Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

19. redna seja

Državni zbor

9. 7. 2020
podatki objavljeni: 9. 7. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 19. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti poslanke in poslanci: Andrej Černigoj od 9. ure do 10.30, Matjaž Han od 15. ure dalje, Dušan Šiško, Primož Siter od 12. ure dalje, dr. Matej T. Vatovec in Violeta Tomić.   Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 13. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.   Vse prisotne lepo pozdravljam!    Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 1. julija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.   Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.  (Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 19. seje Državnega zbora določen.     Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19, NUJNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.   Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Janezu Ciglerju Kralju, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Janez Cigler Kralj
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, dober dan!  Na mizi pred vami je četrti paket ukrepov, Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. Cilj predloga je zagotoviti pomoč državljankam in državljanom, zaščititi zdravje in življenja ljudi in preprečiti širitev okužbe. S predlogom zakona sledimo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom.   Poglavitni ukrepi se zato nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, če omenim na začetku nosilne ukrepe.   Naj malo podrobneje predstavim te naštete ukrepe.   Prvi ukrep, podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma. Za trg dela sta bila z namenom ohranitve delovnih mest z zakonodajnimi protikoronskimi paketi sprejeta dva ključna interventna ukrepa, ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Da bi ohranili zaposlitve delavcev, Vlada predlaga podaljšanje povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma, ki se je na eni strani izkazal za učinkovitega ter potrebnega, saj je v mesecu juniju še vedno bilo na tem ukrepu prijavljenih približno 60 tisoč zaposlenih. S tem ukrepom omogočamo tistemu delu gospodarstva, ki svoje dejavnosti ni moglo zagnati še niti v tolikšni meri, da bi lahko koristili ali si pomagali z ukrepom skrajšanega delovnega časa, ki je, kot veste, v veljavi do konca tega leta, da prebrodijo to obdobje, dokler lahko zaženejo svoje dejavnosti. Zaradi tega predlagamo podaljšanje trajanja tega ukrepa začasnega čakanja na delo doma do 31. julija 2020. Predlagamo pa tudi, da bo s sklepom Vlade možno ta ukrep podaljšati še največ dvakrat po en mesec, ampak najdlje do 30. septembra 2020. Računamo, da bi do takrat lahko slovensko gospodarstvo v celoti vsaj delno zagnalo svoje dejavnosti. Upravičenemu delodajalcu bo Zavod za zaposlovanje izplačal delno povračilo za delavca na čakanje v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 evra. Uvajamo pa tudi varovalko – delodajalec bo v obdobju koriščenja ukrepa onemogočen odpuščati iz poslovnega razloga ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.   Drugi, kar odmeven predlagan ukrep, je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov, zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca. Delavcu, ki mu je odrejena karantena, dela pa mu ni možno odrediti na domu, delovnopravna zakonodaja nalaga izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti. Po sistemski zakonodaji, Zakon o delovnih razmerjih, je to nadomestilo v višini 50 % njegove plače in je v breme njegovega delodajalca. Predlog zakona breme izplačila prenaša na državni proračun. Delodajalci bodo tako imeli omogočeno uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere. Z amandmaji so bile na pristojnem parlamentarnem odboru sprejete spremembe, vezane na določitev višine nadomestila za to odrejeno karanteno. Naj povem, da smo te spremembe in to lestvico višine nadomestila dogovorili na delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta ta teden, v ponedeljek dopoldan, ko smo se v pripravi na sejo matičnega odbora sestali s socialnimi partnerji in šli skozi celoten zakon, torej to je bil rezultat dogovora med socialnim partnerji na tej delovni skupini. Dovolite, da povzamem te višine nadomestila oziroma stopnje povračila delodajalcem. Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob prehodu meje nazaj v Slovenijo odrejena karantena, ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki jo bi prejel, če bi delal. To pomeni, da bo nadomestilo pokrilo 100 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas. In tretja stopnja višina, delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi zavestnega odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v naštetih izjemah, in sicer zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, drugič, smrti staršev, oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner, starša, posvojitelj ali, tretjič, zaradi rojstva otroka. V teh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače v teh treh naštetih izjemnih primerih do nadomestila plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene bo po tem zakonskem paketu trajala najdlje do 30. septembra 2020. Tako smo se torej dogovorili na delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta in menimo, da je ta predlagana rešitev pravična, obenem pa tudi prevzame breme delodajalcev, ki seveda niso odgovorni za to, da je njihovemu zaposlenemu odrejena karantena. Na drugi strani pa daje tudi zaposlenim večjo socialno varnost in to je tudi eden izmed glavnih namenov tega zakona.   Tretji izmed nosilnih ukrepov je financiranje dodatnih kadrov. Nanaša se na dodatno kadrovsko podporo socialnovarstvenim zavodom v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Varstvo starejših je ključna tema ministrstva pod mojim vodstvom in vodstvom moje, naše ekipe. Kot veste, so predvsem domovi za starejše kadrovsko podhranjeni, kadrovsko in finančno, kar se je nabiralo desetletja in je sedaj v času koronakrize še posebej priplavalo na dan. Posledično se to odraža predvsem na preobremenjenost in izgorelost zaposlenih v teh zavodih. In še enkrat ponavljam, v tej krizi se je to še posebej pokazalo. Zato sem zelo vesel, da smo uspeli interventno zagotoviti 31 milijonov evrov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih. Zelo pomembno pri tem je, in to je praktična posledica, ki se tiče velikega dela naših sodržavljanov, da te kadrovske okrepitve in izboljšanje standardov v domovih ne bomo preložili na pleča oskrbovancev oziroma njihovih svojcev, zato ne bo potreben dvig cen oskrbnin. Finančna sredstva namenjamo financiranju dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži za izvajanje socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev v teh zavodih. Dodatno kadrovsko podporo zagotavljamo tudi Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. V času epidemije covid-19 so namreč zaposleni na Zavodu za zaposlovanje zavzeli izjemno pomembno vlogo kot glavni izvajalci interventnih ukrepov. Če samo omenim 300 tisoč zahtevkov za zaščito delovnih mest na različnih ponujenih ukrepih v dosedanjih PKP paketih v treh mesecih, mislim, da že s tem dobro utemeljim to svojo tezo. Tudi v bodoče bo Zavoda za zaposlovanje imel zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju odzivnega trga dela, ki mi kot ministru predstavlja eno od treh ključnih prioritet. Prihodnji dve leti bosta namreč ključni za zagotovitev stabilnega gospodarstva in posledično za zagotovitev kvalitetnih delovnih mest, zato zagotavljamo to dodatno kadrovsko podporo Zavodu za zaposlovanje, da jih podpremo v postopkih ponovnega vključevanja brezposelnih oseb na trg dela in zmanjševanju števila brezposelnih.   Naslednji ukrep, ki je dvignil veliko prahu, je mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi. Četrti ukrep, ki sicer sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo, se nanaša na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 in določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2, ki temelji na določbah Zakona o nalezljivih boleznih. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije bo prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko bo posameznik potrjeno pozitiven na virus oziroma mu bo zaradi tega odrejena karantena. V teh primerih bo namestitev mobilne aplikacije obvezna z vnosom naključne ID kode. Menimo, da lahko s takšnimi preventivnimi ukrepi, kot je takšna mobilna aplikacija, dobro zavarujemo zdravje in življenje ljudi, navsezadnje je tudi naša dolžnost, da varujemo sebe in druge, in pravica vseh nas, da smo varovani pred morebitno okužbo. Tu Vlada računa na odgovornost, ki smo jo državljanke in državljani pokazali že v vsem času od začetka pandemije in smo tudi hvaležni za vse to, kar smo do sedaj uspeli skupaj doseči.   Poleg naštetih nosilnih ukrepov urejamo v tem predlogu še nekaj drugih. Morda omenim, da bomo omogočili unovčenje bonov za namestitev z zajtrkom v turizmu v Sloveniji tudi tistim, ki so samo sezonsko registrirani za opravljanje te dejavnosti, torej umikamo presečni datum registracije 13. marec in omogočamo tudi tistim, ki se sezonsko s tem ukvarjajo, da se bo lahko turistični bon, ki je, kot veste, trenutno prava uspešnica, koristil širše. S tem bomo omogočili tudi širši nabor turističnih destinacij, kjer se bo lahko s temi boni letovalo.   Prav tako podaljšujemo možnost koriščenja bonov za prehrano. Vemo, da namreč študentje niso mogli vseh obveznosti opravili v sistemsko predvidenih rokih, zaradi tega smo prisluhnili številnim pozivom njihovih predstavnikov in jim šli na proti, da bodo lahko tudi v teh poletnih mesecih, ko bodo morda opravljali svojo prakso, koristili študentske bone in jim bo s tem zagotovljena tudi zdrava prehrana.   Ni odveč omeniti, da prenašamo obvezo, ki jo imajo podeljevalci kadrovskih štipendij do svojih štipendistov. Namreč, ni bilo mogoče, da bi jim zagotovili zaposlitev v roku, ki je bil določen v sistemski zakonodaji, zato podaljšujemo te roke, da omilimo te stiske in da zaradi objektivnih razlogov ne kaznujemo zavezancev za zagotovitev dela svojim štipendistom.   Spoštovani poslanke in poslanci! Z vašo podporo smo do sedaj in v zelo kratkem času sprejeli številne ukrepe, s katerimi smo preprečevali oziroma blažili negativne posledice virusa covid-19 za državljanke in državljane na številnih področjih. Naš skupni cilj je bil blažitev socialnih stisk prebivalstva ter na drugi strani pomoč gospodarstvu in trgu dela. Neposredno finančno pomoč med epidemijo je tako prejelo 1,3 milijona prebivalcev. Če omenim samo vrednostni bon za turizem, pa ga je prejel vsak državljan Republike Slovenije. S prvimi tremi paketi ukrepov smo do sedaj uspeli ohraniti 260 tisoč delovnih mest. Samo predstavljamo si lahko posledice na trgu dela, če ti ukrepi ne bi bili sprejeti.   Danes vas s predlogom četrtega paketa ukrepov naprošam, da sprejmete predlagane rešitve za obstoječe in prihodnje izzive. Tveganja za okužbo trenutno naraščajo tudi v Sloveniji. Poletne radosti so v teku, a hkrati jih vsi skupaj moramo doživljati s polnim zavedanjem, da se lahko ponovi drugi val okužb. Zato so tudi ukrepi Vlade usmerjeni v doseganje cilja, da se prepreči morebitna nevarnost drugega vala. Zakonski predlog, ki je pred vami, je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrebne dodatne kadre v domovih za starejše ter tretjič in nenazadnje po omogočanju varnosti za državljane preko spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije še ni končana. Še enkrat vas prosim, spoštovani poslanke in poslanci, za podporo tem rešitvam, pripravljenim ob tesnem sodelovanju vseh zadevnih resorjev, Ekonomsko-socialnega sveta in ob upoštevanju mnenj zadevnih deležnikov, s katerimi smo v okviru delovne skupine tudi uskladili stališča. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici kolegici Evi Irgl.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!   Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.   V poslovniškem roku so bili vloženi številni amandmaji poslanskih skupin v različnih kombinacijah. Odboru so bili predloženi tudi predlogi in pripombe zainteresiranih in strokovnih javnosti, ki so pisno predstavili svoje poglede in pripombe na predloženo besedilo zakona.   Predstavnik predlagatelja je na kratko predstavil predlog zakona. Mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki podpira predlog zakona, je predstavil njihov predstavnik. V razpravi komisije je bil velik del razprave namenjen vprašanju ustreznosti, jasnosti in skladnosti določb predloga zakona, ki se nanašajo na tretje in četrto poglavje. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila njihova predstavnica, poudarila je, da je področij, na katere se predlog zakona nanaša, več in so raznolika, takšno pa je tudi njihovo mnenje. V pisnem mnenju so posebej izpostavili ustavnopravni vidik, povezan s pravico do zakonodajnega referenduma. K predlogu zakona je priložen tudi Predlog sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma in zaradi tega je treba vso vsebino zakona utemeljiti kot nujen ukrep za odpravo posledic naravne nesreče, ker bi uvrščanje drugih vsebin, ki takšnega nujnega ukrepa ne predstavljajo, lahko povzročilo z ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, ki bi se v postopku ustavne presoje lahko izkazala za ustavno nedopustno. Iz tega vidika so po njihovem mnenju sporne predvsem določbe tretjega in petega poglavja drugega dela zakona, ker v temelju ne zasledujejo interventnih, torej začasnih ukrepov, in ker časovno ti ukrepi niso omejeni. Tak poseg v pravni sistem krni njegovo celovitost in usklajenost.   V razpravi so nekateri članice in člani odbora menili, da četrti protikorona zakon prihaja prepozno ter naj bi reševal probleme, ki jih je povzročila Vlada sama s tem, ko ni prisluhnila številnim amandmajem, ki so jih predstavniki opozicije vlagali k preteklim protikorona zakonom. Obrazložitve k posameznim členom zakona so zelo splošne in pavšalne, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Predlog zakona se po mnenju nekaterih razpravljavcev odmika od načela pravne države. Poudarjeno je bilo, da sta iz zakona ponovno izključeni skupini prekarcev in samozaposlenih. Predstavniki opozicije so menili, da je Vlada v predlog zakona med socialne ukrepe umestila tudi ukrepe za nadzor nad državljani. Gre za mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 z osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Zagovorniki predlaganih ukrepov so poudarili, da bo mobilna aplikacija v pomoč epidemiologom pri določanju stikov okuženih. Ni namenjena vzpostavljanju policijske države in nadzoru državljanov, ampak zavarovanju državljanov in njihovega zdravja. Aplikacija bo najbolj koristila ljudem, da bodo dobili pravo informacijo, če bodo seveda to želeli. Predstavnika Ministrstva za zdravje in za javno upravo sta povedala, da mobilna aplikacija sicer še ni dokončno pripravljena, ampak stroka jo pozdravlja. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da predlog zakona prinaša tudi dodatnih 31 milijonov evrov na področju institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu, ki bodo namenjeni povečanju prostorskih kapacitet in financiranju dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih.   Odbor je sprejel veliko amandmajev različnih poslanskih skupin in glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi sprejel. Hvala.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, kolega Brane Golubović.
Hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi!  Prav je, da s tem zakonom popravljamo vladne napake in veljavnost nekaterih ukrepov podaljšujemo, a v zadnjih treh mesecih je bilo preveč teh napak in zamujenih priložnosti. Zato v Listi Marjana Šarca menimo, da Vlada ni dovolj odgovorno in strokovno ter na pravi način pristopila k iskanju in pripravi rešitev pri vseh protikorona zakonih. Če bi Vlada vedela, kaj dela, bi danes že imeli sprejete rešitve, kako preprečiti vdor virusa v domove za starejše, kako poskrbeti, da bo naše zdravstvo pripravljeno na drugi val, ki je že tukaj. Podjetja, delavci in samozaposleni pa bi že morali imeti predvidljivo in učinkovito podporo države.   Na današnji seji bi resna vlada tako predstavila konkretne srednjeročne ukrepe, ki bi spodbudili trošenje gospodinjstev in države preko javnih investicij in zelenih subvencij. A postaja jasno, da ste epidemijo izkoristili za samopromocijo, ustvarjanje zmede in negotovosti ter razgradnjo in podrejanje različnih državnih sistemov. Predstavljate se kot veliki rešitelji, rešitelji življenj, socialnih stisk, usod tako ljudi kot podjetij. Ste res vse našteto? Niste. Oglaševali ste izredne državne pomoči ljudem in podjetjem v višini 6 milijard evrov, kar smo v Listi Marjana Šarca pozdravili, a vam je pred kratkim ogledalo nastavil Fiskalni svet, ki je ocenil, da je dejanski učinek vaših ukrepov do začetka julija znašal nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, kar je logična posledica slabo pripravljene zakonodaje. Naj samo spomnim na vašo 2-milijardno poroštveno shemo, s katero ste gospodarstvu obljubljali takojšnjo pomoč, a po dobrih dveh mesecih shema še vedno ne deluje. Pa smo vas opozarjali, a ste vse naše predloge vseskozi videli kot neko tekmovanje, poskus rušenja vlade, in nam očitali, da ne želimo sodelovati. To ste počeli tudi na odboru. Tega zrela politika ne počne. Odgovorna politika namreč tudi v kriznih razmerah deluje umirjeno, spravljivo, usklajeno komunicira, se trudi ustvariti stabilnost, da lahko družba kljub krizi deluje čim bolj normalno. A kaj delate vi? Namerno ustvarjate napetost in kaos ter zavajate. Ustvarite problem in ga nato rešujete. Na primer, brez premisleka ste sprostili vse ukrepe, odprli meje, s 1. junijem ste slavnostno razglasili zmago nad virusom. Potem ste ugotovili, da je bila storjena napaka, da se virus ponovno širi, ter preko svojih govorcev na novinarskih konferencah sporočili, kdo je odgovoren – po vašem so krivi ljudje, ker ne spoštujejo pravil. Pravite, da je med ljudmi zaokrožil lažen občutek, da je virus premagan. Ampak kdo jim je dal ta lažni občutek, da je virus premagan? Vlada jim ga je dala, vladni govorec, vsi vladni govorci s svojimi ravnanji in dejanji, in zato ste vi krivi, da je drugi val v Sloveniji. Dodatno ste nezaupanje med ljudi vnašali z zakonskimi določbami, ki v interventnih zakonih nimajo kaj iskati. Najprej dodatna pooblastila policiji, nato nižanje standardov pri zaščiti okolja in narave pa spremembe pri gradbenem dovoljenju, zdaj aplikacija za sledenje. Zakaj teh stvari ne upate uvajati ločeno? Ali morda zato, ker želite na ta način v podporo prisiliti nekatere koalicijske poslance, ali s tem enostavno preusmerjate pozornost z drugih rabot? Tehnologija lahko pomaga, a vaša aplikacija za nadzor je sporna. Stroka vam je naštela goro tehničnih in pravnih razlogov. Tudi če vam bo uspelo z aplikacijo, ta ne bo imela učinka. Zakaj? Ker deluje na zaupanju, tega pa ni, si pretežni del prebivalstva te aplikacije pač ne bo naložil.   Torej, spoštovana Vlada, aplikacija virusa ne bo ustavila, tako kot ga ni ustavil prelet ameriških lovcev nad Slovenijo. Z epidemijo se lahko sooči država samo na način, da ljudje verjamejo temu, kar Vlada sporoča, njenim ukrepom in sporočilom, da imajo ljudje namesto občutka negotovosti občutek, da bo še vse dobro, da bo vse okej, da Vladi in stroki zaupajo. Na žalost ste zaupanje, ki ste ga imeli v prvem valu epidemije, in bilo je veliko, zaradi vaših ravnanj in dejanj izgubili. Zaupanje lahko pridobijo nazaj le državniki, teh pa v tej vladi ni. Hvala lepa.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Soniboj Knežak.
Hvala, predsednik. Spoštovani minister, predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!  Četrti protikoronski paket se predstavlja kot paket interventnih ukrepov za pripravo na morebitni drugi val covida-19. V zadnjih tednih se je namreč ponovno povečalo število potrjenih okužb z virusom in žal znova pojavila kritična situacija z večjim številom okužb v enem izmed domov za starejše občane. Kratkotrajnost dosedanjih vladnih ukrepov na področju omilitve posledic epidemije ostaja še vedno med našimi glavnimi kritikami. Že ob predstavitvi stališča pri sprejemanju tretjega protikoronskega zakona smo poudarili, da nas bo kljub počasnemu sproščanju omejitvenih ukrepov še vedno spremljala negotovost zaradi možnega ponovnega izbruha epidemije. In prav te dni se kaže, da so omejitve še vedno potrebne, tem pa morajo, po našem prepričanju, slediti celoviti ukrepi za omilitev socialnih in ekonomskih posledic epidemije. Rast števila brezposelnih se sicer umirja, kljub temu pa potrebujemo dolgoročnejšo strategijo za ohranjanje delovnih mest. Takšno, ki ne bo veljala zgolj za mesec ali dva, da bo dolgotrajnost ukrepov za preprečevanje brezposelnosti na drugi strani prinesla večji pozitivni učinek za gospodarstvo.   Socialni demokrati so tako na odboru predlagali podaljšanje nadomestila plače za čakanje na delo do 31. decembra 2020 ter ponovno uvedbo začasnega temeljnega dohodka za samozaposlene. Glede turističnih bonov smo prepričani, da je čas njihovega koriščenja smiselno podaljšati do konca februarja 2021. Na eni strani bi to koristilo ponudnikom turističnih kapacitet v zimski sezoni ter uporabnikom, ker bi bila prezasedenost kapacitet časovno bolj razpršena. Žal so bili po že videni nameri vsi naši ukrepi ponovno zavrnjeni.   Pod pretvezo blaženja posledic epidemije se žal ponovno sprejemajo tudi določila, ki nesorazmerno posegajo v osnovno zagotovljeno pravico do varstva osebnih podatkov. Vlada je predlagala člen, ki je bil sicer na odboru izbrisan, bi pa lahko v primeru sprejetja vodil v zlorabo osebnih podatkov. Poleg tega je Vlada predlagala tudi uvedbo mobilne aplikacije, za katero sicer verjamemo, da lahko pomembno prispeva k obvladovanju epidemije, vendar le ob izpolnjenih pogojih, to je prostovoljnosti, anonimiziranosti, časovni omejitvi. Žal je to poglavje ob jasnih opozorilih Zakonodajno-pravne službe, Informacijskega pooblaščenca in tudi drugih pristojnih institucij naša vlada izpustila oziroma preprosto ignorirala. Ob tem se ni moč izogniti niti vprašanju učinkovitosti takšnega ukrepa, upoštevaje, da nimamo vsi pametnega mobilnega telefona, na katerega bi si lahko naložili aplikacijo. Še posebej ne starejši, ki so v nastali situaciji med ranljivejšimi skupinami, kar bi lahko vplivalo ne samo na zanesljivost podatkov, še več, kakor je zapisala Informacijska pooblaščenka, aplikacija lahko ljudem daje lažen občutek varnosti, zaradi česar ne bomo več izvajali tistih ukrepov, ki so se izkazali za učinkovite pri omejevanju virusa.   Ker so določbe zakona, ki opredeljuje mobilno aplikacijo, po mnenju Socialnih demokratov pravno nejasne, kot take ne določajo niti jasne odgovornosti za varovanje osebnih podatkov v skladu z ustavo in zakoni niti pravice uporabnikov aplikacije ter odgovornosti v primeru kršitve, tega zakona ne bomo podprli. Kot že povedano, nas lahko skrbi tudi kratkotrajnost vladnih ukrepov, vladnih predlogov v ekonomsko-socialnem delu zakona. Ti ukrepi čedalje bolj zaskrbljujočemu gospodarstvu ne vlivajo potrebnega zaupanja, še več, povečujejo negotovost in strah, ki sta ena izmed glavnih zaviralcev rasti in razvoja.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Mojca Žnidarič.
