, da ni imel izdane ustrezne licence, pa je vendar to zavestno     22. TRAK: (ES) – 11.45    (nadaljevanje) dopustil. Tukaj gre za to zavestnost, kot pravimo pravniki, torej subjektivni element kaznivega dejanja, ki pa se odraža v tem. Ampak sedaj ne bi govorila o sami kazenski odgovornosti. Gre zgolj za sum naznanitve, če pa je dejansko bilo storjeno kaznivo dejanje, pa morajo o tem odločati pristojni organi kot je Nacionalni preiskovalni urad in Državno tožilstvo, ki bodo, v kolikor bo sklep danes z vaše strani sprejet, potem tudi v nadaljevanju postopka odločali.  Želela bi pa tudi pojasniti kolegu iz Poslanske skupine SD Janiju Predniku, in sicer moram reči, da resnično sama nisem takrat sodelovala takrat v sami preiskavi. Takrat je to vodila bivša kolegica poslanka Jelka Godec, ampak sem si tako umestno poročilo kot vsa ostala poročila od mednarodnega do internega, protikorupcijskega poročila resnično dobro večkrat prebrala in nikakor komisija ni nikjer trdila, da zdravniki niso delovali strokovno. Celo nasprotno. Zapisano je, da so zdravniki, stroka, večkrat opozarjali nadrejene, pristojne, Zdravniško zbornico, ampak v vseh teh letih niso dosegli žal ničesar. Konec leta 2013 so nekako, če smem uporabiti ta izraz, izsilili z ugovorom vesti, da so se potem zadeve vendarle nekako na ministrstvu in potem s tem mednarodnim poročilom vsaj malce premaknile naprej. Tako da komisija je delovala v okviru svojih preiskovalnih dejanj izključno in samo v mejah pristojnosti, ki jih ima in tudi ugotovitve, ki so bile podane na koncu preiskave izključno v okviru pristojnosti, ki jih preiskovalna komisija ima.   Bile so podane tri bistvene ugotovitve, in sicer naznanitev po spremembah zakonodaje izvršilni in zakonodajni veji oblasti, kar menim, da preiskovalna komisija ima to pristojnost. Bila je podana objektivna politična odgovornost za kar je tudi komisija pristojna. Nenazadnje pa tudi naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj, kar pa je povsem logično, če se tekom preiskave ti sumi ugotovijo, da se kasneje tudi naznanijo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Moje današnje vprašanje se nanaša na Nacionalni preiskovalni uradi, ki je bil leta 2010 ustanovljen in ga je naredila gospa Katarina Kresal in ga prikazovala kot slovenski FBI. Takrat je Kresalova s svojim prijateljem Jurijem Pogačarjem naredila stavbo, ki jo je Počagar, za katero je odplačeval 225 tisoč evrov na mesec dolga, dobival je pa od države 136 tisoč evrov. To se pravi vsak mesec je dobil dodatnih 10 tisoč evrov v žep, obenem pa bi bila ta stavba čez 20 let njegova. K sreči je minister Gorenak to prekinil leta 2012, ampak s tem v zvezi jaz sprašujem, gospod predsednik vlade, ali vam je znano, kakšna je bila oziroma je usoda kriminalističnega in tožilskega preiskovanja najema stavbe NPU? Ali veste, v kakšnem smislu je Katarina Kresal takrat namesto slovenskega FBI pravzaprav naredila NPU kot sebi podrejeno politično policijo? Potem, zakaj ste leta 2013 z novim Zakonom o organizaciji in delu policije organizacijsko posegli v delovanje NPU in ga podredili kriminalistični policiji? In četrto vprašanje, ali menite, da ste z omenjenimi zakonskimi spremembami preprečili politično delovanje NPU?   Jaz mislim, da ne zaradi tega, ker pred časom na Pop TV je gospa nevladnica iz sindikata Mladi Plus Tea Jarc na televiziji rekla »saj vas bodo obiskali kriminalisti«. Namreč tudi na Pop TV-ju so vedeli, da proti meni vodi NPU preiskavo, jaz pa ne vem, za kaj sploh gre. In zato sem tudi na generalno policijsko upravo poslal dopis, na NPU, da zahtevam, da mi v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZPNOVS povejo, katero kaznivo dejanje zoper mene je bilo evidentirano, kdaj je bilo to dejanje evidentirano in pa, da zahtevam, da mi NPU dostavi tudi navodilo o evidentiranju kaznivega dejanja. Tam se dela vse skupaj zelo po svoje, zelo po političnih preferencah in jaz se zavzemam, tako kot Slovenska nacionalna stranka, da se NPU ukine. Takšnega organa mi ne potrebujemo, imamo specializirano tožilstvo, imamo kriminalistično službo, imamo policijo, ki deluje. In je skrajni čas, da se take organizacije, ki se lahko primerjajo z Geheime Staadtspolizei ali Gestapom v nacistični Nemčiji, da se jih ukine. Prosil bi pa za odgovor na vprašanja.
Hvala lepa. Danes smo slišali v uvodu predstavitev stališč kar nekaj trditev in pa seveda zelo različne poglede kaj te preiskovalne komisije so. Jaz verjamem, da kar nekaj poslancev v Državnem zboru je še vedno prepričani, seveda za svoje lastne potrebe, da ko jim preiskovalna komisija ne ustreza pač razlagajo zgodbo in naštevajo katere preiskovalne komisije so v preteklosti uspele in katere ne, ko pa jim ustreza, pa seveda jasno želijo argumentirati nasprotno. Ampak, dejstvo je, da ima parlamentarna preiskovalna komisija tudi svojo zgodovino, predvsem v smislu kako jo je parlament obravnaval in kako resno jo je tudi na koncu jemal. Če gremo gledati dejansko bomo ugotovili, da na začetku vse preiskovalne komisije, ki so bile ustanovljene, so klavrno končale in niso imele kakšnega prav velikega izplena. Seveda se je skozi mandat v mandatno obdobje to vedno bolj in bolj spreminjalo in lahko ugotovimo, da v prejšnjem mandatu pravzaprav čisto vse štiri parlamentarne komisije, ki so opravljale svoje delo, so imele tudi pozitiven izplen, kar pomeni pozitivno sprejeto sporočilo. Ali to pomeni, da je preiskovalna parlamentarna komisija doživela svojo politično evolucijo? Ne. Kje pa. Svojo politično evolucijo v smislu dozorelosti bo doživela takrat, ko bo seveda imela tudi končni epilog na politiko samo. Ker preiskovalna komisija ugotavlja politično odgovornost, kar pomeni, da ko bo politika odločila in sprejela politično odgovornost za posamezne politične akterje pomeni to brez diskusije, seveda tudi političen odstop in seveda tudi neka politična higiena, da te politiki v politiki ne nastopajo več. Ne tako približno, kot si nekateri predstavljajo, da pač nekdo odstopi, potem pa nekdo drug reče, da ni odprl kuverte, zaradi tega, ker je zdaj nek drugi čas in še mal razmišlja in tako naprej. Veste, to ni v duhu neke politične higiene. Tudi ne more biti.     17. TRAK: (DAG) – 10.20    (nadaljevanje) Naj se vrnem na preiskovalno komisijo. Seveda ima tudi ta preiskovalna komisija, o kateri danes govorimo, svoj namen. Ta namen pa je zelo jasen – ugotoviti politično odgovornost akterjev pri nabavi medicinske in tehnične opreme za potrebe covid-19. Vendar, zdaj je pa treba iti v samo izhodišče, kako to, da je to postalo tako politično prestižno, da bi zdaj rada kar naenkrat koalicija in opozicija imela istočasno svojo preiskovalno komisijo. Tisti, ki resno spremljate nastanek te preiskovalne komisije, boste lahko zelo hitro ugotovili, da je marsikaj zelo jasno in povezano in kliče po že znanem zaključku in epilogu te preiskovalne komisije. Kje lahko to vidimo – vidimo lahko predvsem v akterjih, ki so pripravili to poročilo, o katerem smo razpravljali, Poročilo o stanju in razlogih, zalogah, naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS covid-2 ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo. Se pravi, nek političen pamflet oziroma epp gradivo koalicije, ki pač razlaga vsa dejstva, ki govorijo samo njej v prid in nič drugega. Če preiskovalno komisijo vodi koalicija s svojim predsednikom in tako imenovano večino s politično stranko, ki je njihov podpisani partnerski sodelavec v tej koaliciji, kar pomeni z drugimi besedami, podpiraš naše predloge, pomeni, da izplen te preiskovalne komisije ne sme in ne more biti drugačen od tega poročila. Ker če bo drugačen od tega poročila, potem pomeni to takojšen padec celotne Vlade, ker to pomeni, da je Vlada lagala. Pa saj ne bo koalicija predlagala sklepov in ugotovitev preiskovalne komisije, ki bodo v nasprotju s tem poročilom! Sklepi, ki pa jih imate, kaj je to poročilo ugotavljalo, pa je več kot jasno, da je ugotavljalo celo kazenske zadeve svojim političnim nasprotnikom in celo predlagalo rešitve, kako je treba to urediti po Kazenskem zakoniku. Torej, preiskovalna komisija mora samo to ugotoviti. Ampak kako lahko to dosežeš – to lahko dosežeš samo tako, da postaviš svojo preiskovalno komisijo, s svojim predsednikom, in ustvariš pogoje, ki so sicer videti navzven, da opozicija vodi to koalicijo, v resnici pa imaš pravzaprav vse vzvode moči, da lahko ti pelješ in odločaš, kakšen bo izplen. Ne pozabiti, predsednik parlamentarne komisije je tisti, ki mora predložiti poročilo, ne člani komisije, opozicija pa kaj vem kdo še vse, ampak predsednik mora to narediti. In na podlagi tega poročila se potem odloča, ali bo to spremenjeno, ali bo pozitivno ali bo negativno ali kakorkoli pač že.   Druga stvar, ki je ključna pri celi tej zadevi, pa je tudi naslednje. Veste, preiskovalna komisija mora imeti svoj čas. Še vedno, žal, večina poslancev v parlamentu misli, da je delo komisije zasliševanje prič v preiskavi. Žal, to ne drži. In, žal, je to samo 10 % dela preiskovalne komisije. In res je, žal je samo to tisto, kar je vidno očem javnosti. Vse ostalo, kar se dogaja za zaprtimi vrati - in ponavadi ima preiskovalna komisija več sej za zaprtimi vrati kot pa javnih sej -, je pa nevidno očem javnosti. In zato nekateri še danes, jokajoč, ker nimajo pojma, kaj je preiskovalna komisija, rečejo, »saj, koliko prič je pa zaslišal…« Nepomembno, tri ali pa sto, učinek je seveda nekje drugje - v izplenu in dokazih, s katerimi ti lahko nastopiš, samo to šteje.   Tretja stvar, ki je zelo pomembna, je, da se zelo meša zgodba s preiskovalno komisijo, ker nekateri bi se tako radi šli preiskovalce pa policiste in tožnike pa sodnike, pa že kar vse obsojali, vse povprek in tako naprej. In to nekaterim pride na okus in jim je to zelo fino, ker to pač na ta način počnejo. Zato je vloga predsednika preiskovalne komisije ključna, ali zna to zajeziti, ker nenazadnje, veste, izjave za javnost preiskovalne komisije     18. TRAK: (SB) – 10.25    (nadaljevanje) daje predsednik ne člani, predsednik je tisti, ki sporoča o delu te komisije in nenazadnje ustvarja tudi javno mnenje, tako da če bomo šli pa pogledati nastanek te preiskovalne komisije kako si je koalicija zamislila nastanek te komisije, žal, jaz sem danes prepričan, da je škarje in platno za nastanek te preiskovalne komisije imela SDS in nihče drug, Novi Sloveniji se sanjalo ni, SMS pa Desusu pa še manj, ampak so bili o tem samo obveščeni. Pred mano je dokument s katerim razpolagajo samo koalicije stranke nikakor ne opozicijske, je iz dne 5. 