Hvala za besedo. Lep pozdrav prav vsem!   Danes je pred nami četrti tako imenovani protikorona paket, ki vsebuje številne ukrepe zato, da bo naša država pripravljena na drugi val epidemije. Ob tem bi želeli poudariti, da danes govorimo o četrtem paketu in ne o četrti spremembi prvega protikorona paketa. Pri tem enostavno moramo biti natančni, saj na koalicijo in vlado vedno znova letijo očitki, da je prvi protikorona paket zanič, da ni dober, da so ukrepi nezadostni ali celo nesmiselni in da se ta zakon popravlja že petič. To enostavno ne drži.   Zakon, ki ga imamo danes na poslanskih klopeh, je samostojen zakon in predvideva ukrepe za pripravo na drugi val. Če se vrtimo okoli vprašanja smiselnosti tega, da poslanci vsak mesec sprejemamo nov paket protikorona ukrepov, je treba poudariti naslednje. To, da poslanci sprejemamo dodatne nove ukrepe, enostavno pomeni, da se ta vladna koalicija odziva na družbene spremembe in na novo realnost, ki nam jo je prinesla korona. Nekateri imajo na to žal drugačen pogled. Kljub temu da so v predlogu zakona predvideni številni ukrepi, ki so dobri in nam bodo pomagali prebroditi tudi drugi val, pa je bila večina pozornosti preusmerjena zgolj na mobilno aplikacijo za sledenje okužbam. Dejstvo je, da je življenje z virusom postala naša nova realnost, s čimer se bomo morali naučiti živeti tudi v prihodnje. Interes vseh bi moral biti, da se na dolgi rok najde rešitev, ki nam bo kljub prisotnosti virusa omogočala kar se da normalno življenje. In v tem kontekstu je smiselno, da tudi sodobno tehnologijo izkoristimo za to, da pomagamo ohraniti svoje zdravje in odgovornost do drugih. Zato v SMC idejo o aplikaciji podpiramo. Po drugi strani se zavedamo, da bo aplikacija svoj namen dosegla le, če jo bo uporabljajo zadostno število samodiscipliniranih ljudi, in zlasti, če jo bomo razumeli kot koristen pripomoček za zaznavanje nevarnosti okužbe. Virusa namreč ne morejo zajeziti še tako strogi ukrepi, če jih kot del vsakodnevne rutine ne prevzamemo ljudje. Ne glede na to je bila za nas vsebina 24. člena zakona nesprejemljiva, zato smo pri črtanju tega člena vztrajali do konca. Vprašanje in dileme, ki so bila v zvezi z aplikacijo izpostavljena v razpravi na odboru, so zasenčila vse ostale ukrepe, ki jih predvideva tokratni protikorona zakon, a jih ne glede na to velja izpostaviti. Povračilo nadomestila plače za delavce, ki so na čakanju, nadomestilo plače za delavce, ki jim je bila odrejena karantena, in njihovo povračilo delodajalcem, 31 milijonov za dodatne kadre v domovih za starejše občane, zagotovitev spoštovanja tranzita oseb čez Slovenijo, unovčitev bona se omogoča pri vseh ponudnikih storitev, ki pogoje izpolnjujejo kadarkoli v letu 2020 in ne le na dan 13. 3. 2020. Študentje bodo letos študentske bone za prehrano koristili do konca julija.   Prvi val epidemije smo uspešno premagali. Istočasno smo upali, da nas drugi val epidemije ne bo dohitel. Smo se pa z vso skrbnostjo in odgovornostjo zavedali, da moramo biti nanj pripravljeni. V tej luči je zato pomembno, da predlagane ukrepe sprejmemo čim prej in z vso odgovornostjo do naših državljanov prispevamo k temu, da bomo tudi drugi val premagali tako uspešno kot smo prvega.   V SMC bomo predlog zakona podprli. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica Nataša Sukič.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav!   S tem, že četrtim protikoronskim zakonom, je vlada Janeza Janše spet dokazala svojo nesposobnost in brezbrižnost. Brez vsakršne javne razprave, brez sodelovanja strokovne javnosti uvaja obvezno uporabo mobilne aplikacije za nadzor nad državljani. Na drugi strani pa je z zavrnitvijo amandmajev Levice in ostale opozicije jasno pokazala, da ne bo pomagala tistim, ki so jih posledice epidemije najhuje prizadele. Študenti, ki so ostali brez dela, ostajajo brez vsakršnega nadomestila. Samozaposleni, ki so izgubili delo in dohodek, prav tako ostajajo brez vsakršne pomoči. Podaljšanje subvencij za delodajalce, ki so delavce poslali na čakanje, pa spet ne vsebuje ključne varovalke. Delodajalci bodo lahko delavce navkljub prejemanju visokih državnih subvencij odpuščali brez posledic. Pri tem pa si bodo lahko izplačevali še dobičke in visoke nagrade.   Koalicijski valjar je spet brez obrazložitve povozil naše amandmaje. Ti so predvidevali pomoč samozaposlenim v obliki temeljnega dohodka, pomoč študentskim delavcem v obliki nadomestila za izpad dohodka ter dvig socialne pomoči za vse ostale, ki jih bodo posledice epidemije pahnile v revščino. Prav tako so bili povoženi amandmaji, ki so predvidevali sankcije za delodajalce, ki bi navkljub prejemanju javnih sredstev za ohranitev zaposlitev na veliko odpuščali. Brez zakonskih zavez se bo zgodilo natanko to, ne glede na to, kaj blebeta minister za delo. Namesto da bi Vlada reševala dejanske stiske ljudi in preprečila negativne družbene posledice epidemije, straši. Ob sprejemanju tega zakona straši, da je edina alternativa obvezni aplikaciji za sledenje osebam, ki jim je odrejena karantena, da je edina alternativa dodatnim pooblastilom represivnim organom drastično ustavljanje javnega življenja. Gre za zavajanje in lažno dilemo.   Vlada je 15. maja zato, da bi prihranila, predčasno preklicala epidemijo. Od takrat ni storila praktično nič, da bi izboljšala zdravstveno infrastrukturo, da bi kadrovsko okrepila epidemiološke službe in domove za starejše občane. Vlada Janeza Janše v vmesnem času ni zagotovila primernih lokacij za izolacijo okuženih stanovalcev v domovih starejših občanov, ni organizirala širokih testiranj in ni okrepila financiranja zdravstvene blagajne. Nasprotno, v tem času je napovedala, da bo kar 780 milijonov evrov namenila za popolnoma nepotrebne nakupe orožja.   Namesto mobilnih aplikacij in orožja nujno potrebujemo investicije v zdravstveno infrastrukturo in v domove starejših občanov ter v nove kadre, ki bodo dostojno plačani. Potrebujemo široka testiranja. Potrebujemo stabilno zdravstveno blagajno. Potrebujemo oblast, ki bo komunicirala jasno in razločno, česar trenutna vlada ne počne. Za vse to je Vlada imela čas, pa se je raje ukvarjala z investicijami v vojsko, v havbice in oklepnike, zdaj, ko spet prihaja huda ura in ko se število okuženih povečuje, pa bodo svojo nesposobnost in nedejavnost reševali z aplikacijo in grobim posegom v ustavne pravice prebivalcev.   Aplikacija ne more nadomestiti testiranja, aplikacija ne more nadomestiti testiranja, aplikacija ne zdravi ljudi in aplikacija ni rešitev za zdravstveno krizo. Aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo države. Vlada je bila pred izbiro vlaganje v zdravstvo ali krepitev represivnih aparatov. Izbrala je cenejšo, za kapital ugodnejšo možnost, ki za po vrhu ne bo učinkovita, kar dokazujejo prakse iz tujine, na primer iz Francije, kjer je aplikacija v treh tednih delovala 14-krat, v treh tednih je delovala 14-krat. Namesto da bi investirala v blaginjo ljudi in zadovoljenje zdravstvenih potreb, Vlada krepi represivni aparat. Takšnim politikam bomo v Levici vedno izrekli odločen ne. In tukaj na tem mestu napovedujemo, da bomo z ostalo opozicijo uskladili ustavno presojo. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolegica Tadeja Šuštar.
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani minister in vsi ostali, ki spremljate sejo!  Vlada Republike Slovenije je pripravila nove interventne ukrepe za pripravo na drugi val okužb s koronavirusom. Zakon ni tako obširen, kot so bili predhodni, vendar vključuje ključne ukrepe, katerih cilj je preprečiti hujšo gospodarsko in zdravstveno škodo oziroma jo kar najbolj omiliti. Poglavitne so štiri rešitve. Prva podaljšuje ukrep iz prejšnjega svežnja, in sicer da ukrep začasnega čakanja na delo velja tudi v mesecu juliju. Vlada ga lahko nato dvakrat podaljša še za en mesec, najdlje do 30. septembra 2020. Delodajalec prejme od države povrnjenih 80 % nadomestila plače, kar za delodajalca močno zmanjša breme plač. Drugi ukrep se nanaša na nadomestilo plače zaradi odrejene karantene. Če je delavcu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, delavec pa ne more opravljati dela na domu, delavec prejme nadomestilo plače, kot bi jo prejel, če bi delal. Če je delavcu odrejena karantena zaradi odhoda v državo na rumenem ali zelenem seznamu, bo prejel 80 % nadomestila plače, če delodajalec zanj ne bo mogel organizirati dela na domu. Če pa se bo delavec odpravil v državo na rdečem seznamu in mu bo zato odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, delavec v času karantene ne bo upravičen do nadomestila plače. Delodajalec bo imel pravico do povračila izplačanih nadomestil plače, če njegovi zaposleni zaradi odrejene karantene ne bodo mogli opravljati dela oziroma ga ne bo mogoče organizirati na domu.   Če bo sprejet amandmaja koalicijskih strank k 25. členu, se bo lahko vročitev odločbe o karanteni opravila tudi na elektronski naslov, ne le osebno.   Veliko pomislekov je bila v javnosti deležna mobilna aplikacija. Ta bi bila pomembna za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Bila bi v veliko pomoč epidemiologom, ki veliko časa porabijo za to, da najdejo čim več stikov okuženih. Aplikacija bi anonimno beležila podatke o stikih med uporabniki aplikacije. Bila bi prostovoljna in brezplačna. Obvezna bi bila le za osebe, ki bi jim bila odrejena karantena ali so bile pozitivne na koronavirus. Te v aplikacijo vnesejo naključno kodo, brez osebnih podatkov, ki jo prejmejo skupaj z rezultati testa oziroma odločbe o odreditvi karantene. Minister za zdravje določi oddaljenost in trajanje stikov, ki jih aplikacija zabeleži, ter obdobje, za katero aplikacija obvešča o stikih z okuženo osebo oziroma osebo, ki ji je odrejena karantena. Podatki o stikih se po 15 dneh samodejno izbrišejo. Aplikacija bi delovala s pomočjo Bluetooth, ne na podlagi podatkov o lokaciji. Aplikacija tudi ne bi beležila stikov z naključno mimoidočimi uporabniki mobilne aplikacije in uporabniki, ki bi bili, na primer, oddaljeni sto metrov, ampak le stike, za katere se glede na strokovna izhodišča, upoštevaje njihovo oddaljenost in trajanje, šteje, da predstavljajo nevarnost za okužbo.   Naslednji ukrep velja za osebe, ki sicer ne bi smele vstopiti na ozemlje Republike Slovenije, na primer, zaradi slabe epidemiološke slike države, iz katere prihajajo. Zanje se omogoča tranzitno potovanje, ki lahko traja največ 12 ur. V izogib zlorabam morajo na mejnem prehodu pokazati obrazec, na katerem med drugim navedejo registrsko številko vozila v času vstopa v Republiko Slovenijo ter vstopni in izstopni mejni prehod. Ta obrazec morajo imeti ves čas tranzita čez Slovenijo pri sebi in ga pokazati na izstopnem mejnem prehodu.   Navedeni ukrepi so ključni pri obvladovanju širjenja virusa in so se ob prvem valu izkazali za uspešne oziroma pokrivajo področja, ki so se izkazala za podhranjena, in jih je treba dodatno urediti. V Novi Sloveniji – krščanskih demokratih verjamemo, da je tako kot prvi trije protikorona paketi tudi ta paket dober, funkcionalen in predvsem narejen za ljudi. Državljanom želimo te zahtevne čase čim bolj olajšati, jim zagotoviti čim večjo varnost in zdravje ter ohraniti čim več delovnih mest.   V Poslanski skupini Nove Slovenije – krščanskih demokratih bomo zakon z veseljem soglasno podprli, obenem pa čestitam ministru Janezu Ciglerju Kralju in njegovi ekipi ter Vladi Republike Slovenije za odlično opravljeno delo.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Vojko Starović. / oglašanje v dvorani/ Gremo naprej. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Jurij Lep.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister z ekipo, kolegice in kolegi!   Že pred nekaj meseci, ko smo na prvi tako imenovani protikoronski seji Državnega zbora sprejeli prve najnujnejše ukrepe, namenjene boju zoper epidemijo novega virusa, smo v Poslanski skupini Desus podali oceni, da je situacija z novo zdravstveno grožnjo resna. Da gre za velik izziv, ki ga ne smemo podcenjevati. Vedeli smo, da bomo nekaj časa kot družba na resni preizkušnji, kako se učinkovito spopasti z vsemi vidiki in posledicami tako razvejanega problema, ki se ne zaključi samo na točki preživetja družbe z zdravstvenega vidika, pač pa pomeni spopadanje s širšimi ekonomskimi in socialnimi vidiki. Razglasili smo konec epidemije, kar pa ne pomeni brezskrbnosti, temveč začetek nekoliko drugačnega načina življenja. Kljub koncu epidemije virus SARS-CoV-2 še vedno močno vpliva na naše življenje, delo in seveda navade. Epidemiološka slika še vedno ni stabilna, dejstvo je, da se ob sprostitvi javnega življenja, število okužb povsod povečuje. Zato so previdnostni in omejevalni ukrepi še kako potrebni, da ohranjamo vsaj približno normalen potek vsakdana, stabilnost gospodarskega sektorja, socialno varnost prebivalstva in seveda razpoložljivost zdravstvenih kapacitet. Jasno je, da država sama, kljub do sedaj zelo radodarnim ukrepom pomoči, ne bo zmogla opraviti naloge, zaščite prebivalstva. Tudi in predvsem na nas vseh je, da mi državi pomagamo, da se virusna kriza uspešno prebrodi brez katastrofalnih posledic za zdravstveni sistem in za našo ekonomijo. Izkušnje preteklih mesecev so pokazale, da smo lahko složni, saj virusa nismo brezglavo širili. Finančna pomoč države je prej omilila gospodarske izpade in s tem uspešno preprečila alarmantno stanje slike brezposelnosti, ranljive skupine so bile deležne posebne pomoči, šolsko leto pa smo več ali manj uspešno zaključili. Je pa gospodarstvo še vedno krhko, zato so še nadalje potrebni ukrepi subvencioniranja, ki smo jih uvedli v mesecu marcu in mesecu juniju za področje trga dela.   To pomoč naslavlja tudi četrti paket, ki je danes pred nami. Zakonski predlog z dodatnimi turističnimi kapacitetami nadgrajuje pomoč turizmu. Turizem je v tem poletnem obdobju s pomočjo turističnih bonov države svoj izpad obiska v času epidemije že lahko nekoliko popravil in s tem postavil dobre temelje za dodatno izboljšanje. Breme stroškov odrejenih karanten bo prevzela država. Dopolnjeni predlog zakona vključuje rešitve, ki so nastale na pobudo socialnih partnerjev. Višina nadomestila je prilagojena vzroku za izdajo odločbe o karanteni. V Poslanski skupini Desus se z novimi rešitvami na tej točki strinjamo. Dobrodošlih pa bo tudi 31 milijonov evrov, ki bodo namenjeni za reševanje kadrovskega manka v domovih za starejše.   Paket PKP4 se prilagaja tudi epidemiološki sliki v tujini. Glede na nove okužbe, za katere je značilen predvsem zunanji vnos, je uvedba mobilne aplikacije za sledenje okužbam in odrejenim karantenam potrebno. Žal se je izkazalo, da ne gre povsem zaupati ljudem, ki so v karanteni in ki so okuženi, da bodo ravnali do samih sebe in okolice ter do celotnega prebivalstva Slovenije odgovorno in se držali omejitev gibanja, ki so nujne za preprečitev ponovne epidemije. Znan je medijsko prikazani primer obnašanja okuženega, ki je brezbrižno hodil na delo, in njegove partnerke z odrejeno karanteno, ki bi potencialno lahko povzročila kolaps ljubljanskega UKC. S spremljanjem spoštovanja odrejenih karanten in javljanja stikov z okuženim ter posledično previdnostjo in samoizolacijo bomo lahko dosegli, da morebitni ukrepi v prihodnje ne bodo terjali ponovne zaustavitve našega javnega življenja. Pomisleki glede poseganja v našo zasebnost preko te aplikacije in potrebne obdelave osebnih podatkov so seveda na mestu, zato je tak poseg v zasebnost treba graditi in upravičevati na utemeljeni, jasni in strogo določeni pravni podlagi. Kot veste, smo tudi v Poslanski skupini Desus podprli črtanje 24. člena, pri katerem še zmeraj vztrajamo.   Poslanska skupina Desus bo četrti paket protikoronskih ukrepov v obliki in vsebini, kot je bila sprejeta na matičnem delovnem odboru, podprla. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina SNS, kolega Jani Ivanuša.
Spoštovani! Lep dober dan vsem prisotnim, še posebej predsedujočemu in seveda ministru Kralju!Vlada se pred parlamentarnimi počitnicami, ki so pred vrati, pospešeno trudi in pripravlja na drugi val covida-19, ki ga želi spraviti pod streho, medtem ko nekateri že veselo koristijo bone širom po Sloveniji. Kaj in kako bo vnaprej, nihče ne ve. Morebiti nam sledi še tretji val, četrti val, preden bomo imeli cepivo.   Z novelo zakona se določajo začasni ukrepi na področju dela in delovnih razmerij, štipendij, zdravstva in socialnovarstvenih zavodov. Med drugim se sledi tudi načelu ekonomičnosti postopka, kjer se morajo finančna sredstva voditi hitro, s čim manjšimi stroški in brez zamud. 370 milijonov evrov bo šlo iz državnega proračuna. Za upravičence do ugodnosti so predvidene dodatne administrativne obveznosti, kar pomeni več dela. Ob vseh poglavitnih rešitvah je nekako pričakovano, da se podaljšuje ukrep čakanja na delo, in sicer do konca tega meseca. Pri tem je relevantno, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Delodajalec med drugim ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če slednje lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Zakaj neki bi nekateri delali več ur, več kot osem ur, drugi pa lepo doma čakali na kavču in uživali. V času prejemanja nadomestila plače naj delodajalci ne bi smeli odpuščati delavcev, žal pa se nam zdi, da je te prakse čedalje več, kajti vidimo po dolgih vrstah brezposelnih oseb pred zavodi za zaposlovanje. Inšpekcijski nadzor mora biti, da se dela tako, kot je treba. Določa se tudi plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Ravno v tem času je večina ljudi na morju na Hrvaškem, na prostorih bivše Jugoslavije, namesto da bi se varno držali doma. Raje gredo čez mejo in trepetajo, če se bodo morali predčasno vrniti z dopusta, kajti nihče si ne želi biti v karanteni oziroma celo tvegajo izgubo služb.   Na svoj račun bodo prišli tudi uporabniki varstva starejših, kajti v višini 31 milijonov evrov se bodo financirali dodatni kadri za izvajanje socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev, kar bo olajšalo vsakodnevno delo.   Daleč najbolj odmevna pereča zadeva pa je mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, na to temo je bilo prelitega že veliko črnila. Narejena bo po vzoru italijanske ali nemške, na osnovi Bluetooth tehnologije. Vedno imamo dva pola, eni to zagovarjajo, drugi so striktno proti temu. Vsi se nekaj upirajo, ampak za zdrave uporabnike je namestitev in uporaba na prostovoljni bazi in jih tudi nič ne stane. Probleme bodo imeli starejši, saj nimajo ravno vsi pametnih telefonov. Podatki se anonimno beležijo, saj je dodeljena naključna koda za enkratno uporabo. Zadeva je v redu zastavljena, do nekaterih zlorab naj ne bi prihajalo, je pa res, da se nekateri počutijo ogrožene, ker se jih želi nadzirati s spremljanjem lokacije. Zaskrbljena je tudi Informacijska pooblaščenka. Če je človek pošten in ima čisto vest, se nima česa bati, kriminalci pa so povsem druga zgodba. Predpisane so tudi kazenske določbe z visokimi globami.   Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je želela, da bi Vlada v četrti protikoronski zakon vključila tudi ukrepe za reševanje likvidnostnih težav podjetij, tudi z znižanjem DDV za posamezne panoge in s spodbudami za določene dejavnosti. Za podatek naj dodam, da je Nemčija do novega leta znižala stopnjo DDV iz 19 na 16 %. Razlaga po mojem ni potrebna.   Na koncu bi vas vprašal, ali veste, da so psi ovčarji, španjeli in zlati prinašalci, ki jih urijo na nemških šolah, pri prepoznavanju okužbe koronavirusa v človeški slini 80-odstotni. Ali bomo tudi mi sledili temu zgledu, se sprašujem.   V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo podprli novelo zakona, ker je dober tako za državljane in državljanske Republike Slovenije kot za celotno slovensko gospodarstvo. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolegica Eva Irgl.
Najlepša hvala za besedo še enkrat. Spoštovane poslanske, spoštovani poslanci!   Pred nami je torej obravnava Predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je del tako imenovanega četrtega protikorona paketa.   Vsi skupaj smo na izjemno veliki preizkušnji zaradi novega vala oziroma novih okužb in na nek način v zanimivi situaciji, saj se v političnem prostoru, kar je bilo vidno zlasti na obravnavi tega zakona v ponedeljek na Odboru za delo, nerazumno krepi nasprotovanje ukrepom Vlade, ki pa so nujni in prepotrebni za zajezitev novih okužb. Zlasti ko govorimo o mobilni aplikaciji pa tudi drugih ukrepih, recimo iz socialnega področja. Opozicijski poslanci so namreč na Odboru za delo glasovali proti zakonu, med drugim torej tudi proti temu, da se nameni dodatnih 31 milijonov evrov za področje institucionalnega varstva. Če kdaj, potem prav v tako težkih in zahtevnih situacijah, ko smo kot družba v celoti na preizkušnji in smo jim priča danes, potrebujemo složnost pri potrjevanju ukrepov, ki nenazadnje varujejo zdravje vseh nas in blažijo posledice, ki jih povzroča covid-19.   Prvi protikorona paket je bil usmerjen v reševanje gospodarstva, v reševanje delovnih mest in v pomoč ljudem. Prav ukrep za povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa sta se izkazala za izjemno učinkovita, vse z namenom, da se ohrani zaposlitve delavcev in delovna mesta. Zaradi ukrepov Vlade se je namreč ohranila ena četrtina delovnih mest. Drugi paket je bil namenjen zlasti zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in pomoči vsem tistim ranljivim skupinam, ki v prvem paketu niso bile zajete. Tretji paket pa je bil namenjen zlasti reševanju slovenskega turizma, uvedba bonov, ki jih danes nekateri že koristijo v različnih nastanitvah po naši čudoviti Sloveniji, in sprejetju ostalih še potrebnih ukrepov, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov z različnih področij in so bili usklajeni s socialnimi partnerji.   Četrti protikorona paket, ki ga obravnavamo danes, pa predlaga zlasti naslednje sklope rešitev.   Prvič, podaljševanje ukrepa čakanja na delo za največ tri mesece.  Drugič, določitev in plačilo nadomestila plače za odrejeno karanteno, ki se krije iz proračuna, ko delavcu delodajalec ne more organizirati dela na domu. Višina nadomestila je odvisna od razloga za odreditev karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje, ima pravico do nadomestila plače v višini 50 %. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in ne more opravljati dela na domu, pa ima pravico do nadomestila plače v višini 80 %.   Tretjič, ukrepi s področja institucionalnega varstva. Vlada je za socialnovarstvene zavode namreč v tem zakonu zagotovila dodatnih 31 milijonov evrov. Zlasti bodo sredstva namenjena za izboljšanje kadrovskega položaja, ki ga domovi za starejše in druge oblike socialnega varstva, še posebej glede na trenutno zaskrbljujočo situacijo, nujno potrebujejo. To tudi pomeni, da izboljšanje standardov v domovih ne bo kakorkoli finančno vplivalo na oskrbovance oziroma zato ne bo potreben dvig cen. To je pomembno tudi zato, ker so najbolj ranljive skupine pri spopadu s covidom-19 prav starostniki. Trenutno imamo približno 20 tisoč oskrbovancev v domovih za starejše in tudi že nove okužbe z virusom prav v teh ustanovah. Žal je kar nekaj okuženih tudi v domu starejših v Pristanu v Vipavi, od koder sama prihajam, vendar delamo vse, da komunikacija med ključnima ministrstvoma, lokalno politiko in strokovnimi delavci poteka hitro in učinkovito. Upam, da bodo našli primerno rešitev in da se bo v Vipavi izšlo za vse kar najbolje.   Četrtič, mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi ali potencialno okuženimi. V večjih državah, ki so uvedle tako imenovano prostovoljno aplikacijo, se je izkazalo, da ni učinkovita, če ni obvezna za osebe v karanteni in okužene osebe. Osnovni in edini namen mobilne aplikacije je varovanje zdravja ljudi in omogočanje epidemiologom, da svoje delo opravljajo hitreje in učinkoviteje. S hitrejšim ugotavljanjem števila okuženih ali potencialno okuženih se dokazano lahko hitreje zajezi širitev okužbe, kar pa očitno nekaterim, ki temu nasprotujejo, ni v interesu. Jasno je treba izpostaviti, da v tem primeru ne gre za poseg v zasebnost, temveč za nujen, dopusten in sorazmeren ukrep za učinkovito varovanje javnega zdravja. V tej fazi boja proti epidemiji covid-19 je nasprotovati mobilni aplikaciji, ki jo imajo tudi že druge države, neodgovorno, saj z njo lahko rešimo tudi mnogo življenj.   V Slovenski demokratski stranki bomo zakon oziroma četrti protikorona paket podprli, saj je nujen za blažitev socialnih stisk in za pravočasno odkrivanje in preprečevanje širjenja virusa covid-19. Hvala.
Hvala lepa.  Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.   V razpravo dajem 7. člen ter amandma poslanskih skupin SD, LMŠ, Levice in SAB. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja, zato odpiram prijavo.   Prva ima besedo kolegica Tina Heferle.
Hvala lepa za besedo.  Kot je v parlamentarni praksi dovoljeno, bom tudi jaz pri prvem amandmaju danes razpravljala nekoliko širše oziroma o tisti vsebini, za katero ocenjujem, da je treba povedati nekaj stvari in nanjo opozoriti.   Po eni strani me žalosti, da moram biti do tega zakona spet kritična. Četrti protikorona paket sicer res vsebuje nekatere ukrepe, ki so trenutno za naše gospodarstvo in za naše ljudi še kako dobrodošli, ampak tako kot pri prejšnjih protikorona paketih Vlada tudi danes v zakon, ki je sicer socialne in interventne narave, podtika represivne ukrepe, s katerimi grobo in na nedopusten način posega v z ustavno zagotovljene pravice naših državljanov. In še enkrat, res me žalosti, da bo danes po mojem mnenju glavnina naše razprave in medijskega poročanja o tem protikorona paketu prav ta sporna mobilna aplikacija, namesto da bi se vsi skupaj ukvarjali predvsem z vsebinami ekonomske in socialne narave, ki jih v tem času potrebujemo; temu je namreč namenjena interventna zakonodaja, ne pa represivnim ukrepom.   Večkrat sem že povedala, pa bom še enkrat to povedala, epidemija ni in ne sme biti razlog, da se na kakršenkoli način prekomerno posega v človekove pravice in svoboščine. Zapovedana obvezna uporaba aplikacije za sledenje ljudem – lepo vas prosim, kam to pelje! V Evropski uniji bomo edina država, ki bo svojim ljudem zakonsko zapovedala namestitev te mobilne aplikacije. Slovenija bo spet nek unikum, in to v negativnem smislu. Po mojem mnenju je javnosti treba jasno povedati, da aplikacija ne bo anonimna, da aplikacija v svojem bistvu v resnici ni namenjena medsebojnemu obveščanju ljudi, ampak prej čemu drugemu. Kakšne bodo nevarnosti in priložnosti za zlorabo in vdor v zasebnost ter kaj vse v resnici dopušča ta aplikacija, bo povedal kasneje moj kolega, jaz pa bi pred tem dodala naslednje. Dragi državljani, ki nas spremljate, država po sedaj veljavni zakonodaji lahko pridobiva vaše osebne podatke in podatke o vaši lokaciji samo in izključno na podlagi sodne odredbe, če in ko so za to podani nujni, z zakonom določeni pogoji. To so tiste kazenske varovalke, ki jih danes, spoštovani državljani, še imate in ki vas danes še varujejo pred samovoljnim in represivnim delovanjem države naproti vam. Od danes naprej pa bodo po mojem mnenju te varovalke zvodenele, kajti država bo lahko aplikacijo zlorabila in vse te podatke pridobila preko te mobilne aplikacije za sledenje, torej mimo sodnih odločb, mimo sodišča. Ponavljam, vse te kazenske varovalke so danes vsebovane v kazenski zakonodaji, recimo, o kazenskem postopku, kjer se tovrstne iste informacije, ki naj bi jih tudi ta mobilna aplikacija zagotavljala, pridobijo o osumljenih za najhujša kazniva dejanja na podlagi sodne odločbe. Upam, da se tisti državljani, ki nas danes spremljajo ali pa ki bodo spremljali vsaj dnevna poročila v medijih, zavedajo vsega tega, o čemer sem zdaj govorila. Zadeva ni tako zelo nedolžna, kot si to želi ali pa kot to predstavlja Vlada in skupaj z njo koalicijski poslanci. Ker če bi bila, potem ne eni in ne drugi ne bi ves čas govorili le o tej prostovoljni uporabi mobilne aplikacije, ampak bi z mirno vestjo in z dvignjeno glavo omenili tudi ta sporni drugi odstavek 29. člena tega zakona, ki govori o obvezni uporabi mobilne aplikacije. Zakaj o tem dejstvu ne želijo govoriti? Mislim, da to ne zahteva posebne razlage, ampak se odgovor ponuja kar sam. Ignoranca opozoril Informacijske pooblaščenke, ignoranca sprejetih stališč Evropske komisije, ki poudarja, da je za utemeljeno zakonsko urejanje takšnih aplikacij nujno potrebna prostovoljna uporaba te aplikacije, takšna ignoranca pritiče samo tej vladi, ki jo imamo danes, pod vodstvom stranke SDS. Takšna ignoranca kaže na neko delovanje najprej te stranke, ki sem jo omenila, ki pa ga počasi, ampak vztrajno povzemajo tudi koalicijske SMC, NSi in Desus.   Da ne bom predloga. Kot pravnica in kot državljanka zaradi teh nedopustnih posegov v ustavno zagotovljene pravice, ki jih ta zakon omogoča in na katere opozarja tudi naša Zakonodajno-pravna služba – na odboru smo lahko slišali zelo jasna, zelo podkrepljena in strokovna stališča, zakaj v večjem delu zakona nasprotuje takšni ureditvi –, zaradi vsega tega tega zakona seveda ne bom mogla podpreti in mu ostro nasprotujem.
Hvala lepa.   Besedo ima kolegica Lidija Dijak Mirnik.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav gospod minister, državna sekretarka, kolegice, kolegi!   Danes bomo 8 ur razpravljali o tem, o čemer smo zadnjič že, mislim da, tudi več kot 8 ur na odboru govorili. In namesto da bi že gledali v prihodnost, se ukvarjamo in popravljamo spet vaše napake, spoštovana Vlada. Zakaj? Zato ker preprosto ne želite videti, še manj pa slišati tega, kar dobronamerno predlagamo v opoziciji že od prvega tako imenovanega protikoronskega zakona. Tudi v tem PKP4 ste prezrli številne družbene skupine, preslišali ste prošnje za pomoč, denimo, spet kulturnikov, samozaposlenih, organizatorjev prireditev, organizatorjev sejmov, organizatorjev kongresov, tako imenovano industrijo srečanj, njih ste povozili popolnoma. In ne glede na to, da že od februarja nimajo nobenih prihodkov, jih očitno ne bodo imeli še do konca leta, in to je zame nesprejemljivo, da tega ne slišite. Ko mi vložimo amandma, ga pa preprosto povozite. To je, spoštovani gospod minister, neodgovorno. Konec, amen, pika. Zdaj o zaposlenih po avtorskih podjemnih pogodbah, o mladih iskalcih zaposlitev niti ne bom odpirala. Niste se zmenili niti za opozorila stroke. Koalicija je pač glasovalni stroj, ki povozi vse, kar pride iz druge strani.   Čeprav smo v kriznih časih in čeprav še nikoli nismo bili v tako kritičnih časih, ampak to seveda vlade Janeza Janše ne zanima, njega zanima nadzor. Tega, spoštovani gospod minister, zrela politika ne počne, sploh pa ne vi mlad, zrel politik, kot vas jaz dojemam. Odgovorna politika se namreč v kriznih razmerah trudi ustvariti stabilnost, da bi se družba lahko razvijala, da se ljudje ne bojijo trošiti, da si upajo ustvariti družino. To bi od vas kot nekega krščanskega demokrata pravzaprav tudi pričakovala. Dodatno negotovost in nezaupanje ljudi vnašate s svojo nenehno težnjo po nadzoru. Domnevam sicer, da je imate vi malo manj kot predsednik Vlade, on jo pa definitivno ima. Ta vas očitno mika, da v zakone, ki jih pripravljate, nenehno vsiljujete represivne ukrepe. Prav nobene priložnosti od PKP1 do danes niste izpustili, niti v enem zakonu niste, da rečem po domače, podvalili nekaj, kar bo ostalo trajno ljudem v Sloveniji. In to je žalostno. Zdaj s tem drugim poskusom nam pa skušate vsiliti to aplikacijo za sledenje. Nobena stroka, ne Informacijska pooblaščenka, ne Varuh človekovih pravic ne parlamentarna zakonodajnopravna služba na 24 straneh z opozorili, to vas sploh ne zanima. Vas zanima to, da boste ljudem sledili. Boste pod pretvezo tako imenovane skrbi za zdravje spet poteptali ustavo? Ja, seveda jo boste, in to z lahkoto, kar je pravzaprav grozljivo. Jaz pravzaprav niti ne razumem, zakaj te represivne odločbe vtikate v zakon, ki rešuje tiste v karanteni in čakajoče na delo. Tega tudi ljudje ne razumejo. Veste zakaj ne? Ker sem do zdaj že dobila spet sto mailov, ko me ljudje opozarjajo, naj tega ne podprem. Domnevam, da jih ne dobivam samo jaz, ampak še kdo drug. Tako počasi in potrpežljivo, spoštovana Vlada, uvajate selektivne prepovedi, omejevalne ukrepe, jih postopno zaostrujete in širite nadzor. In to je to, kar počnete. Po domače, zelo počasi nam uvajate diktaturo. Teptate ustavo, vsaj tri člene ustave teptate s tem predlogom zakona, tri, in to v 21. stoletju. Zame je to popolnoma nesprejemljivo. Žal v tej vnemi nadzora tej eni ideologiji enega človeka sledijo tri koalicijske partnerice: Desus, SMC in seveda tudi NSi, kar je še pravzaprav bolj žalostno, ker bi človek pričakoval, da boste vsaj imeli neko hrbtenico in pri tistih, ampak res osnovnih stvareh, rekli eni ideologiji enega človeka: »Ej, fant, stop! Zdaj pa je konec tega.« Ne, tudi tega ne naredite. Mislim, jaz tega res ne razumem. A si vi to želite za svoje otroke? Jaz si ne, jaz si tega ne želim zase. Zato, da bo policija lahko pogledovala v zdravstvene podatke ljudi? Pa vi se šalite! Vi se resno in resno šalite. Zato danes lahko naredite edino pametno potezo, ki jo lahko naredite, to je, da zavrnete ta zakon in takoj jutri Vlada vloži istega brez sporne aplikacije in ga bomo vsi podprli, ker smo vsi za to, da ljudje dobijo nadomestilo za čakanje na delo in vse ostalo, kar je dobrega v tem zakonu. Ampak ne, ker en človek z eno ideologijo vnaša v zakon nekaj, kar on želi, vsi ostali mu pa sledite, boste seveda vi temu sledili. Pa mimogrede, v tem zakonu se predvideva tudi, da bo Vlada kar sama določila, ali so prenehali razlogi za ta ukrep, kar pomeni, da ta ukrep lahko ostane trajen. Vi lahko nam zdaj tu razlagate, še petstokrat lahko ponovite, kako bo ta aplikacija prostovoljna in vse tiste bučke, ki jih prodajate že en teden, ampak dragi moji, obenem pišete tudi, da se bo Vlada o tem sama odločila, brez Državnega zbora. Jaz se počasi sprašujem, zakaj imamo mi sploh neke veje oblasti tukaj v tej državi, če pa očitno vlada lahko počne vse sama. Mi smo v času največje krize in tiste karantene vsak dan bili tukaj, vsaj jaz sem bila, domnevam, da tudi vi ostali. Saj Državni zbor normalno deluje. Celo sprejeli smo tisto, da lahko na daljavo glasujemo. Torej zakaj bi vlada sama odločala o nečem, kar pravzaprav ni v njeni pristojnosti. Jaz tega ne razumem. Pa mi lahko zdaj spet začnete razlagati neke te bučke, ki jih razlagate.   Dragi moji, edino pametno in dobro stvar, ki jo lahko naredite danes tukaj, je, da zavrnete diktaturo. To lahko danes naredite. In ko boste to naredili, boste spet dobili nazaj mojo kredibilnost oziroma to, da vas bom mogoče celo kdaj spoštovala. Ker to, kar zdaj počnete, je navadno uvajanje diktature in jaz se s tem ne strinjam ne zase ne za svoje otroke. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Primož Siter.
Hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi, predsednik, predstavniki Vlade, pozdravljeni!   V zelo zanimivem času smo. Družba se sooča z eno največjih kriz. Jaz sem star 40 let, ne spomnim se, kdaj bi gorelo v tem času toliko alarmov, kriz na zdravstvenem področju, toliko kriz na socialnem, na gospodarskem področju, mi se gremo pa aplikacijo. Ampak o aplikaciji kasneje.   V tem trenutku se v Sloveniji ne glede na to, kaj Vlada pravi o uspešnosti svojih ukrepov, soočamo z najvišjo umrljivostjo med starostniki v domovih za starejše. Soočamo se, po merilih Evropske komisije oziroma njihove ankete, z dejstvom, da je, citiram izsledke ankete, »trajno izgubilo delo ali so dobili odpoved pogodbe o delu v Sloveniji 36,8 % vprašanih«. Samo v Grčiji jih je več, pa vemo, kakšna je situacija v Grčiji. Pa to so tisti ljudje, ki so imeli službe. Potem imamo tukaj še tiste, ki službe sploh niso mogli dejansko izgubiti – samozaposlene in študente, upokojence, podnajemnike samozaposlene, starostnike, skratka ena kopica skupin ljudi, ki se jih ta kriza najbolj dotika.   Probleme je bilo treba rešiti včeraj, mi pa imamo pred sabo zdaj že četrto epizodo ene zelo slabo napisane serije, ki v navednicah kao popravlja zdravstveno in socialno in gospodarsko sliko, ampak na način, da se zdravstvene, socialne in gospodarske slike sploh v štartu v bistvu izogiba. Vpeljuje na eni strani aplikacijo, ki da bo nadzorovala, namesto da bi testirala in zdravila. Jaz se ob tej aplikaciji spomnim pričevanja kolegica, ki študira v Rusiji in poroča, kako je Putin vpeljal svojo aplikacijo, najprej prostovoljno, potem pa na način, da ti zapiska, če prestopiš tistih 100 metrov, kolikor ti je dovoljeno do prve trgovine in te zelo hitro obišče policija z zdravstvenim inšpektorjem. To je Putinova Rusija, ki jo očitno hoče vlada Janeza Janše v Sloveniji. In potem Vlada zopet pozablja, kot rečeno, na že itak najšibkejše, študente, podnajemnike in tako naprej, upokojence, starostnike, družine, in rešuje gospodarstvo, rešuje seveda v navednicah , na način, da v bistvu na ključni element gospodarstva pozablja, in to so delavci.  Ta zakon, četrti v seriji protikoronskih zakonov, je slab, je vreden konkretnega premisleka in ni, kot je povedal minister v svoji uvodni predstavitvi, ni odgovor na realne potrebe prebivalstva v tem trenutku v Sloveniji. To ni neka osebna matrica politične opozicije, o tem pričajo množice komentarjev, mailov, ki jih dobivamo v naše nabiralnike poslanke in poslanci, amandmajev, ki jih vlagamo ob vseh štirih zakonih, pozivov civilne javnosti, takšnih ali drugačnih organizacij, stanovskih združenj in tako naprej in na kar v končni fazi opozarja tudi že v svoji četrti epizodi Zakonodajno-pravna služba, ki je zdaj ugotovila, da se samo na enem členu lomijo kopja na treh ustavnih točkah. Zakonodajno-pravna služba pravi, da se s tem zakonom ruši pravni red, da ni sinhroniziran z drugimi zakonskimi akti in da je, kot rečeno, ustavno sporen. Zaključek, ergo zakon je slab. Vreden je enega premisleka. Zaključek številka dve, pisci očitno – tukaj pa leti jasna kritika na arhitekte tega zakona – nimajo stika z realnim življenjem, z načinom, kako se kriza prevaja v življenja navadnih ljudi, delavcev, ki so še vedno strpani v tovarne, prodajalk, ki so še vedno strpane nezaščitene v trgovine, samozaposlenih, ki so ostali brez vsega, starostnike, ki so strpani v domovih in tako naprej. Vlada na ta vprašanja ne odgovarja, v drugi val gre tako rekoč nepripravljena, brez ključnih rešitev. Nasrkali bodo pa zopet ljudje, ki bodo prepuščeni na milost ali nemilost ali na trenutno voljo ali nevoljo političnega ustroja Janeza Janše. To je ta splošna kritika.   Ampak da ne bom v kritiki zgolj in samo pavšalen, bom nesmiselnost enega od vladnih ukrepov ponazoril na zelo konkretnem primeru, kar najširše, na primeru, ki se tiče nas vseh, samozaposlenih ali zaposlenih v javnem sektorju, v zasebnem sektorju ali političnih funkcionarjev, samozaposlenih v kulturi, samohranilcev, podnajemnikov, kar najširši krog bom zajel. Vsi ali pa vsaj večina od nas imamo otroke. Kaj narediti, če je našemu otroku dodeljena karantena? Kako rešiti ta problem, če je ta otrok predšolski ali šoloobvezen? Kot recimo nedavni primer, če se spomnite, neka učiteljica je bila korona pozitivna in so celotnemu razredu odredili karanteno. Kaj narediti? Staršem v tem primeru ne pripada nobeno dejansko nadomestilo, nič, prepuščeni so nekemu nedorečenemu limbu, ko so morda upravičeni ali pa ne do nadomestila zaradi višje sile po ZDR, pa še v tem primeru izgubijo 50 %. Zdaj pa si vi predstavljajte neko mamo samohranilko, ki dela, v neki nemški prehrambeni trgovini, za katero vemo, da kršijo delovnopravno zakonodajo na vseh ravneh in hvatajo krivine, kolikor se da. Kaj bo ona naredila? Ne more delati od doma, očitno. Kako se dogovori za dopust, je tako ali tako v tako velikih kolektivih vprašanje, ali lahko ali ne, odvisno je sto ljudi od tega, ali ona tam dela ali ne. Ostane ji mogoče 50 % nadomestila, česar si pa tako ali tako ne more privoščiti, ker že itak dela na minimalcu. Kaj ji ostane? Ali da odpoved, česar ne bo storila, če je njenemu otroku odrejena karantena. Šla bo na dopust, če ga bo dobila. Bolniška ji v tem primeru ne pripada, ker otrok ni bolan. Mogoče edina možnost, ki ji ostane, je, da pokliče stare starše, da čuvajo otroka v karanteni, stare starše, ki so pa že tako ali tako v rizični skupini. Kaj bo taka delavka storila? Nič, najverjetneje bo šla nazaj na delo, ker si tega ne more privoščiti, za otroka bodo pa skrbeli starejši, rizični, mogoče je tudi sama okužena. Skratka, nek tak kompleten limbo nedorečenosti, primer, ki priča, da enostavno ti protikoronski zakoni niso v stiku z realnostjo.   Zato smo – da ne bom samo kritičen, ampak tudi proaktiven – v Poslanski skupini Levica predlagali amandma, ki ga imate na seznamu amandmajev pod 15. členom, ki pravi, da staršu otroka, ki mu je odrejena karantena, če je to predšolski ali šoloobvezen otrok, pripada nadomestilo. Če hočete, spoštovana Vlada, rešiti gospodarstvo, če hočete ohraniti zdravo socialno sliko, bo treba dejansko kaj narediti za ljudi. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Robert Polnar.