5., kjer je osnutek preiskovalne komisije in v tem dokumentu več ali manj jasno zelo piše kaj je namen preiskovalne komisije. In tisti, ki malo zna brati in razume kako se pišejo dokumenti preiskovalne komisije oziroma za nastanek in ustanovitev le-te, lahko seveda vidi kakšen je namen in če bomo šli pogledati pod 5. in 6. točko bomo videli, da namen je ugotoviti kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami zaščitne opreme, vse lepo in prav tako ima po navadi vsaka preiskovalna komisija, potem pa je tukaj ena majhna podrobnost, ki malce zmoti celo zgodbo. Namreč datumi, ki so notri zapisani, od 12. 3. 2020 do 25. 4. 2020. Ti datumu kasneje v čistopisih preiskovalne komisije izginejo iz dokumentov. Zakaj so pa pomembni? Tisti, ki imate malo spomina veste, da je poročilo, o katerem sem prej govoril, vladno poročilo bilo napovedano za dan 25. 4., potem pa iz neznanega razloga premier Janez Janša zavlačuje s tem poročilom cel teden in ga mečkajo v Vladi, mečkajo, mečkajo in na koncu ga dobimo šele 5. 5. ven na mizo. Ampak preiskovalka, osnutek preiskovalke je bil narejen še preden je bilo poročilo končano. Kaj vam to govori? Govori vam o tem, da je imel nekdo zelo jasen plan in načrt kako bo speljal celo zgodbo zato, da bo imel škarje in platno v rokah, da bo odločal o tem kako se bodo stvari zapeljale. Zato govoriti o tem, da je to preiskovalna komisija, ki bo odkrila politično resnico, glejte, ne, dva argumenta sem vam naštel, koalicija sama svojo vlado ne bo sesuvala in če bo ugotovila karkoli kaj v nasprotju s tem poročilom, adijo ta vlada, kar je nonsens, pokažite mi enega SDS-ovca, ki bo glasoval proti svojemu vrhovnemu šefu. Lepo vas prosim, pa saj to je smešno, to je iracionalno razmišljanje. In zato temu ne gre verjeti. Drugo. Tudi način kako je nastajala ta preiskovalna komisija je več ali manj jasno in tretje, kar je pa tudi ne nepomembno, je pa predvsem to kako pravzaprav je bila ta želja potem, češ dajmo preiskati, jaz se spomnim svojega bivšega strankarskega kolega, ki je celo predlagal češ dajmo ustanoviti in naj to vodi opozicija to preiskovalno komisijo je rekel in ko sem mu rekel kako bo vodila to preiskovalno komisijo opozicija, če pa ni podpisov opozicije na zahtevi za preiskovalno komisijo. Tudi tega pojma ni imel kako pravzaprav teče dinamika preiskovalnih komisij oziroma ustanavljanje le-te. Jaz že danes si lahko, vam samo povem povejte mi kdo bo predsednik preiskovalne komisije pa vam povem zaključke kako bodo tekli in ni slučaj, da ne bo slučajno prav nekdo predsednik te preiskovalne komisije. Zakaj to govorim? Ker je zelo pomembno kdo vodi to preiskovalno komisijo. Na koncu naj zaključim s tem. Nekdo, ki je ukradel čokolado mami v kuhinji, bom banalno povedal, da bo zelo razumljivo, ne more na koncu preiskovati tega dejanja kdo je ukradel čokolado mami v kuhinji, ne more, ampak točno to se zdaj dogaja s to preiskovalno komisijo. Zdaj bo tisti, ki je počel te rabote, raziskoval kako je te rabote počel dobro in pozitivno in pošteno seveda na koncu. Lepo vas prosim, pa saj     19. TRAK: (MK) – 10.30    (nadaljevanje) krave, ki se ne znajo smejati se zdaj smejejo tej celi zgodbi. Skratka, zanimivo bo gledati to zgodbo, še posebej bo pa zanimivo, če se bo to že končalo čez štiri, pet mesecev ta smešnica, ki jo imamo v tem mandatu, kar bi bilo najbolj idealno za to preiskovalno komisijo in si jo akterji in podpisniki najbolj želijo, da ta preiskovalna komisija ne doživi svojega epiloga.
Hvala lepa. Besedo ima kolegica Lidija Dijak Mirnik.
Predsednik vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti kolega Ljubo Žnidar.
Hvala lepa. Naj preberem vrstni red razpravljavcev glede na to, da se je zaradi odjav nekoliko spremenil. Prvi bo imel besedo mag. Branislav Rajić, potem mag. Bojana Muršič, potem Mojca Žnidarič, potem Alenka Jeraj, Jani Möderndorfer, Janja Sluga.   Prvi ima torej besedo mag. Branislav Rajić.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav gospod minister, državna sekretarka, kolegice, kolegi!   Danes bomo 8 ur razpravljali o tem o čemer smo zadnjič že, mislim, da tudi več kot 8 ur na odboru govorili. In namesto, da bi že gledali v prihodnost, se ukvarjamo in popravljamo spet vaše napake, spoštovana Vlada. Zakaj? Zato, ker preprosto ne želite videti, še manj pa slišati tega kar dobronamerno predlagamo v opoziciji že od prvega tako imenovanega protikoronskega zakona. Tudi v tem PKP4 ste prezrli številne družbene skupine, preslišali ste prošnje za pomoč denimo spet kulturnikov, samozaposlenih, organizatorjev prireditev, organizatorjev sejmov, organizatorjev kongresov tako imenovano industrijo srečanj, njih ste povozili popolnoma. In ne glede na to, da že od februarja nimajo nobenih prihodkov, jih očitno ne bodo imeli še do konca leta in to je zame nesprejemljivo, da tega ne slišite. Ko mi vložimo amandma, ga pa preprosto povozite. To je, spoštovani gospod minister, neodgovorno, konec, amen, pika. O zaposlenih po avtorskih podjemnih pogodbah, o mladih iskalcih zaposlitev niti ne bom odpirala.   Niste se zmenili niti za opozorila stroke. Koalicija je pač glasovalni stroj, ki povozi vse kar pride iz druge strani. Čeprav smo v kriznih časih in čeprav še nikoli nismo bili v tako kritičnih časih, ampak to seveda Vlade Janeza Janše ne zanima, njega zanima nadzor. Tega, spoštovani gospod minister, zrela politika ne počne, sploh pa ne vi mlad, zrel politik, kot vas jaz dojemam. Odgovorna politika se namreč v kriznih razmerah trudi ustvariti stabilnost, da bi se družba lahko razvijala, da se ljudje ne bojijo trošiti, da si upajo ustvariti družino.     16. TRAK: (VP) 10.15    (nadaljevanje) To bi od vas kot nekega krščanskega demokrata pravzaprav tudi pričakovala. Dodatno negotovost in nezaupanje ljudi vnašate z vašo nenehno težnjo po nadzoru. Domnevam sicer, da je imate vi malo manj kot predsednik vlade, on jo pa definitivno ima. Ta vas očitno mika, da v zakone, ki jih pripravljate, nenehno vsiljujete represivne ukrepe. Prav nobene priložnosti od PKP-1 do danes niste izpustili, niti v enem zakonu niste, da rečem po domače podvalili nekaj, kar bo ostalo trajno ljudem v Sloveniji. In to je žalostno.   Zdaj s tem drugim poskusom nam poskušate vsiliti to aplikacijo za sledenje. Nobena stroka, ne informacijska pooblaščenka ne varuh človekovih pravic ne parlamentarna Zakonodajno-pravna služba na 24 straneh z opozorili, to vas sploh ne zanima. Vas zanima to, da boste ljudem sledili. Boste pod pretvezo t.i. skrbi za zdravje spet poteptali ustavo? Ja, seveda jo boste in to z lahkoto, kar je pravzaprav grozljivo. Jaz pravzaprav niti ne razumem, zakaj te represivne odločbe vtikate v zakon, ki rešuje tiste v karanteni in čakajoče na delo. Tega tudi ljudje ne razumejo, pa veste zakaj ne? Ker sem do zdaj že dobila spet sto mailov, ko me ljudje opozarjajo, naj tega ne podprem. Domnevam, da jih ne dobivam samo jaz, ampak še kdo drug. Tako počasi in potrpežljivo, spoštovana vlada, uvajate selektivne prepovedi, omejevalne ukrepe, jih postopno zaostrujete in širite nadzor. In to je to, kar počnete. Po domače, zelo počasi nam uvajate diktaturo. Teptate ustavo, vsaj tri člene ustave teptate s tem predlogom zakona, tri, in to v 21. stoletju. Zame je to popolnoma nesprejemljivo. Žal v tej vnemi nadzora tej eni ideologiji enega človeka sledijo tri koalicijske partnerice – DeSUS in SMC in seveda tudi NSi -, kar je še pravzaprav bolj žalostno, ker bi človek pričakoval, da boste vsaj imeli neko hrbtenico in pri tistih, ampak res osnovnih stvareh, rekli eni ideologiji enega človeka »ej fant, stop, zdaj pa je konec tega«. Ne, tudi tega ne naredite. Mislim, jaz tega res ne razumem. A si vi to želite za svoje otroke? Jaz si ne, jaz si tega ne želim zase. Zato, da bo policija lahko pogledovala v zdravstvene podatke ljudi? Pa vi se šalite. Vi se resno in resno šalite. Zato danes lahko naredite edino pametno potezo, ki jo lahko naredite – to je, da zavrnete ta zakon in takoj jutri vlada vloži istega brez sporne aplikacije in ga bomo vsi podprli, ker smo vsi za to, da ljudje dobijo nadomestilo za čakanje na delo in vse ostalo, kar je dobrega v tem zakonu. Ampak ne, ker en človek z eno ideologijo vnaša v zakon nekaj, kar on želi, vsi ostali mu pa sledite, boste seveda vi temu sledili. Pa mimogrede, v tem zakonu se predvideva tudi, da bo vlada kar sama določila ali so prenehali razlogi za ta ukrep, kar pomeni, da ta ukrep lahko ostane trajen. Vi lahko nam zdaj tu razlagate, še petstokrat lahko ponovite, kako bo ta aplikacija prostovoljna in vse tiste bučke, ki jih prodajate že en teden, ampak dragi moji, obenem pišete tudi, da se bo vlada o tem sama odločila brez državnega zbora. Jaz se počasi sprašujem, zakaj imamo mi sploh neke veje oblasti tukaj v tej državi, če pa očitno vlada lahko počne vse sama. Mi smo v času največje krize in tiste karantene vsak dan bili tukaj, vsaj jaz sem bila, domnevam, da tudi vi ostali. Saj ta državni zbor normalno deluje. Celo sprejeli smo tisto, da lahko na daljavo glasujemo. Torej zakaj bi vlada sama odločala o nečem, kar pravzaprav ni v njeni pristojnosti. Jaz tega ne razumem. Pa mi lahko zdaj spet začnete razlagati neke te bučke, ki jih razlagate. Dragi moji, edino pametno in dobro stvar, ki jo lahko naredite danes tukaj, je, da zavrnete diktaturo. To lahko danes naredite.    17. TRAK: (VP) 10.20    (nadaljevanje) In ko boste to naredili, boste spet dobili nazaj mojo kredibilnost oziroma to, da vas bom mogoče celo kdaj spoštovala. Ker to, kar zdaj počnete, je navadno uvajanje diktature in jaz se s tem ne strinjam ne zase ne za moje otroke.  Hvala lepa.