Gospod predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Interventni ukrepi za pripravo na drugi val epidemije provocirajo vprašanja, kaj lahko povemo o pričakovanem vplivu epidemije na socialni in gospodarski položaj v družbi. Zaenkrat je težko izgovarjati utemeljene trditve, zato ker ne vemo, kako dolgo bo epidemija še trajala, koliko držav bo prizadetih, koliko ljudi bo umrlo in kaj se bo zgodilo s socialnim tkivom naše družbe. O tem ne vemo nič. Večji del tistega, o čemer smo danes prepričani, se lahko jutri izkaže kot napačno. V kolikšni meri imamo prav ali pa bomo imeli prav, je v veliko večji meri odvisno od sreče kakor pa od izkušenj in znanja. Ne gre samo za zdravje in ne gre samo za epidemijo. Vsi priznavajo, da epidemija ni samo vprašanje zdravja in statistika okuženih, umrlih, ozdravljenih. Niso samo grafi, ki živopisno prikazujejo, da bo epidemija pustila globoke sledi in da bo, kakor kaže, dolgo trajala. Dobra državna politika v času izrednih razmer je politika ukrepanja, opiranja na svoje moči in neodvisnosti od dobrote tujcev.   Ko govorimo o ukrepih države v boju zoper epidemijo, je treba pogledati na tisto, kar je že bilo storjeno in se neposredno ali pa posredno nanaša na zakonski predlog, ki ga danes obravnavamo. Meni se kaže pet pomembnih področij, ki jih velja omeniti, in sicer nadomestila plač delavcev na začasnem čakanju na delu so do sedaj, v slabih štirih mesecih, obsegala 185 milijonov evrov; oprostitev vseh prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki so na začasnem čakanju na delo, obsega 126 milijonov evrov; oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odplačil za delo delavcev, ki v času epidemije delajo, je do sedaj stala 434 milijonov evrov; temeljni dohodek samozaposlenih in ostalih upravičencev je bil realiziran v vrednosti 85 milijonov evrov in socialni prispevki samozaposlenih in ostalih upravičencev v vrednosti 48 milijonov evrov. Če samo teh pet, po moji oceni sicer najpomembnejših postavk, v odhodkovni strukturi seštejemo, dobimo vrednost 878 milijonov evrov. Pa poudarjam samo tisto največjo, ki sem jo zdaj omenil. Gre za 434 milijonov evrov oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste delavce, ki danes delajo. Pa poskusimo to vrednost primerjati, denimo, z vrednostjo državnih odhodkov za policijo v letu 2019. V štirih mesecih govorimo o 434 milijonih, tam pa v celem letu govorimo o 378 milijonih. To se pravi, da je slovenska država v štirih mesecih v sanacijo stanja na trgu dela vložila za 56 milijonov več kot v lanskem letu v celem letu za financiranje policije. Ker je to zelo res, je potrebno poudariti zlasti tistim čebljajočim praznim glavam, ki po dolgem in počez razlagajo, da Vlada v tej državi želi vpeljati policijsko državo. Gospe in gospodje, pogledal sem še rezime vseh pomembnih odhodkovnih postavk, ki se tičejo investicij države v sanacijo protikoronske krize. Če potegnemo skupaj vsa izplačila iz državnega proračuna, v tem časovnem obdobju obsegajo 463 milijonov evrov. In če upoštevamo vse tisto, ki ukrepi predstavljajo na primanjkljaju proračunskih prihodkov, to vse skupaj znese 781 milijonov evrov. Seštevek teh dveh skupnih postavk, ki pomeni neposredni negativni vpliv na proračun države Sloveniji, je v malo manj kot v štirih mesecih tisoč 244 milijonov evrov, preprosteje povedano milijardo in 244 milijonov evrov. Tisti, ki govori, da je to samo nedolžna šala, tisti je navaden fantast in dejansko ne ve, o čem govori.  Kolegice in kolegi, ta epidemija ni samo medicinski problem, to je družbena bolezen. Simptomi odkrivajo tudi bolezen družbe. Ultimativno zahteva spremembo načina delovanja, spremembo mehanizmov, ki zagotavljajo družbeno kohezijo in integracijo, zahteva resne organizacijske spremembe in odločitve o družbenih prioritetah. Ali ni bolan svet in Slovenija v tem svetu, v katerem se zastrašujočim podatkom o porastu števila obolelih in umrlih navkljub z glasnim vpitjem pojavljajo posamezniki, ki se licemerno sklicujejo na človekove pravice, ljudje, ki v vladnih ukrepih, kot so omejitev gibanja, prepoved opravljanja različnih dejavnosti, ne vidijo nič drugega kot uvod v diktaturo? V parlamentarnih sistemih je seveda treba vztrajati na začasnosti teh ukrepov, in to smo tudi doživeli, zato parlamenti obstajajo, toda postavljati jih pod vprašaj ali pa celo pozivati na nepokorščino v zvezi s priporočili za obvladovanje epidemije, to ni čisto nič drugega kot bolno. Kar pa se tiče temeljnih človekov pravic, osnovna je človekova pravica do življenja. Če je ogrožena pravica do življenja, potem so vse ostale pravice dobesedno zanemarljive, zakaj mrtvega človeka človekove pravice pač ne zanimajo.   Kolegice in kolegi, ali ni bolan svet, v katerem bogate in razvite države, tudi Slovenija je med njimi, v večini niso mogle ali pa še vedno ne morejo izvajati pravih načinov zdravljenja obolelih zato, ker primanjkuje medicinske opreme in bolnišničnih kapacitet? Vse to je posledica brezumnega pretvarjanja zdravstva iz nepridobitne dejavnosti v dejavnost, namenjeno ustvarjanju profita. Samo tako se je lahko zgodilo, da nujno potrebna oprema ni bila pravočasno nabavljena in skladiščena zato, ker ni bila potrebna v tako velikem obsegu in bi nabava potrebnih količin predstavljala nepotrebne stroške.  Države danes poskušajo lokalno preprečiti širjenje virusa. Pri tem ni mogoče spregledati, da ukrepanje ostaja bistveno lokalno, čeprav je epidemija transverzalna. In tu se soočimo z enim od ključnih protislovij sodobnega sveta. Ekonomija, vključujoč procese množične proizvodnje industrijskih predmetov, pripada svetovnemu tržišču. Na drugi strani ostaja politična oblast izključno nacionalna. Epidemija je situacija, v kateri nasprotnost med ekonomijo in politiko postane očitna, celo države Evropske unije niso uspele pravočasno uskladiti svojih strategij zatiranja virusa. Nobenega dvoma ni, gospe in gospodje, da bomo po krizi drugačna družba. Verjetno si nihče od nas ne želi prestrašene in nezaupljive družbe. So razlogi za pesimizem in skepso, toda moderna slovenska družba ima vendarle velik potencial inovacij, ima znanost, prepleteno z interesi po novih odkritjih, ima proizvodnjo in ima vpetost v globalno mrežo ponudbe in povpraševanja. Čeprav pričakovanih preprek v trgovini in pretokov kapitala in dela ni potrebno precenjevati. Če bodo naši kratkoročni interesi in dobički ogroženi, bomo hitro pozabili na pretekle lekcije, dovolj bo nekaj let brez novih večjih pretresov pa se bo svet in mi z njim povrnil k tistim oblikam globaliziranja, s katerimi smo živeli pred korono, in to je danes v igri. Mi moramo začeti vzpostavljati in ustvarjati družbo zaupanja in družno ozira. Ali je to preveliko upanje? To, gospe in gospodje, kolegice in kolegi, je nekaj, nad čemer virus nima moči. To je tisto, kar je odvisno samo od nas in od nikogar drugega. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima predlagatelj.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa.   Hvala vsem za izraženo podporo ali ne podporo zakonu v stališčih poslanskih skupin. Hvala vsem dosedanjim razpravljavce. Ne glede na to, ali zakon podpirate ali ne podpirate, čeravno težko razumem nepodporo že samo glede na, recimo, odnos socialnih partnerjev od tega zakona, sem vam hvaležen zato, ker tudi vaše pripombe pripomorejo k temu, da so naši predlogi bolj prečiščeni, bolj razdelani, bolj in bolje ciljani. In to mislim iskreno.   Nekako tako bi komentiral nekaj očitkov. Žal mi je, da je bilo tudi nekaj neresnic povedanih v nekaterih razpravah. Lahko je rušiti in nasprotovati, težje pa je ponuditi rešitve. Težje se je usesti z vsemi deležniki in sedeti ure in ure, jih poslušati, se pogajati in oblikovati kompromisne rešitve v dobro celotne družbe. Kot je pravkar moj predhodnik povedal, razmere so nove, razmere so neznane. Seveda imamo že nekaj izkušenj iz prvega vala, ampak izkušnje, kaj bo to pomenilo za našo družbo, za naše gospodarstvo, za naš trg dela, še nimamo in je nima Evropa in je nima svet. Delamo, kar moremo, in se kar najhitreje skušamo kvalitetno odzivati. Nekateri razpravljavci, ki so bili najbolj kritični in so najbolj nasprotovali predlaganim rešitvam, niso ponudili niti ene. Ne bi imeli zaščitnih ukrepov, ne bi imeli preventivnih ukrepov, ne bi imeli aplikacije, ne bi imeli lockdowna. Niso pa povedali, kaj pa. Na drugi strani nam očitajo neodgovornost, pa jaz pravim, da se še kako zavedamo svoje odgovornosti, ravno zato predlagamo te ukrepe – odgovornost do varovanja zdravja in življenja ljudi. Vsak državljan ima pravico do tega, da ni okužen s tem virusom, če je le mogoče. Da ni okužen s tem virusom, če je le mogoče. Deležniki, s katerimi smo v tem času priprave zakona pripravljali in usklajevali rešitve, predloge rešitev, vedo, da je moje vodilo in moje ekipe na ministrstvu za delo in vodilo Vlade Republike Slovenije dialog, sodelovanje, podpora prebivalstvu in gospodarstvu, trgu dela, varovanje dostojanstva, pomoč. Lahko vam povem, da v pogovorih s številnimi deležniki, delodajalci, sindikati, ranljivimi skupinami, predstavniki socialnovarstvenih zavodov, z ljudmi po državi, slišim močno podporo vsem dosedanjim vladnim ukrepom. Močno podporo. Gremo vsi skupaj zdaj v Vipavo, pa jih vprašajmo tam, občane Vipave, sorodnike stanovalcev doma starejših, ali si bodo dali to aplikacijo. Zagotovim vam, da večina, velika večina bo rekla takoj. Menim, da bodo v okoljih, kjer so domovi za starejše in kjer živijo starejši, takoj najprej vsi njihovi sorodniki, prijatelji, znanci, tisti, ki jih imajo radi, najprej naložili to aplikacijo in jo uporabljali prostovoljno in po svoji odločitvi. Tudi jaz jo bom takoj naložil in jo uporabljal. In k temu vabi Vlada Republike Slovenije, k temu, da ponovno pokažemo, in to znamo državljani, Slovenci pokazati, da stopimo skupaj, pokažemo odgovornost do sebe in do drugih in zaščitimo tiste, ki so med nami najranljivejši.
Hvala lepa.   Še mnenje Ministrstva za zdravje.   Gospa državna sekretarka.
Tina Bregant
Najlepša hvala.   V četrtem protikoronskem paketu ukrepov sta dejansko dve področji, ki se tesno dotikata zdravstva. Eno je področje karanten, druga pa je mobilna aplikacija. Če smo se česa naučili pri bolezni covid-19, smo se naučili solidarnosti, pomena skupnosti, agilnosti reagiranja. Hkrati nas je pa covid-19 spomnil na naravo kužnih bolezni, ki smo jih pa v Evropi dejansko že pozabili. Pri tako nalezljivi bolezni, kot je covid-19, so zares ključni hitro odkrivanje primerov, izolacija, iskanje stikov in tudi karantena. Seveda skupaj z ostalimi ukrepi, s telesno razdaljo, higieno, zlasti umivanjem rok in razkuževanjem, ter nošnjo mask v zaprtih prostorih, to vse predstavlja temelje za obvladovanje širjenja virusa v populaciji in tudi preprečevanja daljših epidemioloških verig prenosov. To je pri kužni bolezni, kot je covid-19, ključno.   V zadnjih tednih, od 1. junija dalje dejansko ugotavljamo naslednjo epidemiološko sliko. Vam bom povedala v številkah primerov po tednih. Če pogledamo vnesene primer, gre takole: 4, 4, 13, 25, 25. Če pogledam primere, povezane s temi vnesenimi primeri: 4, 5, 10, 18, 12. Lokalni viri, to se pravi širjenje okužbe v skupnosti: 1, 0, 0, 18, 73. Če pogledamo neznane vire okužb, to se pravi tam, kjer testirani ni znal povedati, kje se je okužil, bodisi da je to zanalašč zatajil bodisi da se zares ni spomnil: 3, 2, 2, 3, 22. Število teh neznanih virov narašča. Epidemiologi in verjetno tudi mi vsi tukajle danes pa bi verjetno radi prepoznali vire okužb, tako imenovane klastre, in to ne zato, da bi ugotavljali, ali so krivi za prenos okužbe na ostale, ampak zato, da bi lahko dejansko čim prej okužbo prepoznali, ponudili zdravljenje, če je potrebno, in okužbo tudi zajezili. In to je namen karantene. In seveda to bi nam omogočila tudi mobilna aplikacija. Se pa strinjam z razpravljavci, da je zelo potrebna previdnost, jasno, kleč je vedno v podrobnostih, zato moramo biti pri tem pazljivi in tudi natančni, kot je nekdo danes že omenil.   Na Ministrstvu za zdravje zagovarjamo tako karanteno kot mobilno aplikacijo, pri čemer pa moramo pri obeh upoštevati in tehtati dobrobit in pravice skupnosti tudi do zdravja in pravice posameznika tako do zdravja kot do zasebnosti. Ukrepi morajo biti zares utemeljeni oziroma morajo imeti vpliv na širjenje virusa in posledično na zdravje ljudi, morajo biti utemeljeni, sorazmerni, a morajo hkrati tudi zamejiti širjenje virusa v populaciji. In zato mora biti stik, s katerim smo, in karantena kot posledica tega tveganega stika vročena hitro in z razlago.   Če se mogoče malo bolj podrobno spustim na področje karanten, kako se karantene danes vročajo, se po tako imenovanem ZUP, Zakonu o upravnem postopku, torej po klasični poti. Trenutno na ta način poteka vročanje odločb o karanteni večinoma za posameznike, ki jih zaznamo kot epidemiološko problematične zaradi sumov stika z okuženo osebo. Drugi sklop odločb o karanteni se pa, recimo, neposredno vroča posameznikom na mejnih točkah na meji in tudi na letališču Jožeta Pučnika. V prihodnje bi res radi dosegli racionalizacijo tudi pri vročanju odločb, ki sem jih opisala v prvem odstavku, in sicer je ta 25. člen, ki predvideva tudi elektronsko vročanje. Na ta način bi omogočili mnogo hitrejše in bolj agilno vročanje odločb.   Nato pa, če pogledamo mobilno aplikacijo, tukaj bi vas pa spomnila na to, da izsledki vseh raziskav o covidu kažejo, da se večina prenosov okužbe SARS-CoV-2 zgodi v začetnem obdobju bolezni oziroma že nekaj dni pred pojavom simptomov in znakov pri teh primerih. Kaj to pomeni? To pomeni, da dejansko mi virus razširjamo nezavedno naokrog, še preden smo kužni Lapsus linguae. Pravilno: To pomeni, da dejansko mi virus razširjamo nezavedno naokrog, še preden se pokažejo simptomi. . In mobilna aplikacija bi omogočila, da bi mi sami opozorili te ljudi, ki smo jim nehote predali virus: Bodite pozorni, prosimo, stopite v stik s svojim zdravnikom, stopite v stik z epidemiologom. Na ta način bi bili hitreje opozorjeni. Skratka, gre za eno tako pomoč.   Se pa strinjam z vsem, kar je bilo povedano, da mora biti aplikacija prostovoljna, odprtokodna. Odprtokodna, tisti, ki ste bolj podkovani v IT, veste, da gre prav zaradi tega za popolnoma transparentno mobilno aplikacijo, ki jo lahko preveri vsak, ki ima znanja IT, in takšno uporabljajo v večini evropskih držav. Morate vedeti, da v Evropi smo do sedaj samo še tri države, ki te aplikacije nimamo. Ena je Belgija, kjer uporabljajo francosko in nemško, ena je Švedska, kjer so se odločili zaradi nižje poseljenosti in zaradi drugačnega pristopa in manjših migracijskih tokov, da ne bodo vlagali sredstev v njen razvoj, in Slovenija kot zadnja. V časih je dobro biti zadnji, vendar smo sedaj ponovno v tem obdobju, ko število okužb narašča, in kot sem že poudarila, narašča število neznanih okužb. In tukaj bi mobilna aplikacija to pomagala razrešiti.   Izbrali bi aplikacijo po vzoru tujih aplikacij. Gre torej za prilagoditev aplikacije, ki je v skladu z evropsko zakonodajo. Veliko je varovalk, zakaj pravzaprav ne more biti obvezna. Takšna mobilna aplikacija potem omogoča tudi hitro zaznavanje stikov, na katere včasih pozabimo, ko nas epidemiolog sprašuje, in je seveda kot taka zgolj orodje in pripomoček delu epidemiologov. In res je, sama mobilna aplikacija ne bo preprečila prisotnosti virusa, nas bo pa vsaj opozorila na njegovo prisotnost, da bomo njegovo širjenje lažje zamejili. Hvala.
Hvala lepa.   Replika, kolegica Divjak Mirnik.
Hvala lepa za besedo.   Jaz bi replicirala spoštovanemu gospodu ministru, in sicer v tistem delu, ko je govoril, da v domu za starejše komaj čakajo, da si bodo lahko to aplikacijo namestili. Gospod minister, jaz vem oziroma verjamem, da vi deep deep inside, globoko v sebi veste, da je to uvajanje diktature, ampak pač zagovarjate to vlado, zato ker jo zagovarjate, ker ste minister, kar razumem. Ampak da pa si bodo upokojenci v domu za ostarele takoj naložili to aplikacijo, to pa so bučke, ki nam jih danes tukaj prodajate. Jaz dam roko v ogenj zdaj takoj, da jih polovica niti pametnih telefonov nima, še manj si pa zna to aplikacijo naložiti, pa pustimo to.
Kolegica Divjak Mirnik, repliko imate. Kje ste bili narobe razumljeni?
Ja, repliko ima, saj repliciram.   Jaz bi želela od vas odgovor na vprašanje, ki vam ga je že postavil varuh človekovih pravic. Kdo in zakaj zbira podatke, kako se bo te podatke obdelovalo in do kdaj se bodo zbirali? Tudi zato, ker v zakonu piše, da lahko Vlada podaljšuje te ukrepe, kot jo je volja, ker pač očitno nimamo Državnega zbora, ki bi deloval v tej državi? Hvala lepa.