Gospod predsednik! Dober dan vsem. To umestno poročilo je v ključnih elementih pristrano, ker navaja samo tista zaslišanja in dokumente, ki krivdo in odgovornost za nastalo situacijo pripisujejo drugim v primeru in izključno za Ministrstvo za zdravje.  Ta preiskovalna komisija neargumentirano obtožuje in diskreditira predvsem nekdanjo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in dr. Ano Medved kot nekdanjo državno sekretarko na tem ministrstvu. Pozablja pa prikazati objektivne razloge za nastalo situacijo in s tem do določene mere zavaja in manipulira z ugotovitvami.   Jaz iz tega sklepam, da je glavni namen zvaliti vso politično odgovornost na tiste, ki so te razmere pravzaprav skušali urediti na takšen način, da bi, ker so to trdno verjeli in v prepričanju, da je možna trajna rešitev, ki bi v tem primeru postala lahko biser slovenske in evropske medicine, ne pa njen tumor kot se sedaj izkazuje. In nič se ne nakazuje, da bi se karkoli od tega spremenilo v naslednjih dveh letih, ko več ni tega vodstva in ministrice Kolar Celarčeve.   Torej preiskovalna komisija selekcionira določena pričanja in tudi pisne dokumente. Denimo v tem poročilu ni navedeno, da so se nekatere priče izkazale in izrekle medsebojno nasprotno     23. TRAK: (JJ) – 11.50    (nadaljevanje) in se seveda predstavljajo samo enostranski pogledi, ti drugi, ki pač so enako veljavni, se enostavno zatajujejo, kar seveda ni v redu. Dejstvo pa je, da so na tem programu, da obstaja dolgoletna neustrezna struktura zaposlenih, ki se vleče že od leta 2007, dolgoletno neustrezno in nevarno voden sam proces organizacije samega programa, pravijo tudi da pomanjkljiv izobraževalni sistem, katastrofalni medsebojni odnosi na programu, kar je seveda skrb zbujajoči in temu bom namenil nekoliko več časa kasneje in neustrezno vodena tudi dokumentacija, ki je v teh postopkih izjemnega pomena. Torej, ta nesprejemljiv način podajanja sklepnih ugotovitev brez navajanja konkretnih ravnanj in dogodkov je nesprejemljiv in zaradi tega tudi sam razpravljam v smeri tega, da nikakor ne bom podprl na glasovanju, ker se mi zdi, da je od samega začetka bilo delovanje te preiskovalne komisije bolj kot neko iskanje resnice pravzaprav uperjeno proti posameznikom, predvsem proti nekdanji ministrici za zdravje.   Ta program je, kot vsa dejstva kažejo, propadel zadnjih 12 let, dokončno pa je propadel, ko so vse strukture v programu pediatrične kirurgije zaradi katastrofalnega stanja, ki se ni izboljšalo, enostavno odstopile. Čudno pa je, da je že desetletje Slovenija brez redno zaposlenega kirurga in da zadnja dva učeča se slovenska kirurga sta odstopila jeseni 207, seveda z navedbo pisnih razlogov, kot je nezaupanje v strokovnost in kolegialno korektnost med posameznimi strokami, kar je samo po sebi grozotno slišati, ker želim vas spomniti, mi tu ne beremo nezaupanje v strokovnost in kolegialno korektnost med pripadniki katerekoli druge stroke, ampak med ljudmi, ki bi morali delovati kot absolutno uigran tim in reševati najbolj žlahtna življenja, tistih, ki jim narava ni namenila enakih možnosti kot ostalim. In ti pediatrični kardiologi so dali skupinsko odpoved leta 2018, aprila v desetih dnevih, tako da je naša država ostala popolnoma brez zdravnikov, ki bi lahko skrbeli za tako hudo bolne otroke, ki se jim pa lahko verjetno da pomagati, seveda če obstaja tim, ki je za to sposoben. Bila je v te postopke vključena tudi bolnišnica Motol iz Češke, ki je na eni točki ocenila, njeni strokovnjaki so ocenili, da je to stanje pri nas grozovito in so v pismu UKC Ljubljana napisali, da ni koordinatorja programa, da gre za popoln razpad slovenskega kardiokirurškega tima. Kardiokirurški tim ne prisustvuje konzilijem in ne obiskuje intenzivnega oddelka in ni jasno, kdo je v UKC Ljubljana vključen v program otroške srčne kirurgije za otroke s prirojenimi srčnimi napakami. Zdaj, če vi dobite tako mnenje od ljudi, ki so prišli pomagati, potem imamo popolnoma jasno sliko sedimenta tega časa, teh 13 let do česar je to pripeljal. In seveda obstaja tudi mnenje, da če bi vodstvo UKC Ljubljana spoštovalo sprejete sklepe Vlade Republike Slovenije kot njenega ustanovitelja in da ne bi odstopilo od sodelovanja s temi ministrstvom oziroma bilo gluho za dialog z ministrstvom, bi mi danes imeli ta nacionalni institut za otroške srčne bolezni na mesto tega, da smo ga izgubili.   Poročilo v točkah 8. in 13. analizira pomanjkljivosti delovanja celotnega sistema in v tej analizi popolnoma zanemari in seveda niti ne omenja vloge določenih predstojnikov oddelkov, ki so prvi ključni faktorji, ki morajo skrbeti za brezhibno delovanje celotnega sistema.     24. TRAK: (VP) 11.55    (nadaljevanje) In seveda mi zdaj lahko rečemo, ker vemo, kaj pomeni vodenje in organizacija, da so ti ljudje v odločilni meri pripomogli k propadu celotnega sistema. In zaradi tega je verjetno potrebo govoriti tudi o njihovi odgovornosti, sploh o odgovornostih strokovnih direktorjev pediatrične klinike, kirurške klinike in strokovnih direktorjev UKC-ja. Tako, da se ne zavaravamo, da je samo zdaj bolnik in ministrica, vmes pa ni nihče. To je daleč od resnice.   Nekdanji ministrici se tudi očita, da je hotela vplivati na člane sveta UKC Ljubljana. In to je neutemeljeno, ker gre samo za komunikacijo s predstavniki sveta zavoda in ta je nujno potrebna, da bi se lahko učinkovito zagovarjalo interese ustanovitelja v zavodu in seveda ministrica, vsak minister mora imeti skrb za to, kaj se dogaja.   V okviru posameznih zaslišanj je bilo s strani članov preiskovalne komisije večkrat izpostavljeno, da je ministrica Kolar Celarčeva destabilizirala UKC Ljubljana. In zdaj poglejte, za kakšno manipulacijo tukaj gre. Ker recimo ko gre za to obdobje ministričinega ministrovanja, so bila tri imenovanja za vršilca dolžnosti generalnega direktorja s strani sveta zavoda. Torej ministrica ni mogla imeti nič s tem, ker to se dela na svetu zavoda in le eno imenovanje direktorja, generalnega direktorja mag. Kopača s soglasjem Vlade Republike Slovenije. In samo tu je bila vključena ministrica, vse ostalo ne. In torej vidite, kako je to potem sporno za ministrico. Tu je še ena ilustracija, pa dobro, majhna, ampak vseeno, kako se napeljuje nekaj, kar praktično res, res ne drži. In enako so nesmiselni očitki, da je nekdanja državna sekretarka dr. Ana Medved vplivala na kadrovanje v UKC-ju. Ona je recimo junija 2018 dobila poziv iz UKC-ja naj svetuje, kako se zdaj lotiti novih zaposlitev, ker ona ima vpogled na pač razpoložljive zdravnike. Ob tem pa se ji je očitalo, da je hotela vplivati na zaposlovanje in to je, mislim, nedopustno in o tem se mora seveda spregovoriti.   Zdaj pa samo še nekaj želim izpostaviti – da so v tem vmesnem poročilu prikazana pričevanja nekaj zdravnikov s tega oddelka zelo v pozitivni luči in seveda po moji oceni in oceni nekaj kolegov nekorektno in pristransko, ker so praktično 7 let čakali, da bi potem sporočali, da na tem oddelku prihaja do nepotrebnih zapletov in smrti, da ima program nekompetentnega vodjo, da pri edukaciji specializantov pediatrične kardiokirurgije prihaja do diskriminacije, da program ni varen, da je kakovost progama močno vprašljiva. Pa to je grozno mislim, ampak čakate 7 let, da poveste? Pa to jaz mislim, da v avtomehanični delavnici ne čakajo 7 let, da opozorijo na nepravilnosti, kaj šele o tako krucialnem področju, o katerem se menimo. Kar tukaj mene kot človeka, tudi kot starša, zelo vznejevolji in me vznemirja, je to, da so na tem oddelku pač bili pošastni pogoji ko gre za medsebojne odnose. Meni je prav nepredstavljivo, da so najbolj izobraženi, najbolj cenjeni ljudje, krvavo potrebni, si dovolili, da se gredo neke dvorne zdrahe, da en z drugim se ne pogovarjajo in da pač skorajda ko zaključi svoj pač šiht, gre in ne sporoča naprej, srčki pa ugašajo. In to je, mislim, predstavljajte si, da tudi če v pekarni dve prodajalki se nebi pogovarjali, jaz ne vem, če bi vodja te pekarne toleriral, da sta v takem odnosu, pa gre samo za pekarno. Zdaj pa veste, kaj šef mora narediti in kdaj pa mora udariti, zdaj, po pekarniškem pultu ali po operacijski mizi, vseeno. Oziroma pri mizi še bolj.   In tu se zastavlja vprašanje, kaj lahko naredi minister, če se dva zdravnika ne pogovarjata     25. TRAK: (MK) – 12.00    (nadaljevanje) in strokovno ne komunicirata. Pošastno je zame tudi dejanje, ki izraža nepojmljivo odgovornost oseb, ki jih je družba več let šolala, recimo 10 let in tudi plačevala, ker v času specializacije in subspecializacije so in plačani in seveda se izobražujejo in to je hvale vreden napor in se potem samo nekdo odloči, da tega več ne bo počel. To je tudi eno vprašljivo dejstvo ali ena točka, na kateri bi se morali zamisliti, kje je tukaj pač tisto vprašanje obraza in vsega ostale, pa tudi dolga do te družbe. In zdaj se pa poliva gnojnica po edini, ki je pravzaprav zbrala pogum, da tega bika prime za roge, ki je kot ministrica sprejemala starše, dajala upanje staršem, znova in znova poskušala najti nek sistemski način, da omogoči sistemsko skrb za zdravljene teh težko bolnih otrok. Ko pa je seveda videla, da v Sloveniji ni rešitve za to je navezala stik z dr. Gregoričem in zdaj se to angažiranje dr. Gregorčiča kot ugleda kardiokirurga, zdaj se to oponaša kot neki piar. Ali res kdo med nami misli, da mednarodno priznan kardiokirurg potrebuje piar in zlasti tak piar kot se ga zdaj predstavlja. To ni bila SMC piar poteza in dejstvo je tudi, če bi se zgodilo, da to je, da sam dr. Gregorič na to sigurno ne bi pristal. Mi pa se pri sebi moramo zamisliti, kdo bo za vnaprej sploh še sprejel odgovornosti dela kot otroški srčni kirurg, kdo bo še naprej sprejel funkcijo ministra za zdravje, če se vsakemu obeta le sramotilni steber in rafali strupenih puščic. Naši zdravstveni ministri se pravzaprav menjujejo po najbolj gosti frekvenci odstopov ali zamenjav in nekdanja ministrica Kolar Celarc je edina, ki je zdržala celoten mandat, skoraj štiri leta, pa po njenem odhodu smo imeli tri ministre: gospoda Fakina, gospoda Šabedra in zdaj gospoda Gantarja in lahko se tudi vprašamo, kaj pa je vsak od njih na tem področju, kjer še vedno ti srčki bijejo z napakami naredil in kaj je zdaj boljše. Na koncu koncev iz tega poročila je jasno, da je trebalo odpihniti glavo Milojki Kolar Celarc in tudi po njenem izhodu iz Vlade zdaj, ko se je ta zgodil, dve leti je za tem, ona je odšla. Za to razpravo pa kot boste videli je naenkrat uplahnil interes, ljudje se odjavljajo od razprave in praktično ne bo tako dolga kot je sprva kazalo. Ampak za nas ključno vprašanje bi moralo vendarle ostati, ker ti srčki so še vedno med nami in še bodo med nami in mi bi, da jim je čim lažje v življenju, zato se kot družba moramo potruditi, da ponudimo eno upanje in organizacijo tega sistema zdravljena, da bo za te otroke in njihove starše pravilno poskrbljeno. Jaz zato ne morem podpreti teh sklepov, ker menim, da so v celoti pihnili mimo svojega namena, zato ker v ničemur ne pomagajo, da se prvo najde krivec ali krivci in ne pomagajo tem, da se otroke in starše, ki trpijo odreši tega strahu pred smrtjo, ki ga seveda nobenemu človek ne more privoščiti. In da je bolnišnični oddelek opremljen po vseh standardih, pa vendarle prazen, ker ob dveh medicinskih fakultetah v državi ob 6400 zdravnikov, mi imamo peščico specialistov in nekaj specializantov, ki se drznejo, da se med seboj niti ne pogovarjajo. In to je situacija, katero moramo preseči. Torej to poročilo ni za podpreti. Hvala.
Hvala lepa za vprašanje.  Zdaj prvo, kar je treba povedati, ko se govori o teh stvareh, je to, da ni vsek o čemer govorimo pač policija na splošno. Policija ima uniformirano policijo, ima kriminalistično policijo, velikokrat se ko se zgodi kaj, pač kaka nezakonitost ali karkoli narobe, se govori o policiji na splošno. Zdaj, kar se tiče uniformirane policije lahko rečem, da je v zadnjih mesecih dokazala, da je kos svoji nalogi tudi v najtežji situaciji, da ima težave zaradi pač določenih preobremenitev ko gre za ilegalne migracije in da to potrebuje pomoč slovenske vojske in mogoče še kakšne druge institucije in da je treba pač to ločiti.   Ko pa govorimo kriminalistični policiji, pa mogoče nekaj podatkov najprej. V Sloveniji mislim, da je okoli 900 kriminalistov. Od tega jih je kakšnih 70, 80 znotraj NPU-ja. Na glavo kriminalista na leto pade preiskav ali pa ukvarjanje s približno 60 kaznivimi dejanji, če štejemo vsa kazniva dejanja, ki se obravnavajo, in jih razdelimo na 900 kriminalistov.    7. TRAK: (DAG) – 12.30    (nadaljevanje) Ko pogledamo NPU, pa vidimo, da na enega kriminalista, zaposlenega na NPU, pride eno kaznivo dejanje, zaradi tega, ker je to institucija, ki so ji po tisti prvi epizodi, ki ste jo opisali in čemur ni česa dodati, enostavno dali v zadnjih letih pristojnost, da sama izbira, s čim se bo ukvarjala. Tako se, recimo, zdaj ukvarja s hišno preiskavo pri podpredsedniku Vlade, ni se pa ukvarjala s sumom milijonske, desetmilijonske ali pa stomilijonske korupcije pri investiciji v TEŠ, to so pa prepustili lokalni policiji. Že to pomeni, da gre za nek unikum, ki ni namenjen temu, da bi se kazniva dejanja prioritetno obravnavala po teži in po nevarnosti za družbo ali pa po gospodarski škodi. S tem da je plača kriminalista na NPU primerljiva s plačo direktorja policijske uprave; se pravi, je to nek organ, ki je izven sistema. Leta 2012 oziroma 2013, kot ste prej omenili, smo to skušali dati nazaj znotraj kriminalistične policije, ampak se je po tistem letu ponovno vse razrahljalo. In zdaj, če govorimo o upravičenih očitkih politizacije znotraj tega sistema, potem je jedro tega zagotovo, ne v celoti, ampak jedro pa je zagotovo na tej instituciji. In glede na to, da je bila postavljena kot politični projekt z velikim bremenom korupcije že na samem začetku, je najmanj, kar je treba storiti, da je to institucijo treba depolitizirati. Da se bodo stvari odvijale tako, da se bo zakon upošteval pri vseh enako, da ne bo prvo- in drugorazrednih in da ne bodo sami sebi določali nalog. Kar se tiče vprašanja, ali je bila tista korupcija, ki je bila vsem očitna, na samem začetku sankcionirana, pa sami veste, da ni bila. Sam sebe je preiskoval gospod Jevšek, ki je bil takrat generalni direktor policije, zdaj je župan SD, mislim, da v Murski Soboti. In potem je najbrž to nadaljeval direktor Goršek, ki je bil tudi kot nepolitičen, njegov sin vodi Mladi forum SD ali pa ga je. Se pravi, ve se, kje so te politične korenine ključnih funkcionarjev, ki so to postavljali. Stvar se je zaključila tako, da na koncu tisti najbolj odgovorni sploh niso bili procesirani; v nek postopek je šel državni sekretar, ki pa tudi ni bil obsojen. Se pravi, če institucija, ki je namenjena temu, da preganja najhujše oblike kriminala, ne nastane na podlagi kriminala, potem kakega velikega upanja v to, da bo to delovalo, ni. Razen, če se depolitizira. Vendar zdaj, ko to skušamo narediti, se pa depolitizaciji skuša očitati politizacijo, čeprav je politizacija te institucije prisotna od samega začetka.