Kolegica Divjak Mirni, to ni bila replika. Vam bom prebral člen: »Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca, v kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali interpretirana.« Tako da prosim, da se držimo tega pravila.   Lahko vam pa povem, da bom po izteku te liste še enkrat prožili listo, ker sem že dobil pobude za to, da bi se poslanke in poslanci prijavili za razpravo pri tem amandmaju.   Besedo ima kolegica mag. Bojana Muršič.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani minister, državni sekretarki, lep pozdrav!   Moram reči, ko dejansko pogledaš ta zakon in vsebino, bi naj sledil pripravam na morebitni drugi val okužb s covidom-19, ampak zdi se mi, da vse bolj popravljamo tri prejšnje protikoronske zakone, ki pa sledijo amandmajem opozicije, ki smo jih vložili, a žal niso bili sprejeti. Če bi takrat poslušali opozicijo, bi danes res imeli na mizi predlog zakona, ki bi sledil morebitnemu drugemu valu okužb, ki je tik pred vrati. Res je, da so v tem PKP4 dobre rešitve, a kljub temu se moram dotakniti tega, da so ukrepi na področju ohranjanja delovnih mest prekratki. To podaljševanje za mesec dni, do 30. 9. 2020, bo zelo zelo negativno vplivalo na delodajalce pa tudi na delavce, saj ne bodo vedeli, kaj bo prihodnji mesec, kaj se bo dogajalo. Vidimo, da se proizvodnja, gospodarstvo ni postavilo na noge, in močno dvomim, da se bo do 30. 9. 2020, kot je minister v uvodu povedal, gospodarstvo vzpostavilo v istih okvirih, kot je bilo pred epidemijo. Pred epidemijo je bilo število brezposelnih 74 tisoč, v času epidemije je naraslo za 16 tisoč, zdaj smo nekje pri številki 90 tisoč. Res je, z vsemi temi ukrepi, PKP1, PKP2, PKP3, smo zajezili, so bili dobri ukrepi, temu ne gre oporekati, so se ohranila določena delovna mesta, vendar bo ukrep čakanja na delo do 30. 9. 2020 problematičen. Zapomnite si, da bomo še sedeli in se o tem pogovarjali. Osebno sicer menim, da bi država morala financirati skrajšan delovni čas. Zakaj? Tujina ima ta skrajšani delovni čas in mogoče bi to bil ukrep, da bi se ohranjala delovna mesta. Poudariti moram tudi, da se turizem sicer postavlja na noge, gostinstvo se je kar dobro postavilo, ampak spet smo pri tistih omejitvah, srečanj, kulturnih dogodkov ne bo, postavlja se vprašanje v zvezi z gospodarskimi panogami, kot je prevozništvo, kot je avtomobilska industrija, ki pa je zelo v upadu in naročil za vozila enostavno ni. Res si želim, da se ukrep čakanja na delo podaljša z našim predlaganim amandmajem do konca leta. Potem bomo videli, kaj se bo dogajalo s tem tako imenovanim drugim valom. Kajti ponovne okužbe, ki jih imamo, kažejo, da bo ta epidemija trajala ne zgolj to leto, pač pa po vsej verjetnosti še kar nekaj časa. Ne želim sicer nikogar strašiti, ampak dolgo časa bo trajalo, da bomo povsem normalno ali pa vsaj dokaj normalno zaživeli. Le dolgoročne rešitve bodo pomagale gospodarstvu in ohranjanju delovnih mest.   Res je, kot sem povedala, se mi zdi, da gre PKP4 v pravo smer, ampak – smo pri besedi ampak – ne vem, zakaj imamo ponovno v tem zakonu vsiljivca, to so členi o mobilni aplikaciji. Kako naj si vzpostavimo zaupanje? Kolega Polnar je danes rekel, da moramo vzpostaviti ponovno zaupanje. Kako? Ljudje nas opozarjajo, državljanke in državljani nas opozarjajo, zavrnite te člene. Dobili smo več kot 80 mailov danes v tem kratkem času, da ne dovolijo, da se vzpostavi mobilna aplikacija. Res je, kot je državna sekretarka omenila, da smo mogoče res zgolj tri države, ki še nimamo te aplikacije vzpostavljene. Ampak Nemčija jo ima, 14,4 milijone prebivalcev Nemčije si je to aplikacijo naložilo, okužbo je vpisalo zgolj 300 ljudi. Kaj to pomeni? Ali je učinkovita? / oglašanje iz dvorane/ Ja, to, kar sem še želela tudi nadaljevati, kolegica je sicer pripomnila, ja, Norveška, ki pa jo je imela, je pa ugotovila, da ni učinkovita, in jo je že ustavila. Tako da se tu res sprašujem, zakaj silimo v dokaj dober zakon vsiljivca, mobilno aplikacijo. Ali je mogoče to z namenom, da pač opozicija tega zakona ne bo podprla ali pa so tu kakšni drugi interesi.   Pa še nečesa se moram dotakniti. Minister je na začetku povedal, da so pri zakonu sodelovala vsa ministrstva. Drži? Ne drži zaradi tega, ker Ministrstvo za javno upravo pri pripravi aplikacije oziroma členov o mobilni aplikaciji ni sodelovalo, to so pa povedali na Odboru za socialo. Tako da se tu res postavlja vprašanje, kajti Ministrstvo za javno upravo bo potem peljalo vso zadevo naprej. Res, res se bojim, kaj se vse bo dogajalo. Prvič, tako ali tako vsi nimajo mobilnih telefonov, nekateri jih tako ali tako sploh ne znajo uporabljati, predvsem ti starejši. Če se jaz samo spomnim svojega tasta, še navadnega telefona ni znal uporabljati, klicati tako ali tako ne, bog ne daj, še kakšna uporaba kakšne aplikacije, še polniti telefona si ni znal. Tako da to je zgodba never ending story, vsaj za te starejše 70 plus. Pa da ne bo me kdo narobe razumel, nekateri pa tudi to znajo, to pa znajo. Znajo, nekateri so toliko in tudi te zadeve obvladajo, ker so se pač toliko naučili in imajo pač interes, ampak večina je teh starejših, ki tega ne znajo uporabljati. In kaj bomo dosegli s tem? Majhno število uporabnikov bomo imeli, tudi se pojavi nezanesljivo tehnično delovanje. Sistem tega sledenja bo vnesel med državljanke in državljane zmedo, paniko, strah in še več. Res bomo privolili v nezavestno in nezaželeno nadzorovanje nas državljank in državljanov s strani Vlade. Odvetniška zbornica je v teh vseh gradivih tudi navedla, da gre za pregrob poseg v človekove pravice, ampak gre tudi v demokratičnost in vladavino prava. Res, na tem mestu se sprašujem, kam vse skupaj to pelje. In ja, zaupanje bi si morali ustvariti. Na kakšen način si naj zaupanje ustvarimo, če dejansko je toliko pripomb, težav, nezaupanja v ta sistem.   In ja, na koncu se še želim zgolj dotakniti tega širjenja sedanjega virusa. Ljudje so prihajali iz tujine, bom rekla, ne vem sicer, kako to, da niso dobili karantenskih odločb, in ti veselo širijo virus naprej. Ker 14 dni, kdor si je izkusil in bil doma, brez da je imel karantensko odločbo, verjemite mi, ni fajn. Verjemite mi, ni fajn. In ja, ti ljudje hodijo veselo po zabavah, po gostinskih lokalih in širijo ta virus. In to je težava, to je težava. Kdo jih nadzira? Kako jih nadzirajo? A res ne dobijo ti, ki priletijo ali se pripeljejo kakorkoli v Republiko Slovenijo iz tretjih držav, ne dobijo takoj karantenske odločbe, ampak karantena doma, bom rekla, to je zelo zelo vprašljivo. Če me zaprete nekam, tako kot smo imeli v prej v času epidemije, ko so jih zaprli, zaprli pod narekovaji sicer, v Pako v Velenju, samo tam so lahko bili, potem je to nekaj drugega. Ko pa ti nekdo reče bodi doma, verjemite mi, ne verjamem, da se kdo res striktno, striktno drži, da to dela. In na podlagi tega se širijo virusi. Vem, da se širi, ker prihajam s konca, kjer se je to ravno zgodilo. In to me jezi. Ampak ta aplikacija tega ne bo rešila. Če bom jaz v stiku z nekom pa če si bom naložila aplikacijo pa mi bo začela piskati, ne vem, kako bo sicer to potekalo, jaz bom zbegana. Jaz bom zbegana. Resnično bom in bom vprašala, kaj je pa sedaj to. / oglašanje iz dvorane/ Ja, hvala, gospa Eva, ne prvič. Nekdo pač je. Mislim, da to ni dobro, da to res ni dobro. Bog ne daj, da se zgodi to, da je nekdo okužen v večstanovanjski stavbi. Kaj bo s temi? V večstanovanjski stavbi se bo potem vsakemu, ki bo imel to aplikacijo, nekaj dogajalo. Meni tudi to nič ne pomeni: spremljajte svoje zdravstveno stanje. Jaz ga lahko spremljam, ampak jaz se bom veselo družila in veselo hodila okrog, ampak s tem nisem nič naredila. Jaz moram enostavno takrat, ko dobim tako informacijo, da sem bila v stiku z nekom, ostati doma, če ne želim in če se želim obnašati odgovorno do vseh. Zakaj govorim tako? Jaz sem se obnašala odgovorno takrat, ko smo bili v taki situaciji, ampak nisem bila v stiku in nismo vedeli, kaj se dogaja. Pa verjemite mi, izjemno težko je biti štirinajst dni doma za zaprtimi vrati. Pa je treba smeti odnesti ven, pa je treba tudi iti po kruh. Težko je. Res je težko. Zato bi bilo dosti lažje, če bi takrat, ko pride nekdo, vsaj za tujino sedaj pravim, ker je tujina sedaj na udaru, da se nekje ta karantena vzpostavi, kamor bodo ti ljudje šli, da ne bodo širili tega virusa. Sedaj sem mogoče malo zašla, ampak kljub temu.   Tudi ta tranzit, imamo tranzit, ki naj bi potekal v dvanajstih urah. Mislim, da je tranzit namenjen temu, da Slovenijo nekdo čim prej zapusti. Meni osebno se zdi 12 ur izjemno dolg čas. Nekdo, ki prihaja in bo šel čez Slovenijo in bo čim prej moral priti v Avstrijo, če bo prihajal recimo iz Bosne, mora čim prej zapustiti, on se nima kje kaj ustavljati, on mora do meje in zapustiti Slovenijo v najkrajšem času. Ne pa še iti, že tako ali tako bo moral tisto osnovno nujno potrebo opraviti in takrat se bo ustavil na bencinski črpalki in opravil nujno potrebo. Ampak 12 ur, ljudje božji! Veste, kakšen čas je to? Kaj lahko ljudje naredijo v 12 urah? Sem razmišljala sama, ko sem ta člen brala, kaj bi se lahko zgodilo, ker so pa lahko tudi zastoji, prometne nesreče, ampak saj takrat pa se policija lahko poveže in se ve, kje je bila prometna nesreča, zakaj nekdo ni mogel v 12 urah zapustiti, ampak v 12 urah, če bo nekdo prišel in se mu bo fajn zdelo, da si bo mogoče še Ljubljano pogledalo ali pa bo šel mogoče v Postojnsko jamo in se bo še malce zadržal v Postojnski jami. Poglejte, časa ima dovolj. Časa ima dovolj. Razen da bi pisalo, ne vem, res se je tukaj za vprašati, kako bo to funkcioniralo, osebno zame bi bilo v tem členu v šestih urah čisto dovolj.  Pa zgolj čisto na koncu še v zvezi s temi boni. To se mi zdi izjemno dobro, da se bodo boni lahko uporabljali tudi pri teh, ki ponujajo sezonske storitve. Ampak smo spet tam pri ampak. V času dopustov se ljudje obračajo na nas, so vse kapacitete že sedaj zapolnjene. Termine dobivajo tam oktober, november mogoče še december. Zato se mi zdi prav, da bi se okoriščanje teh vavčerjev, teh bonov lahko podaljšalo še za čas zimskih počitnic, če bodo kapacitete to takrat dopuščale oziroma bodo sproščene zadeve, kajti takrat bi tudi spodbudili zimski turizem, ne zgolj samo letni turizem. Tudi zimski turizem je imel v tem času covida, v prvem valu covida imel težave. In to velike težave, od meseca marca je vse zastalo. In nekateri so še tudi takrat želeli. Tako da tu res tako, kot smo Socialni demokrati dali predlog amandmaja, da bi se to podaljšalo do 28. 2. 2021, malo bolj bi se razpršilo koriščenje teh vavčerjev, pa mislim, da bi marsikateri državljan tudi to podprl.   Drugače pa moram reči, da bi podprla ta PKP4, vendar še enkrat, zakaj vsiljivec v samem zakonu. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednja razpravljavka je gospa Iva Dimic.   Izvolite.
Hvala lepa.   Žal so razmere hujše, kot se je predvidevalo in pričakovalo. Tega se vsi zavedamo. In zato je Vlada pripravila resnično že četrti paket, protikoronski paket, ki naj bi pomagal in bi ščitil ljudi in življenja, naj bi ščitil tudi delovna mesta, socialno varnost vsakega posameznika. Mislim, da je to odgovorna vlada, odgovorna vlada, ki ji je mar za državljane in poskuša po najboljših močeh, kolikor jih država premore, tudi v finančnem smislu, v zdravstvenem smislu, v socialnem smislu pomagati ljudem, da bi se jih ta epidemija, ta kriza, v čim manjši meri dotaknila. Pozdravljam to, da bo po današnjem sprejetju zakona nadomestilo za karanteno 80 %, pozdravljam. Pozdravljam to, da je tudi Ekonomsko-socialni svet pristopil in se je strinjal glede dogovorjene višine nadomestila.   Pozdravljam nenazadnje tudi to, kar zdaj poslušam že dve moji poslanski kolegici, tudi aplikacijo, zato ker mislim, da imam tudi jaz kot rizična skupina človekove pravice v tej državi. Tudi sama si želim, da imam jaz to pravico. Vsi tukaj govorite, to je diktatura. Če tega ne bi bilo, bi bila zame diktatura. Jaz sem kot bolnik med ogroženimi v tej državi in želim, da imam možnost vedeti, kdo okoli mene se ne drži karantene, odloka in krši in me hkrati tudi posredno ali neposredno ogroža. Jaz imam v tej državi to pravico. In še nekaj vam povem, dragi moji poslanski kolegi, jaz imam to pravico tudi v Državnem zboru. Zato upam, da boste vsi imeli to aplikacijo, ker nekdo, ki ne bo spoštoval, ki bo prišel okužen v Državni zbor, bo ogrožal mene in bo ogrožal mojo človekovo svobodo in to, da sem bila v ta državni zbor izvoljena. To niso zadeve, ki bi jih pometli kar pod preprogo pa kričali, kaj je nekdo. Glejte, jaz mislim, da je to moja človekova pravica, da smo varovani pred okužbo. Veliko ljudi uporablja Google, uporablja Facebook, razne kartice, Mercator pika in tako naprej. Tisti, ki je delal v gospodarstvu ali v marketingu ve, kaj to pomeni, pa naj povem na primeru. Pred tremi tedni nam je odpovedala zamrzovalna skrinja, mi smo tisti dan, to je bila sobota, iskali v Googlu po Sloveniji, kje jo bomo lahko takoj nadomestili. Vam nekaj povem, tri tedne po tem dogodku mi Google še vedno, ko se vpišem, ponuja skrinje. Hočem povedati, da nenazadnje tudi če imate spletno banko, če imate Facebook, je naša lokacija povsod javno dostopna in vsi vedo, kje se nahajamo. Tako da jaz v teh aplikacijah res vidim samo pozitivnost. Vidim to, da bo ta mobilna aplikacija zaznala, če je nekdo v moji bližini, v trgovini, na ulici, na pošti, v zdravstvenem domu, v bolnišnici, mogoče nekdo v moji bližini z okužbo. In v tem primeru se bom jaz resnično počutila varno. V tem primeru se bom počutila varno.   Moram reči, da pozdravljam ukrep širšega nabora upravičencev za unovčenje vavčerjev. Zdi se mi prav, da vsi, ki so mogoče po 13. marcu uspeli vzpostaviti neko ali kamp ali kakršnokoli drugo namestitev, da imajo možnost, da ponudijo to vsem državljankam in državljanom. Ker verjetno niso takrat začeli delati, ampak so mogoče določena gradbena in vsa soglasja že v prejšnjem letu pridobili in so mogoče tudi zaradi koronačasa nepravočasno odprli svoje kapacitete.   Močno pozdravljam tudi koriščenje bonov za prehrano za študente, to je do konca julija. Mogoče bi si sama želela, da bi bilo to do sredine avgusta, ampak pustimo, kako in kaj se bodo mogoče še stvari obrnile. Pa vendarle je bilo toliko besed, kako so študentje … naj naj preberem: »7. julij, Dobra novica za študente, Študentska organizacija, ŠOS, poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so včeraj na predlog ŠOS sprejeli amandma, s katerim se koriščenje subvencionirane študentske prehrane letos podaljša do konca julija.« Res je. Šli smo na roke vsem tistim študentom, ki so zaradi koronačasa sedaj v nekih obveznih praksah, ki jih niso mogli v času korone izvesti. Mislim, da je Vlada razumela in da je dobro to izpeljala tudi s Študentsko organizacijo. Če bi vam bilo tako mar za študente – ne morem mimo tega –, potem bi takrat, ko smo predlagali v Novi Sloveniji, sprejeli naš predlog zakona, da se počitniško delo študentom in dijakom izvzame iz obračuna družinskega prejemka in kadrovskih štipendij tudi. Če vam bi bilo tako mar za študente, potem bi tukaj študentom prišli na sproti. Če bi vam bilo tako mar za študente, potem bi bila kot že ne vem kolikokrat predlagana splošna davčna olajšava na 7 tisoč in ne na 3 tisoč 500, kar je bilo nekaj mesecev nazaj narejeno. Če bi vam bilo tako mar za študente. Jaz pozdravljam, da se ti boni lahko koristijo še tudi v juliju in upam, da bo to vsaj omililo nenazadnje tudi te obvezne prakse, ki jih morajo še študentje opraviti. Upam, da bodo uspešno zaključili tako obvezno prakso kot tudi študijsko leto. Želim si seveda še nadaljnjega sodelovanja tako s Študentsko organizacijo. Moramo reči, da imamo v Novi Sloveniji s Študentsko organizacijo zelo zelo podobne poglede na študentsko življenje, na študentske stvari, ker imamo tudi mi v Novi Sloveniji močan podmladek Mlado Slovenijo. Mislim, da zelo dobro z njimi sodelujejo.  Kar pa seveda je tisto, kar se mi zdi zelo pomembno in seveda pričakujem tudi podporo svojih kolegov iz Levice, je pa sledeče. Četrti ukrep zadeva financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži v naslednjih dveh letih. V proračunu bodo v ta namen zgotovljena sredstva v višini 31 milijonov evrov. V prvem valu koronavirusa se je pokazalo, da je kadrovska okrepitev domov starejših in drugih socialnovarstvenih zavodov nujna, saj so kadrovsko močno podhranjeni, na kar so predstavniki socialnovarstvenih zavodov opozarjali že dolga leta pred pojavom koronavirusa, vendar za to prejšnje vlade niso imele posluha. Zato je sedaj skrajni čas, da se domovom starejših zagotovi prepotrebna kadrovska okrepitev, s čimer bodo lažje prebrodili trenutno zahtevno zdravstveno stanje. To prinaša tudi ta paket – pomoč vsem socialnovarstvenim zavodom v javni mreži, za naslednji dve leti se jim dodatno pomaga z 31 milijoni. Veste kakšen denar, veste, kako prepotrebna sredstva prihajajo v te javne zavode, socialnovarstvene zavode. Zato jaz mislim in računam seveda tudi na podporo kolegov iz opozicije, še posebno pa iz Levice, ker mislim, da je to tisto, za kar se vsi skupaj zavzemamo. Hvala.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo mag. Marko Koprivc.   Izvolite. Oziroma se opravičujem gospod poslanec, pred tem se je prijavil k besedi državni sekretar z Ministrstva za javno upravo. Se opravičuje.   Izvolite.
Peter Geršak
Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!   Mnenje MJU je, da mobilna aplikacija za beleženje stikov in opozarjanje lahko pomaga zmanjšati število okuženih, seveda ob njeni uporabi. Večkrat ste že navajali podatke, ki jih tudi mi poznamo, da bi moralo uporabljati to aplikacijo vsaj 60 % ljudi, populacije. Najnovejše študije kažejo, da ob uporabi nad 10 % populacije, ljudi, že vidimo pozitivne učinke, se pravi, število okuženih se zmanjšuje tudi zaradi tega. Večkrat se že sprašujete, kaj na MJU delamo v tej smeri. V bistvu pregledujemo dva tipa aplikacij. Ene so prostovoljne, odprtokodne, ki so zasnovane na Google in Apple Exposure Notification frameworku, drugi tip so pa aplikacije, kot jih imata Francija ali Poljska. Glede odprtokodnih aplikacij je, recimo, nemška, v medijih ste mogoče zasledili, da je razvoj te aplikacije stal 20 milijonov evrov. Razvila sta jo SAP in Deutsche Telekom in ta aplikacija je sedaj odprtokodna in jo lahko vzamemo in implementiramo. V primeru, da se bo to zgodilo, bomo to aplikacijo tudi dali nazaj, vrnili kot odprtokodno nazaj, da jo bo lahko kdorkoli tukaj prisoten ali kakršenkoli IT strokovnjak vzel, pogledal, pokomentiral. Tako da tukaj sploh ni problema. Glede francoske in poljske, moram reči, da to sta bolj zaprti aplikaciji, o katerih informacij še nimamo precej, kako delujeta točno, na primer francoska, to, kar vemo, rešuje problem hrane. Se pravi, če je nekdo v karanteni, lahko preko te aplikacije naroči hrano. Poljska rešuje problem karantene tako, da nima geolokacije, dobi pa v nekem časovnem obdobju tista oseba, ki mora biti v karanteni, nek SMS, neko notifikacijo in se mora potem, na primer, slikati in poslati to sliko, da se to preveri. To so pač različni tipi aplikacij. Z NIJZ in z MZ smo v tesnih stikih, z NIJZ smo ustanovili delovno skupino, imamo tudi namen vzpostaviti enotni kontaktni center, ki bo odgovarjal tako na vprašanja tehnične postavitve aplikacije, se pravi, kako se namesti, na kateri telefon itn., kakor tudi NIJZ del, ki bo ta strokovni del, in MZ del. Tako da, ko bo zakon jasen na tem področju, bomo pristopili k izdelavi. Poudariti je pa potrebno to, da za odprtokodno prostovoljno aplikacijo v bistvu tega zakona niti ne potrebujemo, potrebujemo za ta drugi del zakona, če bomo šli v karanteno in obvezno uporabo aplikacije za okužene in tiste, ki so v karanteni.  Toliko s strani Ministrstva za javno upravo, kaj trenutno delamo in kje smo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sedaj pa ima besedo mag. Marko Koprivc.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani vsi prisotni!   Prvega junija so nad Ljubljano in nad celotno Slovenijo preletela vojaška letala in s tem v slogu diktatorskih režimov naznanila zmago nad virusom. S tem je bilo tudi uradno konec epidemije. Očitno so, na žalost, ta letala preletavala našo državo mnogo mnogo prezgodaj, namreč danes se soočamo tako rekoč s slabšim stanjem glede širitve virusa, kot smo se soočali v sredini meseca marca, ko je bila tako rekoč celotna država v offu, zaprta. Kljub temu je takratna, ravnokar ustoličena Janševa oblast obtoževala prejšnjo vlado, kako je ravnala neodgovorno in kako je prepozno zaprla javno življenje v državi. Danes pa, upam si trditi, na srečo takih nesmiselnih zapor ni. Kljub temu pa mislim, da je treba biti zelo pozoren in previden in paziti na vse mogoče načine, da se vendarle ta virus ne bo širil, hkrati pa je potrebno zaščititi tiste najranljivejše skupine in pa gospodarstvo, ki je utrpelo veliko veliko škodo. V tem smislu je seveda četrti protikoronski paket absolutno nujen, sploh v tem ekonomsko-socialnem delu. Kljub temu da bi lahko določene ukrepe sprejeli že v prejšnjih paketih, Socialni demokrati in celotna demokratična opozicija smo s številnimi amandmaji opozarjali na to, a žal je bilo vse zavrnjeno, pa kljub temu smo, kjer smo, pred nami je četrti protikoronski paket. Tudi k oblikovanju tega paketa smo Socialni demokrati na nek način pristopili z željo in voljo, da se zadeve spremenijo in popravijo. Predlagali smo številne amandmaje, vendar pa so bili skoraj vsi amandmaji na odboru zavrnjeni. Predlagali smo na primer podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca leta. Predlagali smo, da se podaljša koriščenje bonov, ker verjemite mi, koriščenje bonov do zimskih počitnic, se pravi, da bi lahko tudi zimski turizem nekaj imel od teh bonov. Verjemite, gužve v turističnih središčih so nemogoče in s tega vidika bi bilo smiselno trajanje bonov podaljšati še v zimsko sezono. Bili smo žal neuslišani. Predlagali smo, da se podaljša temeljni dohodek za samostojne podjetnike, ki so utrpeli več kot 30 % izgube zaradi krize. Tudi tega ukrepa Vlada ni želela sprejeti oziroma parlamentarna večina, vladna parlamentarna večina. Tako da, spoštovani gospod minister, ki ga trenutno ni v dvorani sicer, prej je opozarjal, da opozicija ni imela konkretnih predlogov. To seveda absolutno ne drži. Kljub temu da vsa ta dopolnila na ta socialno-ekonomski del niso bila sprejeta, verjamemo, da so vendarle določenih ukrepi dobri in bi bili vredni sprejetja. Ampak kot vedno ste tudi tokrat v ta četrti protikoronski paket vsilili še nekaj dodatnega, nekaj, kar v ta zakon ne spada – represivni ukrep mobilne aplikacije, s katero želite slediti državljankam in državljanom Republike Slovenije v imenu zaščite pred virusom. To je absolutno nesprejemljivo. In na to vas je opozarjala strokovna javnost, na to vas je opozarjala civilna družba, na to vas je opozarjala informacijska pooblaščenka, Odvetniška zbornica, Inštitut za kriminologijo. Ukrep je protiustaven, posegate v temeljne človekove pravice. A vendar ne slišite. Ne slišite in sledite vodji Janezu Janši, za katerega vidimo in slišimo, kje se uči, kaj mu je zgled, kaj mu je vzor. Morda mu je bil včasih vzor Ceausescu, ker je bila slovenska komunistična partija premalo radikalna, danes pa so mu vzorniki predsednik Srbije Vučić, za katerega vidimo, kaj dela s svojimi državljankami in državljani, predsednik in veliki vzornik Viktor Orban pa še kdo. In je jasno, kaj je njihov cilj in cilj naše vlade – uvesti totalni nadzor nad državljankami in državljani. In oprostite, v imenu zdravja tega ne smemo dopustiti.   Gospa Dimic, prej ste omenjali Google in neke reklamne oglase in tako naprej, problem je v tem, da bi v primeru te aplikacije te podatke zbirala država, in to je res nedopustno. Zato tu na tem mestu še enkrat pozivam koalicijske partnerje, ki so padli na limanice v tej zgodbi: Prebudite se že enkrat! Prevarali ste volivke in volivce. Poglejte tole slikico, Levi blok za svobodno Slovenijo. Desus - Desus se je pred volitvami zavezal, da je glas za njih glas proti Janezu Janši, proti desni vladi. Res je, da je predsednik danes drug, ampak volivke in volivci so pa ostali isti. Da ne govorim o SMC. Jaz verjamem, da se bodo poslanke in poslanci morda spametovali, njihova vodstva, vendar se zdi, da ni več rešitve. Konec koncev … no, pa ne bom izgubljal besed o tem. Res bi še enkrat prosil, da razmislite glede aplikacije. Konec koncev se lahko ustvari aplikacijo tudi na drug način, da je neobvezna. Kot je tudi že namigoval predstavnik MJU, nemška aplikacija bi bila lahko uporabna tudi v Sloveniji, že danes jo lahko naložite in jo uporabljate. Vendar se bojim, da so tudi pri tem interesi po dodatnih poslih, podobno kot pri nakupih zaščitne opreme, mask in ventilatorjev.   Socialni demokrati absolutno tega zakona ravno zaradi te aplikacije ne bomo podprli. Jaz verjamem, da bomo danes skupaj zbrali nek pogum, da bo prevladal razum in se ta aplikacija izloči iz zakona. Vsekakor so ostali ukrepi potrebni in bi jih bilo smiselno sprejeti, vendar pa ta aplikacija nikakor ne sodi zraven. Protiustavnega ukrepa v imenu krepitve režima, ki mu je namen zgolj to, pač ne moremo podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Repliko ima Tina Heferle.