Hvala lepa predsedujoči.   Sam osebno glede uvedbe parlamentarnih preiskav ne glede na to, kdo je preiskovanec ali je to tudi iz vrst vladnih koalicijskih iz vladne koalicijske strani, nimam nobenih težav. Jaz bom vsako preiskovalno komisijo seveda podprl. Rekel bi takole, da se krog delovnih nalog nas poslancev krepko nagiba v smer preiskav in ugotovitev razno raznih nepravilnosti v Republiki Sloveniji. Pa se tukaj vprašam ali smo poslanci tisti, ki bomo zdaj tu nosili bi rekel glavno delo, glavno nalogo, da ugotavljamo vse nepravilnosti? Ali so tukaj kakšni drugi organi, ki bi morali bolj dosledno opravljati to nalogo? Če kar pogledam celo vrsto preiskovalnih komisij, ki so bile že v Državnem zboru, preiskava o bančni luknji nekje med 4,5 in 5 milijardami, jaz bi rekel legalno ukradenega denarja iz državnih bank, potem nepravilnosti pri izgradnji TEŠ 6, potem tudi nabava žilnic opornic in pa seveda tudi oprana milijarda evrov preko Slovenije, tako imenovanega iranskega denarja. In, če bi določeni organi v Republiki Sloveniji dosledno opravljali svojo nalogo, se dejansko nam poslancem ne bi bilo potrebno ubadati toliko s preiskavami in s temi nepravilnostmi, ki so enormno velike, povzročajo enormno finančno škodo v Republiki Sloveniji, se ne bi poslanci danes s tem ubadali. Zelo žalostno je, da v Republiki Sloveniji ne veljajo za vse enaka pravila. Konkretno bom navedel primer: če je nek posameznik davčni upravi dolžan 30 evrov in ne poravna v roku, seveda najprej v roku enega meseca po preteku DUR-a plačila dobi opomin. Če tudi tega opomina ne plača, potem se finančna uprava preko delodajalca dejansko pridobi to plačilo, ker mu fizično odtrgajo to obvezo od plače in tako dejansko je ta dolg poplačan. Če pa se iz bank z dogovorjenimi krajami ukrade nekje med 4,5 in 5 milijardami denarja - a smo iz tega zasledili kak sodni epilog? Tako imenovana Logarjeva komisija je izjemno dobro opravila to nalogo. Tudi razni primeri so bili jasni, evidentni. Enega lahko navedem, firma z enim zaposlenim dobi tako imenovani dogovorjeni kredit 20 milijonov, pa mi naj kdo razloži, kako bo z eno plačo lahko ta upravičenec tega kredita ta kredit poplačal, pa lahko ima še tako dobro firmo. Težko, težko, skratka gre res za dogovorjeno krajo in takih kraj se je zgodilo za slabih 5 milijard. Danes nobenega sodnega epiloga s tega naslova.     20. TRAK: (VP) 10.35    (nadaljevanje) Ravno tako preko Republike Slovenije se opere milijarda, malo manj kot milijarda tako imenovanega iranskega denarja. Tudi preiskovalna komisija na to temo, smo danes zasledili kakšen sodni epilog? Nismo. To se pravi, v sodstvu imamo različna merila. In pravosodje ima ime iz dveh besed, to se pravi prav soditi, pravosodje, ne? Prav soditi. Jaz se sprašujem, če je to ime za naše sodstvo pravo. Ali je to ime pravo za našo sodstve? Pravosodje naj bi sodilo pravo, prav. Postavlja so se mi pa ob vseh teh primerih ali je to ime ta pravo za našo sodstvo.   Seveda nepravilnosti lahko rečemo, ki delajo škodo našemu državnemu proračunu ali širše rečeno državi Republiki Sloveniji, je vse več. Po drugi strani je tudi treba kdaj pohvaliti naše organe, da kakšno nalogo opravijo dobro, ampak to je premalo. Ne poznam tega področja toliko, da bi lahko sodil ali je tu problem kadrovski ali je tu problem neznanje. Kajti vemo, da je danes vsaka transakcija sledljiva, dejansko nobene transakcije se ne da skriti. Čeprav je, bi rekel zadnjih 10 let najbolj modna tako imenovana utaja davkov, kjer zasebne firme preko kvazi tujih partnerjev v tujini pišejo fiktivne račune, seveda brez opravljenega dela, kajti vemo, ko se transakcija opravi trikrat, se sled zgubi za tem denarjem in tako je oškodovan državni proračun in seveda tudi država Republika Slovenija je oškodovana. Tako, da nekaj na tem področju se že dogaja in preiskuje. Sam osebno menim, da premalo in da bo potrebno, bi rekel te pipice, kjer dejansko uhaja sredstva iz samega proračuna kot del prihodkov, bo potrebno res zapreti z bolj ažurnim delom teh organov, ki to preiskujejo.  Skratka parlamentarne preiskave, jih podpiram, ampak žal nadaljnjega epiloga kljub ugotovitvam nepravilnosti ni. To se pravi, in to je ključen korak, ki tu manjka in dejansko tu pa določeni organi res povsem zatajijo. Želim si, da se ta praksa nebi nadaljevala in da tudi sodni epilog iz vseh teh dobro podkrepljenih ugotovitev, da se potem tudi zaključi in s tem bi rekel prekine neka vez nepravilnosti, ki se kar pogosto dogaja.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Primož Siter.
Hvala lepa. Besedo ima predstavnica Vlade Jerneja Farkaš Lainščak, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje. Izvolite.
Hvala lepa.  Kolega Jelinčič, želite besedo, zahteva za dopolnitev.
Naslednja ima besedo kolegica Monika Gregorčič.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, predsednik, predstavniki vlade, pozdravljeni.   V zelo zanimivem času smo. Družba se sooča z eno največjih kriz. Jaz sem star 40 let, ne spomnim se, kdaj bi gorelo v tem času toliko alarmov, kriz na zdravstvenem področju, toliko kriz na socialnem, na gospodarskem področju – mi se gremo pa aplikacijo. Ampak o aplikaciji kasneje.   V tem trenutku se v Sloveniji ne glede na to, kaj vlada pravi o uspešnosti svojih ukrepov, soočamo z najvišjo umrljivostjo med starostniki v domovih za starejše. Soočamo se, po merilih Evropske komisije oziroma njihove ankete, z dejstvom, da je, citiram izsledke ankete, »trajno izgubilo delo ali so dobili odpoved pogodbe o delu v Sloveniji 36.8 % vprašanih«. Samo v Grčiji jih je več, pa vemo, kakšna je situacija v Grčiji. Pa to so tisti ljudje, ki so imeli službe. Potem imamo tukaj še tiste, ki službe sploh niso mogli dejansko izgubiti – samozaposlene in študente, upokojence, podnajemnike samozaposlene, starostnike, skratka ena kopica skupin ljudi, ki se jih ta kriza najbolj dotika. Probleme je bilo treba rešiti včeraj, mi pa imamo pred sabo zdaj že četrto epizodo ene zelo slabo napisane serije, ki »kako popravlja« zdravstveno in socialno in gospodarsko sliko, ampak na način, da se zdravstvene, socialne in gospodarske slike sploh v štartu v bistvu izogiba. Vpeljuje na eni strani aplikacijo, ki da bo nadzorovala namesto, da bi testirala in zdravila. Jaz se ob tej aplikaciji spomnim pričevanja kolegica, ki študira v Rusiji in poroča, kako je Putin vpeljal svojo aplikacijo najprej prostovoljno, potem pa na način, da ti zapiska, če prestopiš tistih 100 metrov, kolikor ti je dovoljeno do ta prve trgovine in te zelo hitro obišče policija z zdravstvenim inšpektorjem. To je Putinova Rusija, ki jo očitno hoče vlada Janeza Janše v Sloveniji. In potem vlada zopet pozablja na, kot rečeno, na že itak najšibkejše – študente podnajemnike in tako naprej, upokojence, starostnike, družine – in rešuje gospodarstvo, v navednicah seveda rešuje gospodarstvo na način, da v bistvu na ključen element gospodarstva pozablja - in to so delavci. Ta zakon, četrti v seriji protikoronskih zakonov, je slab, je vreden konkretnega premisleka in ni kot je povedal minister v svoji uvodni predstavitvi, ni odgovor na realne potrebe prebivalstva v tem trenutku v Sloveniji. To ni neka osebna matrica politične opozicije, o tem pričajo množice komentarjev, mailov, ki jih dobivamo v naše nabiralnike poslanke in poslanci, amandmajev, ki jih vlagamo ob vseh štirih zakonih, pozivov civilne javnosti, takšnih ali drugačnih organizacij, stanovskih združenj in tako naprej in na kar v končni fazi opozarja tudi že v svoji četrti epizodi Zakonodajno-pravna služba, ki je zdaj ugotovila, da se samo na enem členu lomijo kopja na treh ustavnih točkah. Zakonodajno-pravna služba pravi, da se s tem zakonom ruši pravni red, da ni sinhroniziran z drugimi zakonskimi akti in da je, kot rečeno, ustavno sporen.  Zaključek, ergo zakon je slab. Vreden je, kot rečeno, enega premisleka. Zaključek številka dve, pisci očitno – tukaj pa leti jasna kritika na arhitekte tega zakona – nimajo stika z realnim življenjem. Na način kako se kriza prevaja v življenja navadnih ljudi, delavcev, ki so še vedno strpani v tovarne, prodajalk, ki so še vedno strpane nezaščitene v trgovine, samozaposlenih, ki so ostali brez vsega, starostnike, ki so strpani v domovih in tako naprej. Vlada na ta vprašanja ne odgovarja, v drugi val gre tako rekoč nepripravljena, brez ključnih rešitev, nasrkali bodo pa zopet ljudje, ki bodo prepuščeni na milost ali nemilost ali na     18. TRAK: (DAG) – 10.25    (nadaljevanje) trenutni volji ali nevolji političnega ustroja Janeza Janše. To je ta splošna kritika. Ampak da ne bom v kritiki zgolj in samo pavšalen, bom nesmiselnost enega od vladnih ukrepov ponazoril na zelo konkretnem primeru, kar najširše, na primeru, ki se tiče nas vseh, samozaposlenih ali zaposlenih v javnem sektorju, v zasebnem sektorju, ali političnih funkcionarjev, samozaposlenih v kulturi, samohranilcev, podnajemnikov, kar najširši krog bom zajel. Vsi ali pa vsaj večina od nas imamo otroke. Kaj narediti, če je našemu otroku dodeljena karantena, kako rešiti ta problem, če je ta otrok predšolski ali šoloobvezen. Kot recimo nedavni primer, če se spomnite, neka učiteljica je bila korona pozitivna in so celotnemu razredu odredili karanteno. Kaj narediti? Staršem v tem primeru ne pripada nobeno dejansko nadomestilo, nič, prepuščeni so nekemu nedorečenemu limbu, ko so morda upravičeni ali pa ne do nadomestila zaradi višje sile po ZDR, pa še v tem primeru izgubijo 50 %. Zdaj pa si vi predstavljajte neko mamo samohranilko, ki dela, recimo, v neki nemški prehrambeni trgovini, za katero vemo, da kršijo delovnopravno zakonodajo na vseh ravneh in »hvatajo krivine«, kolikor se da. Kaj bo ona naredila? Ne more delati od doma, očitno, kako se dogovori za dopust, je tako ali tako v tako velikih kolektivih vprašanje, ali lahko ali ne, odvisno je sto ljudi od tega, ali ona tam dela ali ne. Ostane ji mogoče 50 % nadomestila, česar si pa tako ali tako ne more privoščiti, ker že itak dela na minimalcu. Kaj ji ostane? Ali da odpoved, česar ne bo storila, če je njenemu otroku odrejena karantena. Šla bo na dopust, če ga bo dobila, bolniška ji v tem primeru ne pripada, ker otrok ni bolan. Mogoče edina možnost, ki ji ostane, je, da pokliče stare starše, da čuvajo otroka v karanteni, stare starše, ki so pa že tako ali tako v rizični skupini. Kaj bo taka delavka storila? Nič, najverjetneje bo šla nazaj na delo, ker si tega ne more privoščiti, za otroka bodo pa skrbeli starejši rizični, mogoče tudi sama okužena. Skratka, nek tak kompleten limbo nedorečenosti, primer, ki priča, da enostavno ti protikoronski zakoni niso v stiku z realnostjo. Zato smo – da ne bom samo kritičen, ampak tudi proaktiven – v Poslanski skupini Levica predlagali amandma, ki ga imate na seznamu amandmajev pod 15. členom, ki pravi, da staršu otroka, ki mu je odrejena karantena, če je to predšolski ali šoloobvezen otrok, pripada nadomestilo. Če hočete, spoštovana Vlada, rešiti gospodarstvo, če hočete ohraniti zdravo socialno sliko, bo treba dejansko kaj narediti za ljudi.   Hvala.