Hvala.   Bom zelo kratka. Repliciram še nazaj gospe Ivi Dimic, ker sem prej vodila sejo in ni bila mogoča takojšnja replika. Prepoznala sem se v njeni razpravi, v delu, kjer je govorila o človekovih pravicah in v povezavi s to aplikacijo. Zdaj ne vem, katera človekova pravica gospe poslanki daje pravico, da zahteva od ostalih kolegov v Državnem zboru, da si to aplikacijo naložijo. Rekla je, da to pričakuje, ker pač ima ne vem katero človekovo pravico in da je ona rizična skupina. Moja človekova pravica pa je pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov in tudi jaz sem rizična skupina, sem asmatik prve kategorije od otroštva in moja odgovornost je, da se samozaščitim, da se odločim, ali bom hodila v službo v času epidemije ali pa v času tega virusa ali tega ne bom storila in bom doma na bolniški ali kakorkoli drugače zavarovala svoje zdravje. Tako da sedaj prelagati odgovornost na vse ostale kolege z utemeljitvijo, da boste pa vi krivi, ker ne boste imeli aplikacije, če bom jaz v stiku s katerim okuženim, to je pa milo rečeno nesramno in jaz zagotovo ne bom naložila te aplikacije na svoj mobilni telefon. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Edvard Pavlič.
Hvala, predsedujoči, za besedo.   Tudi jaz se bom naprej navezal na poslanko Ivo Dimic, ki je govorila o tem, da itak vsi uporabljamo aplikacije Facebook, Google in podobno in da te aplikacije vedo vse o nas. Obstaja ena bistvena razlika, da si vi naložite aplikacije Facebook, se z naložitvijo strinjate, strinjate se s splošnimi pogoji. Da pa si boste naložili aplikacijo za sledenje, o kateri govorimo danes, pa bo obveza vsaj za določen del državljanov, se pravi, bistvena razlika. In danes se bom v tej razpravi osredotočil predvsem na ta segment, ki najbolj bode v oči in je tudi po mnenju stroke najbolj sporen, to je v tej obveznosti uporabe mobilne aplikacije za sledenje.   Tako Evropska komisija kot Evropski parlament poudarjata, da je prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij nujen pogoj, da se sploh lahko zakonsko opredeljuje. Na to v svojem mnenju opozarja tudi informacijska pooblaščenka, in to je nekako logično, če vemo, da sta pravico do informacijske zasebnosti in pravica do varstva osebnih podatkov ustavni kategoriji, v kateri lahko država posega pod strogo določenimi pogoji. Pri nas pa poskušamo mi te predpostavke uzakoniti obvezno uporabo aplikacije za en del državljanov. Zakon je v delu, ki govori o mobilni aplikaciji, zelo skop in ohlapen. To predstavlja veliko težavo pa bom tudi pojasnil, zakaj. V skladu z ustavo morajo biti vsi zakoni vsebinsko jasni in pomensko določljivi. Le na ta način jih lahko izvajamo in preprečimo samovoljo vsakokratne oblasti. Če zakon v celoti ne opredeli pravil igre v zvezi z aplikacijo, dajemo Vladi bianco pooblastilo, da v svojih podzakonskih aktih, recimo pravilnikih ali uredbah, samovoljno določi pravila igre. Seveda se v zakonu ne da vsega natanko določiti, ampak vsaj tehnične značilnosti aplikacije in pogoj njene uporabe so nek higienski minimum, ki bi jih zakon moram vsebovati. Zakaj je bianco pooblastilo Vladi tako nevarno? Obstajata dva načina delovanja aplikacije. Centralizirani in decentralizirani. Oba načina sicer obdelujeta osebne podatke, vendar pa je decentralizirani sistem bolj anonimen, če se tako izrazim. Nikjer v zakonu ne piše, po katerem načinu bo aplikacija delovala. Tudi državni sekretar, ki je prej komentiral razprave poslanke in poslancev, se o tem ni opredelil. Ne glede na izbrani način delovanja aplikacije pa je zloraba vedno možna. Aplikacija lahko vsebuje zlonamerno ali skrito programsko kodo, ki bo mimo vedenja uporabnika zbirala več podatkov o uporabniku, kot je to določeno s predpisi. Treba je vedeti, da lahko vsaka aplikacija dostopa do zasebnosti lastnika in pridobi podatke o geopoziciji uporabnika, o vseh stikih v telefonskem imeniku, o podatkih o histogramih, se pravi o zgodovini brskanja po internetu, o zgodovini poslanih sms sporočil, zgodovini klicev in tudi o aktivnosti uporabe drugih aplikacij, to je v primeru operacijskega sistema IOS, ki ga uporabljajo telefoni Apple, sicer težje doseči, v primeru operacijskega sistema Android pa bistveno lažje. Treba je tudi vedeti, da aplikacija lahko deluje tudi, če ni aktivna, deluje v ozadju. Potrebno je torej 100 % zaupanje med izdajateljem aplikacije in pa uporabnikom. In glede na takšno nedorečenost in ohlapnost tega zakonskega predloga jaz pač tega zaupanja nimam. Treba se je zavedati, da je za kakršenkoli poseg v ustavno zagotovljene pravice ljudi potrebno izvesti test sorazmernosti, kar pomeni, da se tehta korist ukrepa na eni strani in pa omejevanja človekovih pravic na drugi strani. Danes govorimo o človekovi pravici do varstva osebnih podatkov in pa do informacijske zasebnosti. Če, kot rečeno, pravila igre niso v naprej opredeljena, se te presoje, se pravi testa sorazmernosti, ne da narediti. To predstavlja eno hujših kršitev, ko gre za poseg v ustavno zagotovljene pravice. Vlada se pred vložitvijo zakona ni posvetovala niti z Informacijskim pooblaščencem in glede na njegov oster in negativen odziv lahko danes tudi razumem, zakaj ne. 30. člen zakona govori o anonimnem beleženju podatkov o stikih med uporabniki aplikacije ter o tem, da se ne sme omogočiti identifikacija uporabnika. Ampak če je uporaba aplikacije anonimna, zakaj potem sistem zahteva identifikacijo? Ta člen ne omenja niti tako imenovane politike zasebnosti, ki mora biti v teh primerih javno znana in objavljena na spletni strani lastnika aplikacije. Ni opredeljeno, kateri podatki se bodo beležili, kje se bodo ti podatki hranili, ali v državnem oblaku ali na telefonu, kdo bo to podatke obdeloval. Nedoločeno ali bo uporabljen dvo- ali trodimenzionalni koordinatni sistem sledenju stikov. Določba je torej nejasna in ne dovolj precizna, da bi bila lahko nesporna.  Iz vsega tega lahko jaz samo sklepam, da predlagatelj še ne ve, v kakšni smeri se bo aplikacija razvila. To je na nek način potrdil tudi državni sekretar.  Če se dotaknem še smiselnosti kazenskih določb. 48. člen zakona predvideva globo za tiste, ki aplikacije ne bodo nadomestili, pa bi si jo po zakonu morali. Dajte mi, prosim, razložiti, kako boste vedeli, da si oseba, ki bi si aplikacijo morala naložiti, le-te ni naložila, če je vse anonimno. Kako boste tej osebi sploh izdali globo, če je vse anonimno? Očitno boste vedeli, kateri uporabnik se skriva za naključno identifikacijsko kodo. Področje elektronskih komunikacij ureja Zakon o elektronskih komunikacijah, tako imenovani ZEKUM, ki predpisuje natančne pogoje, kdaj in komu lahko telekomunikacijski operater razkrije identifikacijske podatke o naročniku. Pogoj za to pa je sodna odredba. Ker sodne odredbe ni enostavno dobiti, je Vlada s tem zakonom to določilo ZEKUM elegantno zaobšla, uvedla je tako imenovano naključno identifikacijsko kodo, ki pa je po mojem mnenju namenjena prav temu – identifikaciji uporabnika brez sodne odredbe.   Da bi bil lahko namen aplikacije tudi sledenje državljanom, je sklepati iz naslednjih dejstev. V kazenskih določbah je predvidena globa le za primer, ko si nekdo ne bo naložil aplikacije, pa bi jo moral. Ni pa globe za primer, ko ta oseba ne bo vpisala informacije o tem, ali je okužena oziroma ali je v karanteni. Ni predpisane globe za primer, ko si ta oseba ne bo vključila funkcionalnosti Bluetooth, brez tega pa funkcionalnost obveščanja ne bo delovala. Če bi bil namen res obveščati sodržavljane, bi bila predvidena globa tudi za nevpis zahtevanih podatkov v aplikacijo. Iz tega bi lahko sklepali, da je namen Vlade predvsem ta, da si oseba aplikacijo naloži, aplikacija pa vedno lahko vsebuje skrito kodo, ki omogoča sledenje telefonu. In če zdaj to ugotovitev povežem še z besedami vodje vladne posvetovalne skupine za sprejem protikoronskih ukrepov dr. Mateja Lahovnika, ki pravi, da je uvedba aplikacije potrebna za to, ker je število zdravstvenih inšpektorjev, ki preverjajo, ali se državljani držijo karantene, premalo za celotno državo. Ali to pomeni, da bo aplikacija v pomoč inšpektorjem pri ugotavljanju kršitev karantene? Glede na to, da je Vlada v 24. členu predlagala možnost sledenja lokaciji, pa je bil ta člen na odboru sicer črtan, teza, da se bo sledenje izvajalo preko aplikacije, ni tako neverjetna. Tudi državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo je prej omenil, da razmišljajo o tem, da bi na nek način ugotavljali lokacijo osebe, ki ima karanteno, tudi prek teh aplikacij.   Če počasi zaključim. Po ugotovitvah znanstvenikov bi si jo moralo za to, da bo aplikacija uspešna, naložiti več kot 60 % ljudi. Glede na slabo in ohlapno pripravljen predlog zakona, glede na ignoranco Vlade glede opozoril pravne stroke ter Informacijskega pooblaščenca, je to slaba popotnica in dvomim, da bomo v primeru, da bo zakon potrjen, dosegli ta potrebni prag. Se pa spet kaže modus operandi te vlade. Nekaterim dobrim ukrepom že četrtič zapored dodaja sporne določbe, ki v interventni zakon ne sodijo.   Jaz osebno na račun nekaterih dobrih rešitev ne morem spregledati slabih.
Hvala lepa.  S tem smo zaključili prvi krog. Tako da zdaj, glede na to, da je še interes za razpravo, odpiram drugi krog. Prosim, prijavite se.   Prijavljenih imamo 16 razpravljavcev. Kot prva dobi besedo gospa Eva Irgl, pripravi se gospod Marko Bandelli.   Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!   Zdaj sicer govorimo o amandmaju k 7. členu, ampak glede na to, da so vsi poslanski kolegi, saj tako je tudi malo v praksi tega državnega zbora, razpravljali zelo široko in praktično o vseh členih, vezanih na zakon, ki ga danes obravnavamo, bo seveda tudi sama opravila širšo razpravo pri tem amandmaju.   Najprej naj rečem, da sem že v stališču poslanske skupine povedala, da bomo Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je del tako imenovanega četrtega protikorona paketa, podprli. Zlasti zaradi tega, ker se zavedamo, da je to zakon, ki je pripravljen z namenom, da se čim bolj omeji posledice, ki jih ima koronavirus na družbo v celoti, in da blažimo s tem socialne stiske in tudi da pravočasno odkrivamo in preprečujemo širjenja covida-19. Z zakonom se predlaga kar nekaj zelo dobrih rešitev. Na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide smo v ponedeljek zelo natančno secirali člen po člen in seveda razpravljavci so lahko povedali, katere člene oziroma amandmaje podpirajo in kateri ne. Ampak tisto, kar je najbolj bistveno pri tem paketu, je sledeče, da se z zakonom predlaga naslednje sklope rešitev.   Najprej podaljšanje ukrepa čakanja na delo. Ta se mi zdi izjemno pomemben zaradi tega, ker smo že v prvem, zlasti pa v tretjem protikorona paketu zaradi tega ukrepa ohranili zaposlitve delavcev in tudi preprečevali odpuščanja. Vemo, da se v takšnih krizah, ki se je zgodila in zajela Slovenijo, ampak ne samo Slovenijo, temveč celotno Evropo in svet, seveda dogajajo tudi stvar, ki jih ne moreš predvideti. In dejstvo je, da se je tukaj zgodila tudi povečana brezposelnost zaradi tega, ampak mislim, da Vlada tudi s temi ukrepi to dobro rešuje in dobro zajezuje. Naj povem tukaj, da je samo z naslova čakanja na delo iz tretjega protikorona paketa zavod doslej prejel 10 tisoč 907 vlog, kar pomeni 64 tisoč 642 oseb. Veliko osebam se je pomagalo, predvsem pa se je v tej fazi prav zaradi ukrepov v teh treh paketih in sedaj tudi s četrtim zagotovilo oziroma ohranilo približno eno četrtino delovnih mest, saj tako so mi potrdili na Ministrstvu za delo, ko sem jih tudi že v ponedeljek o tem spraševala. Ukrep začasnega čakanja nedelo se bo podaljšal tako, da bo delodajalec lahko napotil posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. 7. 2020, pri čemer pa lahko Vlada Republike Slovenije ukrep sicer s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca.   Potem imamo tukaj določitev in plačilo nadomestilo za odrejeno karanteno. Izjemno pomemben ukrep, izjemno pomembna rešitev. Meni je žal, da opozicijski poslanci takšnim rešitvam nasprotujejo. Dejstvo je namreč, da so o vseh, ko smo glasovali o zakonu v celoti na Odboru za delo, glasovali proti zakonu. Ampak poglejte, delavec, ki mu je, recimo, bila odrejena karantena ob prehodu meje, bo imel pravico do nadomestila plače v višini 50 %. Delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in mu delodajalec ne more zagotoviti, da bi opravljal delo na domu, pa ima pravico do nadomestila plače v višini 80 %. To pomeni, da se je s temi ukrepi poskrbelo za socialno varstvo zaposlenih.   Tretji ukrep se zdi meni izjemno pomemben, in to je ukrep s področja institucionalnega varstva. Za socialnovarstvene zavode je Vlada namreč v tem zakonu zagotovila dodatnih 31 milijonov evrov. Jaz sem že prej veliko opozarjala na to, da se zavodi oziroma različne oblike socialnega varstva, zlasti domovi za upokojence, soočajo z izjemno kadrovsko stisko in pa tudi z izjemno prostorsko stisko. In v situaciji, ko smo še v obdobju, ko kroži po Sloveniji virus, je seveda še toliko bolj pomembno, da se okrepi kadrovska zasedba v domovih za starejše. Ravno temu so namenjena sredstva, ki jih zagotavljamo s tem zakonom, torej 31 milijonov evrov. To tudi pomeni, da izboljšanje standarda, v tem primeru v domovih za starejše, ne bo kakorkoli finančno vplivalo na oskrbovance, se pravi, nič ne bodo oskrbovanci dodali več za to, in tudi za to ne bo potreben dvig cen v domovih za starejše. To je zelo pomembno. Pomembni so ti ukrepi tudi zaradi tega, ker so najbolj ranljive skupine ljudi v spopadu s covidom-19 ravno starostniki, in prav je, da jim v tem primeru prisluhnemo.   Že prej je bilo nekaj rečeno, tudi sama sem večkrat povedala, glede na to, da prihajam iz Vipave, zelo podrobno in natančno spremljam situacijo, ki se dogaja v domu za starejše v Pristanu. Ta dom sem tudi večkrat obiskala. Situacija ni lahka, vendar se dela vse v smeri, da se bo za Vipavo izšlo kar najbolje. Jaz sem v dnevnih kontaktih z župani, z lokalno skupnostjo, z obema državnima sekretarjema na Ministrstvu za delo in Ministrstvu za zdravje. Moram reči, da komunikacija poteka odlično in da se stvari izjemno hitro rešujejo. In jaz sem zato ponosna na to vlado, ki res prisluhne ljudem in dela dobro. Lahko rečete, kar hočete, lahko poveste, kaj po vaše ni sprejemljivo znotraj zakovno, ampak dejstvo je, da ko se sprehodite med ljudi na terenu, ti lepo povedo in so hvaležni, da je Vlada tako dobro opravila svoje delo in zagotovila, da so posledice zaradi covida-19 čim manjše.   Seveda pa imamo tukaj še mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi in pa potencialno okuženimi. Tukaj poteka zelo burna razprava o tem, pa vendarle je potrebno reči, da v tistih državah, kjer je bila aplikacija povsem prostovoljna, ni bilo rezultatov. Zakaj jih ni bilo? Zaradi tega, ker so si to prostovoljno aplikacijo namestili povečini tisti, ki niso bili okuženi ali pa niso bili v karanteni. In seveda potem rezultati ne morejo biti takšni, kot bi jih pričakovali. In zato seveda, če želimo, da je aplikacija učinkovita, mora biti vsaj za tiste, ki jim je bodisi odrejena karantena ali so okuženi, seveda obvezna. In ta aplikacija je namenjena izključno temu, da varuje zdravje ljudi in da omogoča epidemiologom, da lahko svoje delo opravljajo hitreje in učinkoviteje.   Veliko je govora o človekovih pravicah. Jaz sem bila vrsto let predsednica Komisije za človekove pravice, ves čas sem opozarjala, ko so bile kršene. Ves čas sem opozarjala tudi na to, kako pomembno je, da je človekova pravica glede zasebnosti izjemnega pomena, vendar pa je potrebno tukaj vedeti, da tukaj gre tudi za človekovo pravico do zdravja. Torej, človekova pravica je tudi pravica varovanja zdravja. In ker smo v situaciji, v kakršni smo, je seveda potrebno pretehtati pravice. Vendarle pa moram tukaj tudi reči, da tukaj v tem primeru nikakor ne gre za poseg v zasebnost, ampak gre za učinkovito varovanje javnega zdravja. Že prej sem rekla, da je v tej fazi, ko se borimo nekako proti epidemiji covid-19, nasprotovati mobilni aplikaciji s takšnimi razlogi, ki konec koncev še potem ugotovimo, da niso utemeljeni, je neodgovorno. Neodgovorno do vseh tistih, ki se danes borijo na terenu za to, da bi čim bolj zajezili okužbo s covidom-19. Mislim, da bi tukaj morali imeti vsi enoten cilj, in to je, da zavarujemo zdravje ljudi, da naredimo vse, da se okužba ne bi širila naprej v takšne razsežnosti, da mogoče tega ne bi mogli več obvladovati. In Vlada Republike Slovenije, zlasti pa pristojna ministrstva, tako za delo kot za zdravje, mislim, da delata v tej situaciji res odlično. In tudi opozicija bi morala, če je konstruktivna, dati priznanje tema dvema ministrstvoma. To je naporno delo, odgovorno delo, ampak kolikor jaz sodelujem s temi ljudmi, lahko rečem, da so zelo korektni, zelo ekspeditivni, hitro iščejo rešitve in želijo pomagati, to je pa ključno. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Marko Bandelli, pripravi se gospa Anja Bah Žibert.   Izvolite.
Hvala, predsedujoča, za besedo.   Tukaj smo v tej fazi priprave četrte različice nekega zakona odnosno na prejšnjega. Seveda popravljamo napake ali pa popravljamo zadeve, ki so koristne, da ohranimo predvsem delovna mesta in še drugačne vidike in te aplikacije in druge reči, ki me tukaj nekoliko motijo. V glavnem, kar se tiče tistega dela ohranitve delovnih mest, jaz tu pozdravim, da se podaljša ukrep delnega povračila nadomestila plače tistim, ki so na začasnem čakanju – to je zelo dobro – do 31. junija, tudi možnost podaljšanja do 30. 9. Tu bom povedal nekaj, to je še vedno ena rešitev, ena pavšalna rešitev, predvsem namenjena velikim podjetjem, za malo gospodarstvo ta zadeva ne pomeni popolnoma nič. Ne pomeni nič. Začasno čakanje ni nobena rešitev za mala podjetja, nobena. Naj bo to enkrat jasno. Ker človek, ki ima zaposlenih pet, šest ljudi, si ne more privoščiti dveh dati na čakanje, ker ne more, tudi če mu pade promet za 50 %, ker ga rabi tam. To lahko koristijo samo večja podjetja, in to govorim že tri mesece, ampak me ne poslušate, me ne razumete. Edini dober ukrep, ki je tu za mala podjetja, je, da plačate davke in prispevke podjetniku, in to do konca leta. To je edina pametna zadeva, ki bi lahko rešila zadeve. Ampak v tem primeru še vedno ne rešujemo gospodarstva. Rešujemo velika podjetja, ki imajo večje možnosti, skrajšani delovni čas, krajše delovne dneve in vse ostalo. Malo gospodarstvo se ne rešuje s temi ukrepi, ne s prvim korona, ne z drugim, ne s tretjim, še najmanj pa z likvidnostnim zakonom, ki je bil totalen flop, ker veste, da še zdaj ne funkcionira in ne deluje. Kar sem jaz v razpravi takrat več kot pol ure govoril, o tem zakonu, da ne bo deloval, in to je danes tudi dokazano, da še zdaj ne deluje, ker je nemogoče, ker je absurd, ker tisti pogoji, ki so zapisani tam, so napisani brezzvezno, samo za storitvene dejavnosti, ne trgovinske; ampak pustimo stati, da ne bom porabil preveč časa glede tega. Dajte, začnite razmišljati o malem gospodarstvu, o katerem do danes še niste. In če bo drugi val, bo crknilo kar nekaj podjetij, malih podjetij. Zavedajte se, da malo gospodarstvo zaposluje 70 % delovne sile. 70 %! In zaenkrat tu ne vidim nobene pametne rešitve.  Kar se tiče okuženosti in karantene in kar je še v zakonu. Seveda pozdravljam to zadevo. Je prav, da se to obravnava na tak način. To ste si dobro zamislili, da tisti, ki gredo na rdeča območja in morajo v karanteno, nimajo plačila; to je dobro, vsaj nekaj mora biti, da veš, če se gre.   Zdaj pa gremo na to mobilno aplikacijo, o kateri je toliko govora. Najprej moramo razumeti, da je ta mobilna aplikacija vse, razen anonimna, ker ta aplikacija ni anonimna. Katere podatke bomo mi tu zbirali, kdo garantira, kateri podatki bodo in kateri podatki ne bodo zbirani, kje se bodo hranili, kje bomo zbirali te podatke, kje jih bomo hranili, koliko časa. Saj piše v zakonu, ja, da bo potem odstranjeno, vendar jaz tega ne verjamem. Kaj pa zloraba teh podatkov? Mi, stranka SAB, in tudi ostale stranke smo hoteli preprečiti ta sramoten poseg v zasebnost. Ker to je en sramoten poseg, bodimo pošteni. Mobilna aplikacija obvešča zdrave osebe o stiku z okuženimi – kje je tukaj zasebnost? Minister, ali se mi zavedamo, kaj hočemo sprejeti v tem parlamentu? To, da bomo kazali s prstom na človeka, ki je okužen! Kakor da je to tragedija, da je. Vsak od nas se lahko okuži, saj je to virus, saj ni nič kaj takega. Pa sploh vidimo že mesece, da ni nobeden v intenzivni, se pravi, da nekaj se dogaja, boljše, ne vem, je malo boljša situacija, ne mi govoriti, da ni. Hvalite zdaj Vlado, da je takoj zajezila v Vipavi: Vlada je, hvala Vladi. Kakšni Vladi?! Hvala tistim zdravstvenim institucijam, ki so takoj šle k tem ljudem, ne Vladi. Kaj bo Vlada, je bil minister tam ali kdo je bil? Je minister šel pogledat in merit temperaturo ljudem? Dajte, no, lepo vas prosim! Seveda izkoristite vsako priliko, da se hvalite na določenem področju. Po drugi strani vas pa ne razumem. Aplikacija te bo praktično sledila na vsakem koraku. In zdaj ste hoteli celo, da bi bila to obvezna aplikacija. Kaj smo neumni ali kaj?! Kaj smo?! Kje živimo?! V Severni Koreji? In potem ti podatki, komu bodo, komu … Kdo garantira, kam bodo šli, kje bodo shranjeni ti podatki, kakšen namen bo imelo hranjenje teh podatkov? Menda veste sami, da bodo hranjeni ti podatki. Kdo bo uporabljal to? Nacionalna varnost? Mahnič, da bo dajal Požarju podatke, Novi24 ali kaj? Ne vem, vprašam. Kdo je okužen, da se takoj v prvi osebi ve, kdo je bil. Zame je to nedopustno. Potem pa prebereš tukaj 30. člen: » …ne sme pa omogočati identifikacijo uporabnika, zbiranje podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov«. Povejte, kako ne? Kako se to prepreči? Kako ne more zbirati podatkov o njegovi lokaciji, če je namenjeno prav temu, da kaže lokacijo in kje človek je? Kako? Za identifikacijo uporabnika se ne bo vedelo? Seveda se bo vedelo. Kako pa bodo vedeli, kdo je bil tisti, ki je bil v stiku s temi? Kaj pišete notri v zakone člene? Neumnosti. Ni podatkov o njegovi lokaciji? Saj za to je ta aplikacija narejena. Potem prebereš 33. člen: » … se po 15 dneh od njegovega zabeleženja samodejno izbriše«. Kdo je to rekel? Povejte vi meni, kdaj se bo to izbrisalo. Vse podatke dobiš nazaj. Kdo je rekel to? Dajte mi garancijo, da bo to izbrisano. Hranili boste to zadevo vedno. Kdo pa bo hranil? Saj to se sprašujemo tudi mi. Kdo bo hranil to zadevo, kdo bo imel to v rokah? Ministrstvo za javno upravo piše notri. Ministrstvo za javno upravo. Tajno, se zbriše samodejno, samodejno se bo izbrisalo po 15 dneh. Lepo vas prosim, ne nas farbat! Člene pišemo v zakon, take člene pišemo mi v zakon. Kar se tiče te aplikacije tukaj, jaz sigurno tukaj ne bom glasoval za to reč, mi je žal.  Potem gremo na 35. člen – Evidenca oseb, ki potujejo v tranzitu. Dobro, saj to je dobro, da se evidentira vse, kar je. In jaz se tudi strinjam. Z namenom tranzita, da mora v 12 urah od vstopa iti čez mejo in da gre ven. Kdo bo pa to kontroliral? Obrazec bo imel s sabo? Kdo bo pa vpisal notri? Policaj? Se pravi, vsak policaj bo moral vsakemu pisati obrazec. In potem, a veste, kaj pišete? Ker to je treba prav pisati, saj smo prav Slovenci, v četrtem odstavku piše: »Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obrazec hraniti do izstopa iz Republike Slovenije«. Ma, kaj pa drugega? To je kot, da bi rekel, če hočeš kaditi cigareto, ga moraš dati v usta in povleči. Mislim, kaj pišemo? Pišemo pravljice notri. To je osnova od vsega, osnova. Ali moramo prav risati, da razumemo, za kaj gre? Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo obrazec hraniti do izstopa iz Republike Slovenije. Kako pa drugače? Saj to je edini način. Zakaj pa je 12 ur, če je tranzitno? V 12 urah, fantje moji, bo okužil 5 tisoč ljudi. Delamo, pišemo nekaj … moramo upravičiti vse tiste stokovce in strokovnjake, ki jih plačujemo zraven in ne vem kaj še. Saj je prav, naj bo tako.   Pri 42. členu bom še to omenil in potem zaključil. Pozdravljam idejo, da ni več omejitve, da je 13. marec datum, do katerega mora biti registriran, da lahko oddaja za te vavčerje. To je edino pametno, kar ste naredili. Ker največji absurd je, da ne more eden oddajati, če je končal, zdaj je končal lahko oddajanje objektov in sob, ta ne more oddajati, ker ni bil registriran 13. marca. Mislim, zakaj ste si to izmislili? Seveda, saj vemo zakaj, da ste zaščitili določene kategorije, ki so bile namenjene. Ampak, hvala bogu, ste to rešili. Razumite, spoštovana napredna koalicija, da vsaj ta amandma, ki smo ga dali zraven, da bi bil do 28. februarja 2021 ta rok za unovčenje, da bi vsaj reševali zimsko sezono tudi določenih drugih objektov, ki so pomembni za te nastanitve. Toliko z moje strani, predsedujoča. Hvala.
Hvala lepa.   Naslednja ima besedo gospa Anja Bah Žibert, pripravi pa se gospod Željko Cigler.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.  Seveda se lahko odzivam na razprave kolegic in kolegov poslancev, mogoče nekoliko kasneje, na začetku pa, da je jasno vsem državljankam in državljanom, opozicija se, ta trenutek to lahko beremo, predvsem ukvarja s tem, kako rušiti to vlado, medtem ko ta koalicija in vlada pa delata. Delata za ljudi in delata za gospodarstvo. V tem je velika razlika med to koalicijo in prejšnjo koalicijo.   Pred nami je, da se v bistvu tudi jaz navežem na celotni zakon tako, kot so se drugi kolegi in kolegice, že četrti paket ukrepov v spopadu s covidom-19. Pravzaprav so že v dosedanjih paketih pomoč na tak ali drugačen način dobili prav vsi državljanke in državljani. Povejte mi, katera vlada do sedaj je v treh mesecih svojega vladanja sprejela ukrepe, ki so bili namenjeni vsem državljankam in državljanom. Vaša, spoštovana opozicija, ki je bila kar dolga, nikoli, ker za to niste sposobni. Ampak svojo nesposobnost opravičujete s tem, da nenehno iščete afere, nenehno strašite ljudi, zavajate ljudi, pri tem pa seveda pozabljate, da s tem škodite celotnemu prebivalstvu Republike Slovenije. Celotnemu. Tudi tokrat je cilj tega paketa pomoč državljankam in državljanom in pa tudi našemu gospodarstvu in nenazadnje temu, o čemer je tudi veliko govora, zaščititi zdravje in življenje ljudi.   Štiri nekako ključne točke prinaša predlagani zakon. Podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma. Zelo pomembno, zelo pomembno in seveda koristno. Potem določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Tudi to je zelo bistveno, kajti če se hočemo izogibati širjenju virusa, je karantena ena od ključnih ukrepov. In seveda pomoč na tem področju ni samo dobrodošla, ampak tudi pomembna. Zelo pomemben ukrep, ki se ga danes seveda nekako izogibate komentirati, saj če bi ga komentirali, vas je lahko za to sram, posebej tiste, ki so imeli dolga leta v rokah področje dela, družine in socialnih zadev, ki so za razne študije zapravili po 74 milijonov evrov, pa iz tega ni nič, je ta ukrep še kako pomemben, in sicer ukrep s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu. Gre za dodatna sredstva, 31 milijonov evrov. V bistvu niti polovica tega, kar ste vi zapravili za študije, ampak tokrat gre denar za pravi namen. Gre za to, da se bo okrepila kadrovska slika na področju socialnih varstvenih zavodov v javni mreži in pa Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Dolga leta govorimo, da je podhranjenost v domovih za ostarele, da tam kadri izgorevajo, ampak to se je govorilo. Danes je na mizi ukrep, ki prinaša pomoč in seveda tem zaposlenim v podporo, da se bo kadrovsko na tem področju zadeva izboljšala. Nenazadnje je prav, da tudi ne spregledamo tistih, ki so zadnje tri mesece močno garali tudi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Če se ne motim, je državni sekretar povedal, da so v treh mesecih nekako obdelali več kot 300 tisoč različnih zahtevkov. O tem seveda nihče ne govori. Redkokdaj so ti ljudje pohvaljeni, pa so tudi pomembno prispevali k temu, da smo se uspešno spopadli v boju z epidemijo. In to je pomembno. In zahvala tudi tem ljudem, ker seveda denar vedno vsega na more nadomestiti, pa vendar je pomembno, da nismo na njih pozabili.   No, potem pa še, da se nekako sama ustavim tudi na digitalni aplikaciji, katere izključni namen je omogočati izogibanje okužbam. Če se spomnimo prvega vala, jaz se pravzaprav spomnim tekmovanja o tem, kdo bo bolj pohvalil uslužbence ali pa zdravnike in vse ostale, ki so zaposleni v zdravstvenem sistemu, kako uspešno smo se borili s covidom-19 in kako smo jim hvaležni. A veste, hvaležnost se izkazuje tudi z ukrepi, ki bodo omogočali, da ti zdravniki, ne samo da ne bodo pregorevali, ampak da se jim na koncu ne bo treba odločati, komu pomagati, da se ne bi slučajno zgodil italijanski scenarij. Nihče ne ve, kaj prinašajo naslednja obdobja. Niče tega ne ve. In nikomur ne morete očitati, da pač virus je med nami. Lahko pa se pogovarjamo o tem, kako skupaj zaščititi ljudi, državljane in nenazadnje pomagati pri varovanju javnega zdravja. Saj tudi to je pravica. Potem pa danes med razpravami poslušam o neki diktaturi. Lepo vas prosim, ne diktatura, to je paranoja. Vi postajate paranoični. Jaz verjamem, da vedno boli, ko izgubiš oblast ali pa ko se izkaže, da si nesposoben, da bi bil na oblasti, ampak da je potrebna takšna paranoja in takšen način ustrahovanja državljank in državljanov pred prostovoljno aplikacijo, poglejte, to pa ni smešno, ampak je porazno. Potem pa poslušam / smeh/ kolega Koprivca, častilca diktatorja, ki demokratično izvoljeni vladi očita diktaturo. Ja, to je pa za zjokati se. To je pa za zjokati se, ampak ne od hudega, od smeha. Od smeha, ker včasih je pa vendarle treba pometati pred svojim pragom. Gospod Koprivec, jaz vem, da ste vi nenehno v hosti, ampak, a veste, čas gre naprej in treba je iti iz hoste ven pa narediti kaj dobrega za državljanke in državljane. Diktatura je za nami in hvala bogu, da je ni več. Preveč hudega je naredila v tej državi in še v nekaterih drugih, ki sedaj niso več naš del. In hvala Bogu, da nam je uspelo izničiti to, čeprav ne še povsem. Govorite o tem, da se bo zasledovalo, nadzorovalo ljudi. Veste, kdo to govori? Tisti, ki ste bili na oblasti takrat, ko se je nezakonito vpogledovalo v naše mape, policijske kartoteke. Danes vi govorite o aplikaciji, ki bo v pomoč zdravju ljudi, in kakšen nadzor hoče ta vlada, pod vašo oblastjo se je pa nezakonito vpogledovalo. Škandal nad škandali. Jaz upam, da bomo prišli tej stvari enkrat do dna in da bodo odgovorni za to ne samo prevzeli odgovornost, ampak jo tudi plačali tako, kot jo je treba. Ker to je pa katastrofa. Danes strašite ljudi z aplikacijo, ki jo bodo lahko namestili zato, da bodo videli, če bo v njihovem okolju nekdo, ki bi moral biti v karanteni, pa tega ne spoštuje ali pa je okužen. Jaz jo še kako pozdravljam, kajti če bo ta aplikacija pomagala k temu, da se bomo lahko izognili novim okužbam, je več kot dobrodošla in ena od pomembnih rešitev. In strinjam se s predsednikom Vlade, ki je rekel: »Tisti, ki so proti aplikaciji, je tako, kot da bi bili proti obveznemu cepljenju.« Ja, dragi moji, jaz vem, da kar naprej iščete slabosti, iščete načine, kako diskreditirati to vlado, ampak glejte, s takimi potezami, ki jih počnete, vam to ne bo uspelo.   Dejstvo je, da sem naštela štiri ključne rešitve, ki jih prinaša ta zakon, zelo pomembne rešitve za državljane in državljane. In res ne govoriti o tem, da je aplikacija namenjena nadzoru, ampak je namenjena k temu, da se ščiti javno zdravje in pomaga pri zmanjšanju širitve virusa. Enkrat se jezite, ker so ukrepi, drugič se jezite, ker jih ni več. Vi sploh ne veste, kaj bi radi. Vi sploh ne veste, kaj bi radi. Dajte malo upočasniti to željo po ponovni oblasti, malo, počasi no, počasi, nekaj mesecev pa vendarle ste sposobni zdržati brez tega, da ste pri skledi.   Jaz upam, da bo ta zakon sprejet in da bo pomoč državljankam in državljanom, tisti, ki si bodo aplikacijo želeli, si jo bodo naložili, tisti, ki pa so oboleli in v karanteni, pa prav, da jo imajo. Prav je, da jo imajo, kajti s tem bomo onemogočili ali pa zmanjšali tveganje za širjenje, samo za to gre. Nismo edini, številne evropske države takšno aplikacijo poznajo. Ali boste rekli, da vse te države kršijo pravico do zasebnosti? Ali smo mi unicum v tem? Nehajte, no. Raje poglejte, kdo je odgovoren za to, da se je pogledovalo v naše mape, to pa je kršitev zasebnosti, in to huda kršitev, huda kršitev, spoštovani.
Naslednji ima besedo … repliko ima najprej gospod Koprivc.   Izvolite.
Hvala lepa.   Spoštovana gospa Anja Bah Žibert, odhajate, čeprav sem želel vam replicirati na tisti del, ko govorite, da sem častilec ne vem kakšnih teroristov in ne vem kaj. Odgovarjam vam, da to nikakor ne drži. Sem pa velik častilec narodnoosvobodilnega boja in antifašizma. Na to sem zelo ponosen. Če so pa to za vas teroristi in zločinci, je pa to vaš problem. In ja, zelo zelo velik problem je, da se določene fašistične prakse, žal, tukaj v Sloveniji in še v številnih drugih evropskih državah, po katerih se ta vlada zgleduje, žal spet obujajo. Ko ste govorili, da nimamo zaupanja v to vlado – ja, seveda je nimamo, kaj naj imamo zaupanje v tako vlado, v vlado, ki napada in žali vse, ki nekoliko drugače razmišljajo, ki si skuša podrediti neodvisne medije, ki žali novinarje, ki morda kakšno kritično rečejo na račun vlade, ki se druži z največjimi nedemokratičnimi voditelji v Evropi, ki skuša konec koncev tudi zato, da bo imela vpliv nad državljankami in državljani, uvajati neke mobilne aplikacije, ki so protiustavne. In konec koncev, kako zaupati vladi, v kateri minister za notranje zadeve odstopi, nepreklicno odstopi, predsednik Vlade odstop sprejme in potem pozabijo. Odstopa očitno ni bilo in ne velja. A je to normalno? Ni normalno. Uvajate janšistično diktaturo in proti temu se bomo odločno borili. Iz tedna v teden bo več ljudi na cestah.
Hvala lepa za to repliko.  Jaz bi samo na tej točki opozorila, tudi na podlagi razprave prejšnje razpravljavke, ki je govorila o kartotekah, gospod Koprivc, vi ste govorili o prevzemu medijev pa odstopu ministra. To ni tema današnje razprave. Dajmo se vseeno omejiti na protikoronski paket.  Predno nadaljujemo, upam, da ste, gospa Anja Bah Žibert, slišali moje opozorilo. Imate vseeno imate postopkovno?
Imam vseeno postopkovno. Hvala, predsedujoča, ker ste opozorili, ampak prav je, da opozorim tudi jaz. Jaz mislim, da pač nisem bila nikjer narobe razumljena. Če mi imate kaj povedati, se prijavite k razpravi v prihodnje. Mislim, da je tako edino pravilno. Predsedujoča vodi sejo, kroži listo, vsaj se lahko prijavi in gospod Koprivc ni noben problem, lahko še kakšno rečeva, samo dajva se prijaviti tako, kot je po poslovniku.
Zdaj to tudi ni bil postopkovni predlog, nekako ste replicirali oziroma diskutirali z gospodom Koprivcem. Verjetno je vsem jasno, da bo razprava danes še dolga, tako da postopkovnega predloga za sprožanje list ne rabimo.   Gospod Koprivc, naj bo postopkovno v zvezi z rabo poslovnika. Izvolite.
Poglejte, očitno zlorabljamo tukaj zdaj, tudi gospa Bah Žibert, postopkovno. Moja replika je bila popolnoma upravičena, namreč bil sem s strani Anje Bah Žibert obtožen, da sem častilec diktatorskih režimov in diktatorjev. Na to sem odgovoril. Morda pa sem res nekoliko širše potem zašel, ampak bistvo je bilo na to in na ta del sem repliciral. Želel sem samo to pač ponovno povedati. Če je bila pa preširoka razprava, se pa globoko opravičujem. Mislim, da je bilo v treh minutah, v času, ki je namenjen repliki.