Jerneja Farkaš Lainšček
Hvala lepa. Jaz bi mogoče samo na nekaj trditev, ki se navezujejo tudi na zdajšnje razmere se odzvala,     26. TRAK: (DAG) – 12.05    (nadaljevanje) v zvezi s slovenskimi kardiovaskularnimi kirurgi za otroke, v zvezi s sodelovanjem z bolnišnico Motol in trenutnim stanjem poteka programa.   Rada bi povedala, da imamo trenutno v Sloveniji dva kirurga, ki se ukvarjata s srčno kirurgijo otrok, da se vse operacije otrok izvajajo v Ljubljani v sklopu tako imenovanega centra za prirojene srčne napake otrok in odraslih. Seveda pa si samo s svojim kadrom zaenkrat še ne moremo predstavljati izvedbe tega programa, tako še naprej Univerzitetni klinični center zelo dobro sodeluje s centrom Motol iz Prage na Češkem kot tudi s centrom iz Münchna. Potrebno je to sodelovanje z večjimi, velikimi centri, ki imajo zadostno število primerov, zadostno število strokovnjakov, ki pa enkrat mesečno prihajajo v Slovenijo po vnaprej sistematično urejenih, dogovorjenih skupnih konzilijih med slovenskimi in tujimi strokovnjaki, ki jih v času Nacionalnega inštituta, NIOSB, ni bilo. Takrat je bilo, vsaj po poročilu, na katerega se bom sama sklicevala, sistemskem poročilu, torej poročilu o opravljenem sistemskem nadzoru Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni s strani Ministrstva za zdravje, bilo to delo neplanirano, ad hoc. Seveda, bili so zaposleni samo štirje zdravniki za 10 % delovni čas in prav nobenega ostalega kadra, tudi zdravstvenega nega ni bila opredeljena v nobenem od dokumentov NIOSB, ki jih je naša komisija prejela. Ravno tako visoko strokovno timsko delo kot pri obravnavi prirojenih srčnih napak pri otrocih in kasneje tudi pri spremljanju tega pri odraslih je ključno pri uspehu takšnega programa. In ta ideja o povezovanju strokovnjakov in koncentraciji znanja nekako tudi zdaj vodi Ministrstvo za zdravje, hkrati s tem, da na kratki rok ne moremo preseči neodvisnosti od gostujočih tujih strokovnjakov. Zaenkrat imamo še zmeraj nezadostno število usposobljenih kardiovaskularnih kirurgov, je pa situacija boljša pri specialistih pediatrih, usmerjenih na področje srčne kardiologije; zaenkrat jih imamo pet in specializantko, ki bo svojo specializacijo končala v septembru. Tako menimo, da je pravzaprav zdajšnji potek programa, kjer se strokovnjaki trudijo, povezujejo, nekako na novo postavljajo po razvoju te stroke, stabilen. Hkrati pa razmišljamo tudi o optimiziranju tega programa, optimiziranju na način racionalizacije opreme, prostorov, optimizacije procesov in zbiramo neke dodatne podatke, informacije, tudi finančno strukturo, v povezavi s tako imenovano idejo klinike za srce, o kateri pa pravzaprav odločitve, ravno zaradi teh negativnih praks in izkušenj z vzpostavitvijo NIOSB, še nismo dokončno sprejeli. Pa še to, ministrstvo imenuje člane v svet zavoda, tudi v svet zavoda UKC, morda samo še ta komentar na možnost vplivanja.  Hvala.
Hvala lepa.   No, največji problem pri NPU je, da bi moral delovati učinkovito pa uspešno, ampak tega ni. Sami ste povedali, da 70 kriminalistov na NPU obdela približno 70 zadev na leto, kar pomeni, ena sama zadeva na enega kriminalista. Zato niti ni čudno, da gre tu za politične zadeve, ki jih delajo oziroma pripravljajo v širšem okviru, tudi po navodilih nekaterih političnih strank, in gredo potem naprej. Zato vas še naprej sprašujem: Kako ocenjujete učinkovitost dela NPU z vidika števila obravnavanih kaznivih dejanj? Kako ocenjujete dejstvo, da si sami izbirajo kazniva dejanja, ki jih bodo reševali, se pravi, spet smo pri političnih odločitvah. Kako ocenjujete višino plač zaposlenih na NPU napram plačam večine kriminalistov, kar je tudi povezano z nadaljnjim vprašanjem o vprašljivi strokovnosti teh kadrov. Nadalje, kaj menite o tem, da informacije iz NPU odtekajo v določene medije, ki so pogodu določenim političnim opcijam. In še, politizacija NPU. Recimo, zdaj v zadnjem času je začel NPU na dolgo in široko zasliševati mojo ženo Moniko.    8. TRAK: (VP) 12.35    (nadaljevanje) Le zakaj? Le zakaj? Evidentno je tukaj, da gre samo za politično, poskus politične zrušitve Slovenske nacionalne stranke in mene osebno zato, ker smo sedanji vladi dali podporo. Skratka gre za, kot sem že povedal, nemška medvojna policija Gestapo ali pa vzhodnonemški Stasi sta se lahko primerjata s tem NPU-jem. In zato še enkrat pravim skrajni čas je, da ga ukinemo.
Hvala lepa za besedo, predsednik.  Zdaj današnja preiskovalna komisija, ki bo ustanovljena, bo imela glavno nalogo, da razišče ves postopek nabav zaščitne medicinske opreme. In prav je, da se v teh raziskovalnih dejanjih poseže v povsem, da se seže na začetek nabav, na začetek, jedro začetka pač epidemije, kajti le tako se bo lahko ustvarila celotna slika o tem, kakšno vlogo oziroma kako je tudi že vlada, prejšnja vlada z delnimi pooblastili oziroma vlada v odstopu opravljala svoje naloge     21. TRAK: (NB) – 10.40    (Nadaljevanje) opravljala te nujne nabave zaščitne medicinske opreme oziroma bolje rečeno, kako jih ni opravljala. Jaz pričakujem, da bo ta preiskovalna komisija dala odgovore za vse akterje, ki so bili udeleženi v postopkih vse od začetka. Namreč če malo bolj pogledamo, če si malo bolj osvetlimo celotno sliko, potem je jasno, potem lahko vidimo, da je afera z zaščitnimi maskami oziroma za nabavo zaščitne opreme pravzaprav inscenirana afera, zrežirana afera temelječa na manipulacijah in konstruktih, seveda vse v funkciji rušenja Vlade. Ta prizadevanja za rušenje te nove Vlade traja že kar nekaj mesecev in histerija je pravzaprav vsak dan večja, opozicija pa nekako izgublja kompas z vsem tem kaj bi vse še naredila, kakšne ideje vse še dobiti, da bi umazala v bistvu najbolj težke trenutke in najbolj težke odločitve, ki smo jim bili priča in ki jih je ta Vlada morala sprejeti v začetku epidemije takorekoč s prvim dnem, s prvo uro, ko je prevzela svojo funkcijo. Zakaj je temu tako? Zakaj takšna ihta za rušenje te Vlade? Ja, v ozadju so seveda posli, vzvodu oblasti, vzvodi do finančnih virov, ki pač sedanji opoziciji presihajo in nekako dotok denarja tudi presiha. Namreč vsi vemo, da je bila nabava, področje nabave medicinske opreme že v preteklosti daleč pred epidemijo neko področje sive ekonomije za posvečene dobavitelje. S tem se je na področju žilnih opornic že ukvarjala ena druga preiskovalna komisija, ki je prišla do določenih zaključkov, ampak zanimivo, da se na primer organi pregona, NPU v tisti zadevi niso tako zelo angažirali kot so se s preiskavo oziroma kar z, niso tako pohiteli s kakšnimi hišnimi preiskavami kot so v tem primeru ministra Počivalška. Ja, prekinja se pač, prekinjajo se določeni politično pogojeni posli in te posvečeni dobavitelji so v razmerah, ko je zavladala epidemija in veliko pomanjkanje zaščitne opreme, pač nekako zatajili. Prehiteli so jih drugi z nekimi drugimi poslovnimi povezavami in v bistvu o tem je največji problem, največji greh, če želite, te Vlade. Pa še dobro, da so jih uspeli prehiteti, pač da so v razmerah, ko je vladal na trgu medicinske opreme, ko so vladal divji zahod ali pa kar mafijske razmere, da so uspeli nabaviti in to zaščitno opremo, kajti če je ne bi takrat uspeli, potem bi kakšen mesec, dva kasneje lahko nabavljali krste ali pa žare. Ampak seveda, kot rečeno, neki dvorni dobavitelji so s tem izgubili svoj dotok denarja, prekinjen je bil utečen sistem nekih preplačanih dobav, ki se, če povzamem besede, nekih insajderjev merijo tudi v dolžinah jaht v jadranskih marinah. Zato menim, da bi se ta preiskovalna komisija morala dotakniti tudi širšega področja nabav v zdravstvu. Kot rečeno, prav je, da se razišče tudi kaj vse ni bilo storjeno pravočasno v okviru nabav zaščitne medicinske preme. Danes smo v stališču nekaterih poslanskih skupin že slišali tudi spet očitke, da so nekateri ministri bili tudi ministri v prejšnji Vladi in bi morali prevzeti to nalogo     22. TRAK: (DAG) – 10.45    (nadaljevanje) že prej, da tedaj niso opravili svoje naloge. Ampak Ministrstvo za gospodarstvo v svojem opisu področja nima opredeljene centralne nabave medicinske zaščitne opreme, to je bilo že razčiščeno. Zavod za blagovne rezerve je namreč samo organ v sestavi MGRT, deluje na podlagi petletnih planov, ki mu jih določi Vlada, kot kolektivni organ. In predsednik Vlade je tisti, ki je po 14. členu Zakona o vladi nadrejen ministrom, jim daje usmeritve za delo, zadolžitve in jih tudi kontrolira, in to eksplicitno navaja tudi 14. člen Zakona o vladi. Problem pa je, ker predsednik Vlade, tedanji, ni bil kos svoji nalogi. Zato je zelo neetično, da v svojem nekem poudarjanju ali pa boju za ponovno oblast posegate še dodatno po tem, da izpostavljate problematiko razmer v domovih za starejše občane, da na nemoralen način zlorabljate situacijo in njihov proces bolezni, ko vemo, da so bili zelo prizadeti. Ampak način, na katerega je potekala tudi zjutraj seja Odbora za zdravstvo in Odbora za delo, kjer se je problematiziralo neke spiske smrti, veste, to presega vse meje in tega si noben politik ne bi smel privoščiti, to so zelo občutljive moralne zadeve.   Kaj me moti pri vsem tem dogajanju. Moti me to, da nekdanji naši koalicijski partnerji, s katerimi smo bili skupaj v tistih zadnjih februarskih dneh in začetek marca, dobro vedo, kako težka situacija je bila. Skupaj smo se borili, v zavedanju, da je situacija kritična, pa vendar danes to zanikate, kar res ni korektno. Mislim, da boste nekoč tudi vi klicani na politično odgovornost ravno zaradi te svoje nekorektnosti. Da ne zmorete, na primer, niti obsoditi nezakonitega prisluškovanja in snemanja ministru, to pokaže vse o tem, kako daleč ste v opoziciji pripravljeni iti v boju za oblast. Pričakujem, da bo ta preiskovalna komisija dala tudi odgovore na vlogo Ivana Galeta, tako imenovanega žvižgača, skesanca. Vendar naj vseeno poudarim, vsako tožarjenje nadrejenih še ni žvižgaštvo, kajti dejstvo je, da je podpisnik kar nekaj ključnih pogodb, nekaj tudi najbolj spornih, in preiskovalna komisija, upam, bo raziskala tudi vse okoliščine in pravo naravo angažmaja gospoda Galeta, ki je vsekakor povezan s preferiranjem določenih dobaviteljev mimo usmeritev Ministrstva za gospodarstvo. Prav tako pričakujem, da se bo raziskala tudi vloga oziroma namen neformalnih sestankov gospoda Galeta s predsednikom Računskega sodišča. Po besedah predsednika Računskega sodišča to ni neobičajno in je tudi po zakonu dovoljeno, da Računsko sodišče predhodno usmerja in svetuje ter napotuje organ za izvedbo določenih nabav, kako pravilno izpeljati postopke. Vendar jaz osebno dvomim, da se to dela tako, neformalno, in na tako neuravnoteženi relaciji, kot je, na primer, uradnik in na drugi strani predsednik Računskega sodišča, in da ni o tem nobene uradne zabeležke, pisnih zaključkov in nekih smernic za delo. Dejstvo je, da smo zdaj že v drugem valu epidemije, in vsi, ki so bili udeleženi v teh procesih nabav zaščitne in medicinske opreme, se danes čutijo nekako po krivici obtožene za neke stvari, ki     23. TRAK: (SB) – 10.50    (nadaljevanje) jih jaz globoko verjamem niso zmožni izkoristiti v svoj prid v času neke res zelo težke situacije za nas vse. Tako, da bojim se, da se bo opozicij celoten konstrukt znal vrniti kot bumerang potem, ko bodo izsledki, zaključki te preiskovalne komisije znani in takrat znate biti vi vsi, ki danes jahate na tem političnem valu, poklicani na odgovornost s strani ljudi. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Robert Polnar.
Hvala lepa.  Besedo ima predstavnica predlagateljev mag. Karmen Furman.
Hvala lepa.  Predsednik vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. Naslednji na vrsti kolega Andrej Černigoj.
Gospod predsednik Državnega zbora, hvala za besedo.   Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Interventni ukrepi za pripravo na drugi val epidemije provocirajo vprašanje oziroma vprašanja, kaj lahko povemo o pričakovanem vplivu epidemije na socialni in gospodarski položaj v družbi. Zaenkrat je težko izgovarjati utemeljene trditve, zato ker ne vemo, kako dolgo bo epidemija še trajala, koliko držav bo prizadetih, koliko ljudi bo umrlo in kaj se bo zgodilo s socialnim tkivom naše družbe. O tem ne vemo nič. Večji del tistega, o čemer smo danes prepričani, se lahko jutri izkaže kot napačno. V kolikšni meri imamo prav ali pa bomo imeli prav, je v veliko večji meri odvisno od sreče kakor pa od izkušenj in znanja. Ne gre samo za zdravje in ne gre samo za epidemijo. Vsi priznavajo, da epidemija ni samo vprašanje zdravja in statistika okuženih, umrlih, ozdravljenih, niso samo grafi, ki živopisno prikazujejo, da bo epidemija pustila globoke sledi in da bo, kakor kaže, dolgo trajala. Dobra državna politika v času izrednih razmer je politika ukrepanja, opiranja na svoje moči    19. TRAK: (ES) – 10.30    (nadaljevanje) in neodvisnosti od dobrote tujcev.   Ko govorimo o ukrepih države v boju zoper epidemijo, je potrebno pogledati na tisto, kar je že bilo storjeno in se neposredno ali pa posredno nanaša na zakonski predlog, ki ga danes obravnavamo. Meni se kažejo oziroma se kaže pet področij pomembnih, ki jih velja omeniti. In sicer: nadomestila plač delavcev na začasnem čakanju na delu so dosedaj v slabih štirih mesecih obsegala 185 milijonov evrov. Oprostitev vseh prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki so na začasnem čakanju na delo obsega 126 milijonov evrov. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odplačil za delo delavcev, ki v času epidemije delajo, je do sedaj stala 434 milijonov evrov. Temeljni dohodek samozaposlenih in ostalih upravičencev je bil realiziran v vrednosti 85 milijonov evrov. Socialni prispevki samozaposlenih in ostalih upravičencev v vrednosti 48 milijonov evrov. Če samo teh pet, po moji oceni sicer najpomembnejših postavk, v odhodkovni strukturi seštejemo dobimo vrednost 878 milijonov evrov.   Pa poudarjam tisto največjo, ki sem jo zdaj omenil. Gre za 434 milijonov evrov oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste delavce, ki danes delajo. Pa poskusimo to vrednost primerjati denimo z vrednostjo državnih odhodkov za policijo v letu 2019. V štirih mesecih govorimo o 434 milijonih, tam pa v celem letu govorimo o 378 milijonih. To se pravi, da je slovenska država v štirih mesecih v sanacijo stanja na trgu dela vložila za 56 milijonov več kot v lanskem letu v celem letu za financiranje policije. Ker je to zelo res, je potrebno poudariti, zlasti tistim čebljajočim praznim glavam, ki po dolgem in počez razlagajo, da Vlada v tej državi želi vpeljati policijsko državo.   Gospe in gospodje, pogledal sem še rezime vseh pomembnih odhodkovnih postavk, ki se tičejo investicij države v sanacijo protikoronske krize. Če potegnemo skupaj vsa izplačila iz državnega proračuna v tem časovnem obdobju, obsegajo 463 milijonov evrov. In če upoštevamo vse tisto, ki ukrepi predstavljajo na primanjkljaju proračunskih prihodkov, to vse skupaj znese 781 milijonov evrov. Seštevek teh dveh skupnih postavk, ki pomeni neposredni negativni vpliv na proračun države Sloveniji, je v malo manj kot v štirih mesecih 1.244 milijonov evrov. Preprosteje povedano milijardo in 244 milijonov evrov. Tisti, ki govori, da je to samo nedolžna šala, tisti je navaden fantast in dejansko ne ve o čem govori.  Kolegice in kolegi, ta epidemija ni samo medicinski problem. To je družbena bolezen. Simptomi odkrivajo tudi bolezen družbe. Ultimativno zahteva spremembo načina delovanja, spremembo mehanizmov, ki zagotavljajo družbeno kohezijo in integracijo. Zahteva resne organizacijske spremembe in odločitve o družbenih prioritetah. Ali ni bolan svet in Slovenija v tem svetu, v katerem se zastrašujočim podatkom o porastu števila obolelih in umrlih navkljub z glasnim vpitjem pojavljajo posamezniki, ki se licemerno sklicujejo na človekove pravice. Ljudje, ki v vladnih ukrepih kot so omejitev gibanja, prepoved opravljanja različnih dejavnosti     20. TRAK: (SB) – 10.35    (nadaljevanje) ne vidijo nič drugega kot uvod v diktaturo. V parlamentarnih sistemih je seveda treba vztrajati na začasnosti teh ukrepov in to smo tudi doživeli, zato parlamenti obstajajo, toda postavljati jih pod vprašaj ali pa celo pozivati na nepokorščino v zvezi s priporočili za obvladovanje epidemije. To ni čisto nič drugega kot bolno. Kar pa se tiče temeljnih človekov pravic, osnovna je človekova pravica do življenja. Če je ogrožena pravica do življenja, potem so vse ostale pravice dobesedno zanemarljive. Zakaj? Mrtvega človeka človekove pravice pač ne zanimajo. Kolegice in kolegi ali ni bolan svet v katerem bogate in razvite države, tudi Slovenija je med njimi, v večini niso mogle ali pa še vedno ne morejo izvajati pravih načinov zdravljenja obolelih zato, ker primanjkuje medicinske opreme in bolnišničnih kapacitet. Vse to je posledica brezumnega pretvarjanja zdravstva iz nepridobitne dejavnosti v dejavnost namenjeno ustvarjanju profita. Samo tako se je lahko zgodilo, da nujno potrebna oprema ni bila pravočasno nabavljena in skladiščena zato, ker ni bila potrebna v tako velikem obsegu in bi nabava potrebnih količin predstavljala nepotrebne stroške. Države danes poskušajo lokalno preprečiti širjenje virusa. Pri tem ni mogoče spregledati, da ukrepanje ostaja bistveno lokalno, čeprav je epidemija transverzalna. In tu se soočimo z enim od ključnih protislovij sodobnega sveta. Ekonomija vključujoč procese množične proizvodnje industrijskih predmetov pripada svetovnemu tržišču. Na drugi strani ostaja politična oblast izključno nacionalna. Epidemija je situacija v kateri nasprotnost med ekonomijo in politiko postane očitna, celo države Evropske unije niso uspele pravočasno uskladiti svojih strategij zatiranja virusa. Nobenega dvoma ni, gospe in gospodje, da bomo po krizi drugačna družba. Verjetno si nihče od nas ne želi prestrašene in nezaupljive družbe. So razlogi za pesimizem in skepso, toda moderna slovenska družba ima vendarle velik potencial inovacij, ima znanost prepleteno z interesi po novih odkritjih, ima proizvodnjo in ima vpetost v globalno mrežo ponudbe in povpraševanja. Čeprav pričakovanih preprek v trgovini in pretokov kapitala in dela ni potrebno precenjevati. Če bodo naši kratkoročni interesi in dobički ogroženi bomo hitro pozabili na pretekle lekcije, dovolj bo nekaj let brez novih večjih pretresov, pa se bo svet in mi z njim povrnil k tistim oblikam globaliziranja s katerimi smo živeli pred korono in to je danes v igri. Mi moramo začeti vzpostavljati in ustvarjati družbo zaupanja in družno ozira. Ali je to preveliko upanje? To gospe in gospodje, kolegice in kolegi, je nekaj nad čemer virus nima moči. To je tisto kar je odvisno samo od nas in od nikogar drugega. Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo.  Želela bi se odzvati na nekatere trditve kolega Rajića oziroma predstavitve. Najprej bi razložila za vse tiste, ki nas danes spremljajo – vem, da poslanci vemo, kakšna je sestava preiskovalnih komisij, vendar vseeno, da ne bo kakšnega napačnega razumevanja. Namreč, v preiskovalni komisiji lahko sodelujejo oziroma so predstavniki vseh političnih strank v parlamentu, če želijo. In tudi v tej preiskovalni komisiji so najprej sodelovali predstavniki vseh političnih strank. Vsi člani, ki so bili v preiskovalni komisiji, so bili tudi pozvani, da podajo pripombe na to vmesno poročilo, ki ga danes obravnavamo. In še enkrat bi želela ponoviti    27. TRAK: (NB) – 12.10    (Nadaljevanje): rezultat za vmesno poročilo, ugotovitve bistvene teh v 33-ih točkah in za sklep s katerim se predlaga, da se zadeve predajo NPU in Specializiranemu državnemu tožilstvu so glasovali vsi člani razen članice iz SMC. Tako, da danes resnično ne razumem nekaterih uvodnih stališč, ki jih danes tukaj kolegi poslanci so podali, pa bom rekla tudi ne nadaljnjih razprav. Vsekakor pa moram tudi povedati, da ne morete trditi, da je preiskovalno poročilo pripravljeno enostransko, namreč zajeti so vsi magnetogrami, je pa res, da si verjetno marsikaterega niste prebrali, pa preberite si tudi prosim tistega v zaprtem delu, namreč tudi tisto bi bilo dobro prebrati, kajti takrat bi pa potem razumeli na kakšen način in zakaj, s kakšnimi dejstvi je potem bila ugotovljena objektivna politična odgovornost ministrice in generalne sekretarke in potem tudi podani sumi storitve kaznivih dejanj. Kolega Rajić, pravite da stroka oziroma zdravniki niso opozarjali. So opozarjali in to vse od leta 2007, ko smo izgubili enega in edinega otroškega srčnega kirurga v Sloveniji. Že od takrat dalje je stroka opozarjala, zdravniki so opozarjali, ampak na žalost se kaj dosti ni zgodilo. Tudi organi pregona niso odreagirali na poročila v letu 2013 in pa še pred tem na 2012, ker če bi, potem mi preiskovalne komisije tudi na tem področju oziroma na tej zadevi ne bi potrebovali, da danes potem pojasnjujemo oziroma smo preiskovali določene objektivne odgovornosti in pa tudi spremembe zakonodaje kjer sem jih že uvodoma povedala. Nenazadnje, če bi pa bili zdravniki toliko krivi kot nekateri kolegi danes tukaj želite izpostaviti, me pa zanima, kako lahko sedaj normalno delajo v tujini pa v drugih bolnicah. Tam pa zdaj zadeve lepo strokovno normalno potekajo. Tukaj na tem področju v UKC Ljubljana pa niso mogli izvajati tistega kar so želeli. In še enkrat, poglejte, danes obravnavamo poročilo preiskovalne komisije. Ja, preiskovalna komisija je sestavljena iz nas kot predstavnikov politične funkcije, ampak samo delo preiskava pa ne sme temeljiti na tem, da se zdaj tukaj pogovarjamo o tem, da naš pa vaš minister pa naša Vlada pa vaša Vlada pa levi pa desni pa sredinski. Ne. Preiskovalna komisija preiskuje dejansko stanje kaj se v tem obdobju, ki je predmet preiskave dejansko zgodilo, ne glede na to, kdo je bil minister, katera Vlada je bila in prosim, da se osredotočimo na to in na te ugotovitve, ne pa, da zdaj nekateri pa vendarle poskušajo te malce politično določene stvari spreobračati in speljati v drugo smer.   Hvala lepa.
No, s temi zadnjimi primerjavami se sicer jaz ne strinjam, kar pa pač ne zmanjšuje kritičnosti ali pa utemeljenosti nekaterih stvari, ki ste jih pač prej povedali in sem jih delno že prej komentiral. Tako naprej pač s to institucijo ne more iti dalje, kjer, kot smo tudi tukaj, glej, vsi, ki smo v prejšnjem mandatu obravnavali poročilo dveh preiskovalnih komisij, vemo, da se je dogajal v tej državi v zadnjem desetletju ali pa v zadnjem desetletju in pol kriminal velikega obsega, kjer je šlo za, ne vem, milijardno pranje denarja za teroristični režim in so provizije poniknile neznano kam, kjer je šlo za, bi rekel milijardne ali pa več-stomilijonske kraje pri nabavah medicinske opreme, pa niti enega samega pičlega rezultata preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada v zvezi s tem nimamo na mizi. Niti ene resne ovadbe, niti ene obtožnice, ničesar, hkrati pa polno raznoraznih aktivnosti, ki so vzplamtele na ta način, da je bila kamera te ali pa one televizije na licu mesta hišnih preiskav pred preiskovalci. Se je stvar rolala na veliko, potem pa se ni ali nič zgodilo ali pa je vse skupaj padlo, ker je bilo pač politično motivirano.   Tako, da v teh vprašanjih ne gre za 4 vprašanja. Tisto zadnje je ključno, se pravi gre za problem politizacije. Gre za problem politizacije dela slovenske kriminalistične policije, ki se uporablja za obračun s političnimi nasprotniki. Natančno po odstavku, ki ga je še vedno zaslužni prof. Ljubo Bavcon napisal uvod kazenskega, zakona o kazenskem postopku tam nekje sredi 80. let, da je kriminalistična policija in sodsstvo, da sta sredstvi za zatiranje razrednega sovražnika, se pravi političnega nasprotnika. Zdaj tega duha v celoti iz teh struktur v Sloveniji še nismo izgnali, zato se nam dogaja selektivna pravica in zloraba državnih institucij v politične namene.
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani državljanke in državljani Republike Slovenije!  Slovenija, Evropa in svet smo se z novim letom bili primorani soočiti z vrsto izzivi, ki so korenito spremenili naše delovanje, mišljenje in na sploh našo percepcijo življenja. Kdo od nas bi na kaj takega pomislil, da nam le en majhen virus lahko tako spremeni življenje in ustvari kaos? In kaos je bil tudi v naši domači politiki, ne v strankah takratne opozicije, ampak v nekaterih strankah koalicije. Že tako trhla in manjšinska takratna koalicija ni našla skupnega jezika. Menjave vodstvenih kadrov, če citiram gospoda premierja, takratnega premierja »če hočem kot nov človek kaj spreminjati, potem je nujno izvesti kadrovske menjave« niso obrodile sadov. Njihov opozicijski partner stranka Levica je vladajoči stranki Listi Marjana Šarca pokazala roge. Z zadnjim medijskim spinom je želel sedaj že bivši premer v zelo resnih časih, ko nam je nevidni sovražnik COVID-19 že zakorakal skozi vrata, pozivati državljanke in državljane na volitve, ljudstvo temu ne resnemu in ne državotvornemu predlogu ni nasedlo.   In vrnimo se nazaj k nastajajoči si novi koaliciji. Za dobrodošlico je prejela prazna skladišča. Neresno obravnavanje nevidnega sovražnika, smučanje v tujini in kolaps skoraj celotnega javnega življenja v Republiki Sloveniji. Skupaj smo zavihali rokave in hitro ter državotvorno začeli reševali probleme in stiske vseh v naši državi. Ta koalicija ni imela dve leti ležernega delovanja, ni imela 100 dni miru opozicije, ampak zelo nastrojeno opozicijo, ki je spoznala svojo zmoto in njihov srdit boj, da bi se vrnili nazaj na oblast. Naša prazna skladišča in abnormalno svetovno povpraševanje po medicinski opremi in predihovalnikih je ustvarila zelo izkrivljeno sliko ponudbe in povpraševanja, na kratko kaos. Slovenija ne bila edina država, težave so imeli tudi druge države po svetu na samem koncu koncev pa tudi Evropska komisija. Zavedamo se, da tisti, ki dela tudi greši ter da je predvsem po bitki lahko biti general. In ta general po bitki želijo postati današnje stranke v opoziciji. Rožljanje s preiskovalno komisijo se stranke v opoziciji, če smo natančni Listi Marjana Šarca, napovedali dne 15. aprila 2020. Ni bilo dneva, ko so omenjene stranke celih 20 dni vsak dan operirali z neresnicami in pol resnicami največkrat v medijih. Zato smo v koaliciji po 20-ih dneh, kolegice in kolegi, po 20-ih dneh vložili zahtevo za preiskovalno komisijo. Opozicija pa je potem le uspela nekaj ur kasneje tudi sama vložiti svojo preiskovalno komisijo. Ne morem se znebiti občutka, da je opozicija želela rajši kot da bi spisala vlogo za preiskovalno komisijo, rajši tekmovati pred mediji kdo bo imel več medijskih nastopov. Sam preiskovalno komisijo absolutno podpiram, prav tako podpiram natančen pregled delovanja sedanje in prejšnje vlade, potrebno je enkrat za vselej celovito in natančno preiskati vse, ki so bili kakorkoli     24. TRAK: (VP) 10.55    (nadaljevanje) povezani z nabavim in ukrepi pred epidemijo in pozneje.  Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati smo bili prvi, ki smo podprli pobudo za preiskovalno komisijo o nabavah zaščitne opreme, zato si želim, da enkrat za vselej ovržemo vse polresnice in neresnice. Za konec želim komisiji uspešno delo.  Hvala za besedo.
Hvala lepa. Besedo ima predlagatelj.
Hvala lepa.   Besedo ima mag. Bojana Muršič, pripravi naj se Mojca Žnidarič. Izvolite.
Hvala.   Kolega Jelinčič, postopkovni predlog.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Elena Zavadlav Ušaj.