Ja, gospod poslanec, se strinjam z vami. Replika je bila res na mestu, glede na to, da ste bili narobe razumljeni s strani poslanke. Še enkrat pa naj bo razprava omejena na današnjo temo in morda, če imate še kaj tako za povedati, poleg svoje razprave, počakate na naslednji krog prijav.   Zdaj pa lahko nadaljujemo z razpravo. Gospod Cigler ima besedo, pripravi se gospod Matjaž Han.   Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, hvala za pridobljeno besedo. Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!  Gre za zelo pomemben zakon, ki ga danes obravnavamo. In najprej bi gospe Bah Žibertovi samo tole rekel; strinjam se z njenimi pohvalami zdravniškemu kadru in tudi kadru v domovih za ostarele, vendar bi tole rekel, ko ste zraven predstavniki ministrstev. Včeraj me je poklicalo kar nekaj zdravnikov, ki so v Zdravniški zbornici Slovenije, in so rekli, kdaj nam bodo izplačali, če so nam res tako hvaležni, dodatke k plači, ki nam pripadajo po veljavni zakonodaji. Gospa Tina Bregant, gospod Kralj Cigler, minister, ki je tudi tukaj, izplačajte to zakonsko obveznost. Tu se strinjam, da zahvalo konkretizirajmo z zakonitim odnosom do tistih, ki so največji del teže spopada s covidom-19 v prvem valu izvedli in nosili.   Drugič, ko je kolegica Mirnik Divjakova govorila o tem, da mnogo ljudi pač ima preproste telefone, pametnih še od blizu videli niso oziroma jih ne znajo niti uporabljat, bi rekel to, da obstaja skupina ljudi, ki si aplikacije zaradi objektivnih okoliščin preprosto ne bodo naložili. In to gre bodisi za starejše bodisi revnejše. Ali bomo tem po veljavnem zakonu v 48. členu zaračunali od 100 do 600 evrov? Kolegice poslanke in poslanci, to so njihovi mesečni prihodki. To so mesečni prihodki uporabnikov doma v Vipavi, za katerega skrbi gospa Eva Irgl, hvala bogu, in hvala, da to počne, oziroma ki ga je izpostavil minister Cigler Kralj in Vlada bi zdaj to kaznovala. In uvajate ene take kazenske določbe, v teh primerih je po mnenju Levice neprimerno, škodljivo in škodoželjno in zato v Levici predlagamo, da se ta člen črta in tukaj apeliramo na čut sočloveka in socialni čut poslancev. In verjamem, da ko bo gospa Irgl hotela pomagati starejšim v domu za ostarele v Vipavi, bo glasovala za ta naš amandma.   Rad bi rekel še tole in na to se veže tudi razprava gospe Ive Dimic in tudi minister nas je na to pozval, v Levici bomo podprli, da se v naslednjih dveh letih uporabi za pojačanje kadra v domovih za ostarele 31 milijonov evrov. Ampak se hkrati strinjamo s predlogom popravka tega zakona iz Zdravstvene zavarovalnice Slovenije, in to je k 37. členu, da je treba zagotoviti ta denar naprej, ne samo za dve leti, ker uporaba domov za ostarele se bo ob staranju Slovenije še povečevala. In ljudem je treba zagotoviti dodaten potreben kader, kar se je v tej covidkrizi jasno izpostavilo, in to minister Cigler Kralj tudi sam izpostavlja. Ampak ni problem samo v tem, da rabi dodaten denar. Zaposlen kader, ki izvaja težka delovna opravila v domovih za ostarele, je nesramno nizko plačan, podcenjen. Te plače je treba dvigniti in jih nagraditi ustrezno z njihovim delom. Tudi s plačami zaposlenih v domovih za ostarele praktično mi izražamo in pokažemo, kakšen odnos imamo do uporabnikov, ki uporabljajo te domove. Še posebej zato, tu bi se pa rad še prej obrnil tudi na gospo Muršičevo, ki je povedala, koliko delavcev iz Bosne, iz Kosova, iz Hrvaške hodi v Slovenijo delati. Ja, če teh ljudi v Sloveniji ne bi bilo, bi se lahko velik del našega gospodarstva ustavil, tudi ogromno ljudi v domovih za ostarele bi izgubili. Ampak ti ljudje, o katerih je govorila kolegica Muršič, delajo na najslabše plačanih delovnih mestih, tudi v domovih za ostarele. Te plače je treba dvigniti.   Naprej bi pa tole rekel, ko je kolegica Eva Irgl govorila o aplikaciji, aplikacija za sledenje covida-19 v drugem valu, bi jo rad opozoril, da se v Evropi po priporočilih Evropske komisije in Evropskega sveta te aplikacije uporabljajo na prostovoljni bazi. To dejstvo in to navodilo Evropske komisije, Evropskega parlamenta prakticirajo vse države, ki aplikacijo uporabljajo, razen Poljske. Naprej bi tudi rekel, da o posegu te aplikacije v zasebnost, to bi gospe Irgl povedal, da si mogoče pogleda malo stvari tudi, v zasebnost in na njihovo neustavnost in nesorazmernost opozarjajo tako informacijska pooblaščenka v Sloveniji, ki v ta zakonodajni postopek ni bila vključena, na to opozarja varuh človekovih pravic gospod Svetina, na to opozarjajo v zelo jasnem mnenju Inštitut za kriminologijo, na to opozarja javnost v Sloveniji, strokovna in laična javnost. Žal se vse to presliši. In tej javnosti, ko se bo poseglo tukaj v njeno ustavno pravico, če se bo obveznost te aplikacije za sledenje covida-19 uveljavila, mi praktično jemljemo besedo tudi na ta način, da prepovedujemo razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Halo? To je demokracija? Gospa Bah Žibert, s takšnimi ukrepi se po svetu poimenujejo kot diktatorski, avtoritarni tisti režimi, ki ljudstvo preprosto zaobidejo. In tukaj se praktično nalagajo ugovori in tudi amandmaji za spremembo tega zakona opozicije.   Jaz moram reči, da nas Vlada straši, da je edina alternativa, in to je včeraj po televiziji povedal z Orbanom in predsednikom Srbije tudi predsednik slovenske vlade Ivan Janez Janša, strašijo nas, da je edina alternativa uvedbi obvezne aplikacije popolno ustavljanje javnega življenja pri nas. Ne, to ni res. Gre za zavajanje in lažno dilemo. In prvega vala covida ni ustvarila avtoritarna slovenska vlada, ki je zdaj na oblasti, je prispevala dosti aktivnosti, ki so pripomogle k temu, ampak ključno je bilo samozaščitno ravnanje državljank in državljanov, ki so spoštovali vse ukrepe in navodila te vlade, in pomembno je bilo delovanje ljudi in javnega sektorja v zdravstvu in na področju domov za starejše. In moram pa reči, da brez, še enkrat pravim, brez vsakršne javne razprave in sodelovanja strokovne javnosti, poklicanih državnih organov, ki sem jih prej navedel, informacijske pooblaščenke, varuha za človekove pravice in tako naprej, se uvaja obvezno uporabo mobilne aplikacije za nadzor državljanov.   Pri tem bi pa tole rekel, ko je minister Miha Kralj Cigler, soimenjak, rekel, da ne samo kritizirati, povejmo predloge, dajmo mnenja. Poglejte, na delovnih telesih, odboru za delo, odboru za zdravstvo je bilo ogromno amandmajev, diskusij. Ampak vse predloge, zlasti Levice, bom za nas govoril, s katerimi bi lahko neposredno pomagali delavcem, samozaposlenim, študentom, socialno ogroženim in revno zaposlenim, je koalicija zavrnila. Kako pa naj potem sodelujemo? Oprostite. Ali nam poveste, kako naj sodelujemo? Ali tako, da si prostovoljno namestimo sledilne aplikacije na svoje telefone? In namesto mobilnih aplikacij v Sloveniji potrebujemo investicije v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo in skrb za starejši del naših državljank in državljanov. In nujno potrebujemo investicije v zdravstveno infrastrukturo, v domove za starejše in kadre, ki bodo ustrezno plačani v teh ustanovah, ustrezno plačani. In potrebujemo široko testiranje, potrebujemo stabilno zdravstvo, eno zdravstveno blagajno, Zavod za zdravstveno zavarovanje je to, potrebujemo pa oblast, ki bo komunicirala jasno, razločno, česar pa v tem trenutku ne počne. To so tisti ukrepi, kar se domov za ostarele tiče, ki so, če jih pomaga vzpostavljati kolegica Eva Irgl, dobrodošli in potrebni, ne aplikacije. Rekel bi še tole, zdaj pa bo svojo nesposobnost in pa seveda tudi nedejavnost ta vlada reševala z eno aplikaciji in grobim posegom v zasebnost posameznikov. Vlada je seveda bila pred izbiro, vlaganje v zdravstvo ali krepitev represivnih aparatov, ampak odločila se je očitno za represivne, nadzorne aparate in za vlaganje, kot so nas seznanili, 780 milijonov v krepitev in oboroževanje Slovenske vojske, da bo lahko pomagala okupacijam in imperializmu po celi zemeljski polobli in ne zaščiti Republike Slovenije. In namesto da bi investirali v blaginjo ljudi in zadovoljevanje zdravstvenih potreb, Vlada krepi represivni aparat in represivne ukrepe.   Na koncu bi pa še zdajle tole povedal. Danes je bilo kar nekaj argumentov povedanih, zelo jasnih, mislim, da razumljivih vsakemu polpismenemu človeku, ki so govorili proti temu, da se uvede kot obvezna aplikacija, ki se praktično dela kot obvezno skozi ta zakon, čeprav se govori, da je prostovoljna, da se ne uvede. Na to nas opozarjajo državljanke in državljani in o tem so govorili danes moji in nekateri predhodniki. Izpostavljenih je zlasti, in tu bom navedel tisto, na kar nas opozarjajo vse nas naše volivke in volivci, in zdajle sledijo, kaj se bo zgodilo ob obravnavi in glasovanju o tem zakonu. Navaja se devet razlogov, zakaj je ta aplikacija nesprejemljiva. Prvič, ni učinkovita pri zajezitvi epidemije. Čeprav jo poznajo v več državah po celem svetu, niti ena od teh držav ne poroča o uspešnem zamejevanju pandemije. In glede na to, da smo prvi val, kot sem že prej povedal, pandemije relativno uspešno preživeli predvsem zaradi kapacitet v zdravstvenih domovih za ostarele in z discipliniranim obnašanjem državljank in državljanov, se zdaj gradi zaustavljanje bodočega vala in saniranje bodočega drugega vala epidemije z uvajanjem represivnih ukrepov, kot je ta aplikacija. Drugi razlog, zakaj se naj ne bi uvedla, aplikacije so zasebno invazivne. Hkrati z zdravstveno neučinkovitostjo so aplikacije veliko zasebnostno tveganje. Uporaba je v več svetovnih režimih povezana z represijo, uvajanjem družbenega nadzora in zbiranjem občutljivih podatkov o državljankah in državljanih, o nas. Kje bodo režimi najprej vzpostavili nedorečeno zakonodajo za uvajanje časa nadzora v času epidemije? Najprej jo bodo vzpostavili, nato pa se bo ta praksa obdržala tudi po tem, ko korona virusa ne bo več. Na to opozarja danes praktično skoraj vsak poslanec opozicije, ki o tej zadevi govori. Tretji razlog, zakaj ne aplikacije – aplikacije ustvarjajo lažen občutek varnosti. Namreč aplikacija bo dodatno ogrozila življenje uporabnikov zaradi ustvarjanja lažnega občutka varnosti, zdaj bo pa vse v redu, če jaz na to opozarjam. Čeprav v tem trenutku ne vemo niti tega, kako bo aplikacija izgledala, in je že zdaj jasno, da se je v družbeni razpravi ustvaril občutek, da bo aplikacija reševala življenja, preprečevala pandemijo in pa posameznika obvarovala pred okužbo. Četrti razlog, ki govori o tem, da je ne potrdimo, je, da bo digitalni razkorak smrtonosen. Namreč primeri iz vsega sveta kažejo na to, da aplikacija praviloma deluje samo na najnovejših telefonih, zaradi tehnoloških omejitev pri starejših modelih to ne bo šlo. Kdo uporablja starejše modele? Kot sem že prej povedal, upokojenci, tudi v domovih, tudi v domu v Vipavi, ki mu gospa Irglova pomaga, upam, da bo čim bolje pomagala, in ogrožene socialne skupine, ki telefonov sploh nimajo, socialno ogroženi. In kdo je najbolj rizična skupina? Kot sem že prej povedal, upokojenci, reveži. Peti razlog, zakaj tega ne smemo danes potrditi – neobvezna aplikacija ni rešitev. Zanašanje na odgovornega posameznika, ki že do zdaj ni znal uporabljati preproste zaščitne maske ali pa držati fizične distance, zbledi v pričakovanju, da bo ta isti posameznik znal in zmogel uporabljati kompleksne tehnološke rešitve, ki niti delujejo ne, kot sem že prej povedal. Šesti razlog –odgovornost za napake. Bi res radi zaupali svoje življenje tehnologiji, ki jo bodo na podlagi javnega razpisali razvijali ljudje brez izkušenj na tem področju – koronavirus se je pojavil šele v februarju 2020 –, ki je že tako ali tako nezanesljiva, ta tehnologija, pri popolni implementaciji in ki jo držijo v rokah vladarji, ki ne skrivajo svojih simpatij z avtokratskimi režimi, tistimi, ki jih je prej kolega sotovariš Koprivc omenil? Sedmi razlog – kdo bo zaslužil z razvojem? Glede na dejstvo, in to je bistveno, da se je še pred potrditvijo tega zakona, ki je danes pred nami, začelo javno lobirati za izvajanje storitve priprave te aplikacije za preprečevanje covida-19. Lahko tudi pričakujemo mešetarjenje, zlorabo davkoplačevalskega denarja, zasebno okoriščanje tako, kot smo bili temu priča pri nabavi osebne zaščitne opreme. Predzadnji razlog je nemogoč nadzor nad zlorabami. Tudi če aplikacijo dejansko razvijemo in uvedemo ter dosežemo kritično maso, je skoraj nemogoče nadzirati zlorabo podatkov, ki se bodo v tej aplikaciji zbirali. In četudi gre za decentraliziran model razvoja, kjer bodo podatki ostali nekje na telefonu, je velika možnost, da bodo neke druge aplikacije, kot so Facebook, Instagram ali pa Google, potem dostopale do teh podatkov, povezanih s koronavirusom, jih izvažale na neznane lokacije in jih uporabljale za nedoločene namene. In zadnji razlog: slovenska vlada ni vredna zaupanja, ki ga hoče skozi to aplikacijo vzpostaviti. Znani so primeri osebnega in interesnega okoriščanja s pandemijo, to je afera maske, ki sem jo že omenil, ki jih je že izvedla aktualna koalicija. Znane so manipulacije s protikoronskimi ukrepi. Zani so primeri, ko se je s strani Vlade vplivalo na delo neodvisnih organov v Sloveniji. Hvala bogu, so se nekateri temu uprli, še posebej to policija, NPU, tožilstvo, pravosodje. Kako naj takim ljudem potem zaupamo razvoj in upravljanje aplikacije, za katero niti ne vemo, kako bi izgledala, ima pa potencial za totalitarni družbeni nadzor?   To zadevo, ki sem jo povedal, ker je prišla tudi danes na vse naše telefone, posredovali so nam jo pa državljanke in državljani, združeni skozi projekt Etičen.it, predlagam, da preden se odločite, da boste potrdili ta zakon, ki vsebuje to zakonsko določbo, premislite. Namreč v zakonu, ki vsebuje marsikatero zadevo, kot sem prej povedal, kar se tiče financiranja dodatnega kadra v domovih za ostarele in dvig plač v njih in še nekatere druge, ki koristijo državljankam in državljanom, so členi, ki jih preprosto skozi potrditev tega zakona v Levici ne moremo sprejeti.   Sam za ta zakon, takšen kot je zdaj, s takšnimi avtoritarnimi in nadzorstvenimi mehanizmi, ne bom glasoval. Hvala lepa.
Hvala lepa.  K besedi se je zdaj prijavila državna sekretarka.   Izvolite.
Tina Bregant
Najlepša hvala.   Mislim, da sem dolžna nekaj pojasnil, vsaj na navedbe, ki sem jih slišala. Sama sicer prisegam na kritični um in sem v bistvu zelo zadovoljna, kadar je pravzaprav razprava solidna, tudi ni nobene potrebe, da se v vsem strinjamo. In mislim, da so prav sodobne tehnologije ali pa nova znanja ali pa novi izzivi, kot jih predstavlja tudi covid-19, ravno priložnost za to, da se vsi mojstrimo v kritičnem umu in razmisleku.   Mogoče povsem na hitro. Sicer dodatki danes niso tema, ampak bom dala samo en hiter odgovor, ker smo bili pozvani. Kar se tiče dodatkov, zahtevkov za izplačilo dodatka. Kdor je oddal ta zahtevek pravočasno, ga bo tudi dobil. Na Ministrstvu za zdravje obdelujemo te zahtevke, jih preverjamo, nekateri so že šli naprej na Ministrstvo za finance, izplačilo samo pa potem izvede delodajalec. Tako da vemo, da prihaja do zamikov tudi na tisti strani, vidite pa, da je pravzaprav ta veriga takšna, da kjerkoli na tej verigi lahko pride do zaostankov. Ampak mi te zahtevke potrjujemo, jih pa pregledujemo. To je ena stvar.  Druga stvar, številke, ki smo jih danes slišali, teh famoznih 60 % populacije. Od kod prihaja sploh ta številka? Ta številka dejansko prihaja iz medijev, in sicer je na začetku koronske krize prof. Christophe Fraser z Oxforda dejal, če bi 60 % populacije to mobilno aplikacijo uporabljalo, potem bi verjetno bili doseženi večji učinki. Kako je prišel do te številke? Gre za 80 % vseh, ki uporabljajo pametni telefon, in to v bistvu pomeni 56 % vseh v populaciji, pri čemer se ta stavek nadaljuje, da na ta način bi brez katerihkoli ostalih ukrepov dosegli zajezitev širjenja virusa v populaciji. Ta številka izhaja iz predobjave oxfordske študije in je bila v maju in juniju popravljena in je objavljena v MIT Review. Tu moram povedati, da tako prof. Fraser kot Andrea Stewart z Oxforda in zadnja modeliranja kažejo, da je ta številka sicer idealna, vendar težko dosegljiva, kar pomeni, če si naloži več kot 10 % populacije to aplikacijo, to že pomeni dodano vrednost. Skratka, tarčna številka, idealna bi bila 60 %, ampak vse, kar je nad 10 %, pomeni že dodano vrednost, in to je pomembno vedeti.   Jaz bom tudi zelo vesela, če boste dejansko našli neke pravne rešitve. Dobri amandmaji gotovo ponujajo to možnost, zlasti če bodo v korist našim državljanom. Moram pa povedati, da si tudi želim, da skupnost zaščitimo na najbolj preprost in tudi cenovno ugoden način. Ta odprtokodna, prostovoljna aplikacija točno to ponuja. Tu pa modeliranja kažejo, da prav za to uporabo ne bi bilo treba sklepati drugih, bolj rigoroznih ukrepov v skupnosti. Na tej točki se tudi globoko strinjam, da nam nič ne pomaga, če imamo mobilno aplikacijo, pa se potem vsi skupaj ne obnašamo odgovorno. Vendar pa nam aplikacija, ki je prostovoljna in odprtokodna in ob tem zahteva odgovorno ravnanje, lahko pomaga. Res je, živimo tudi v dobi digitalizacije in umetne inteligence, ki zahteva pazljivost in previdnost. S covid-19 se, upam, vsi učimo. In se strinjam, da sama mobilna aplikacija ne bo rešila prisotnosti virusa, rešilo ga bo naše odgovorno vedenje, ki smo ga enkrat že pokazali. Mobilna aplikacija taka, kot jo pa pravzaprav preučujemo tudi z Ministrstvom za javno upravo, pa je ob delu epidemiologov dejansko lahko v pomoč. Če bomo seveda izbrali odgovorno ravnanje: od izbire aplikacije, do uporabe, do tega, da bomo izbrali to, da si jo bomo naložili, da bomo v sistem sporočili, če smo se okužili oziroma tudi če smo v tem tesnem rizičnem stiku ali pa ko smo zboleli. Skratka, jaz si resnično želim, da bi kot družba ravnali odgovorno in da seveda sodobno tehnologijo uporabljamo kot priložnost in kot pomoč, ne pa kot zlorabo.
Hvala lepa.  Repliko ima gospod Cigler.   Izvolite.
Spoštovana gospa državna sekretarka, hvala lepa za vaš odgovor in tudi poziv, da bi vsi tisti, ki so strokovnjaki na področju vsebine aplikativne aplikacije, sodelovali pri njenem nastajanju oziroma njenem zakonskem umeščanju. Glejte, to bi bilo dobro, ampak organi, kot so, informacijska pooblaščenka, varuh, razni strokovnjaki, tudi Inštitut za kriminologijo, ki sem ga prej navedel, ali javnost v postopku zakonodaje, ko je ta zakon nastajal, niso bili vključeni. Informacijska pooblaščenka je za to zadevo izvedela podobno kot ostale državljanke in državljane iz medijev. Kako naj potem aktivno in pozitivno sodelujemo? Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Gospod Matjaž Han ima besedo, pripravi se gospa Monika Gregorčič.  Izvolite.
Lepa hvala, podpredsednica, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!  Čisto na začetku naj rečem nekaj, kar v bistvu skoraj ni vezano na ta zakon. To je že kar četrti zakon v nizu in ne morem izgubiti občutka, da vladna stran želi, da so te teme in sprejemanje teh zakonov pod nekim vplivom neke ideologije. Zakaj imam tak občutek? Jaz se bom pa tega izognil, da razumemo. Zato ker v zakonodajo, ki po mojem je potrebna, zmeraj vtaknete en člen, na katerega potem in opozicija in zainteresirana javnost skoči, kot, bom rekel, ne vem na kaj. Potem se pogovarjamo o tem členu 80 % vseh razprav, vsi ostali členi, in tudi seveda vi na drugi strani, vsi ostali členi, ki pa so zelo pomembni za življenje naših ljudi, pa ostanejo malo na strani. Ker je to četrti zakon že, pa smo se pogovarjali o zakonih, ki so vsebinski, ki so reševali gospodarsko sliko, ki so reševali socialno sliko v državi, smo se ukvarjali s 37.A členom, ali bo vojska na meji, smo se ukvarjali s 103. in 104. členom glede policijskih pooblastil, danes se ukvarjamo s to mobilno aplikacijo. Zame je to en nonsens, pa vam bom povedal iskreno, zakaj. Jaz se strinjam s tem, kar so moji predhodniki rekli, ampak, državna sekretarka, jaz ne vidim smisla v tej aplikaciji. Če odmislim vse pomisleke, ki jih pač imamo, jaz ne vidim smisla. Ljudje, večina državljank in državljanov, ne jih podcenjevati, spoštujejo zakone, spoštujejo razne odredbe, spoštujejo pravila. Ker če ne bi spoštovali vseh teh pravil, ki ste jih tudi Vlada in epidemiologi v zadnjem obdobju dali na mizo, mi danes take pozitivne slike ne bi imeli. Drži? Drži. Pri tej mobilni aplikaciji pa meni ni jasno, če pač telefona s sabo ne boš vzel, pa če si pač ne boš naložil, te noben pač ne bo spremljal in tisti, ki bo hotel karanteno izigrati ali pa karkoli, jo bo izigral. Mu nobena aplikacija ne bo pomagala. To je žal, ampak 90 ali pa 95 ali pa 98 % Slovenk in Slovencev pa se bo tudi brez aplikacije držalo nekih pravil. Seveda, če bodo pravila jasna, če bodo pravila usmerjena tako, da boš imel občutek, da so logična, in bomo iz tega prišli ven relativno zmagovalci, če se temu lahko reče zmagovalci. Po drugi strani pa tudi 70 % Slovencev, ki ima Facebook, piše vse, kaj bo jedel, kaj bo delal, kam bo šel, kje je in tako naprej in ga tako vsi spremljajo. Problem je tudi malo v zaupanju do nekaterih v vladi in tako naprej. Ampak kot sem že rekel, jaz se tukaj ne bom več ustavljal, jaz smisla ne vidim, državna sekretarka, v aplikaciji. Poleg vseh težav, ki jih prinaša naša zakonodaja, ki govorijo o človekovih pravicah in tako naprej, jaz smisla ne vidim. Razen če je to zamegljevanje, da se pogovarjamo samo o aplikaciji, o vsem ostalem pa ne. Okej.   Zdaj, še eno, poslušam drugo stran, normalno tudi jaz sem bil včasih v poziciji pa smo morali kaj govoriti, govoriti o tem, kako je vlada sposobna in kaj je naredila in kako je fajna in tako naprej, vse drži. Pač je mogla odreagirati. Ampak zaradi ljudi je treba vendarle povedati, vse kar smo dali, pa pravijo, da smo dali vsem državljankam in državljanom, vse to bodo ti državljanke in državljani nazaj vrnili. Pač bomo mogli vrniti vsa ta sredstva, ki smo jih namenili v zadnjih treh mesecih za razna reševanja gospodarstva in sociale. Vse to, dragi državljanke in državljani, bomo morali vsi to nazaj vrniti, skozi davke, skozi kakšno ukinjanje kakšni socialnih transferjev čez par let in tako naprej. Vse to bo mogla država vrniti. Razen če bo Evropa enkrat rekla pa bo izbrisala nekaj milijard vsaki državi oziroma procentualno, to je drugo, hvala bogu. Tako da vse tisto, kar damo, bomo mogli vrniti. Zdaj pa je vprašanje smiselnosti, kaj damo pa kaj rešujemo ter ali smo našli prave cilje. To pa je seveda zdaj smisel tega, ali to najdemo na pravi način ali ne. Jaz se zavedam, danes smo pri četrti zakonodaji in tudi verjamem zakaj, zato ker je ta virus, ta korona je nenormalno zahrbtna. Vsi mi bi si verjetno želeli, bi en zakon skozi dali, da bi ta zakon prijel tako ali drugače, ampak vidite, da ne prime, da je korona zopet na pohodu, da nekateri ukrepi so prejeli, nekateri sploh niso prejeli, nekateri so bili zgrešeni, to kar je rekel Bandelli, in je potrebno to popravljati. To je pač tudi normalno, zakonodaja je živa stvar. Ampak da Vlada ali pa vladna večina ne želi prisluhniti niti enemu amandmaju opozicije v težkih časih, ko bi si s tem tudi mogoče malo zgradili neko zaupanje, tega pa jaz ne razumem. In tako, kot vi po svetu hodite oziroma po Sloveniji, tudi mi hodimo po Sloveniji pa nam ljudje pravijo, kako je, kaj je dobro, kaj ni slabo. Jaz za razliko od nekaterih tudi mojih kolegov mislim, da je bila zadeva, kar se tiče teh bonov, okej. Ker to ni socialno usmerjen denar, ta denar je bil usmerjen zato, da se bo en segment v gospodarstvu reševal, to je turizem. Ali bi lahko bil ta bon drugačen, da bi ga lahko še v gostinstvu uporabil in tako naprej, je to stvar debate. Ker slej ko prej bomo morali tipično gostinstvo, tiste, ki imajo lokale, prehrano in tako naprej, reševati, če jih bomo zapirali in tako naprej. Ampak ne poslušate ene zgodbe, ko smo mi Socialni demokrati predlagali, da vavčer podaljšamo do konca zimskih počitnic naslednje leto. Zakaj smo to predlagali? Zato ker s tem rešujemo tudi, prvič, isti turizem, kot ga vi rešujete, in drugo, mogoče bi v tej fazi na nek način tudi zmanjšali pritisk na vse turistične subjekte v tej Slovenji, ker so prepolni in tudi verjetno epidemiološko sliko s tem rušijo in bi lahko tudi naslednje leto reševali, ker bodo imele te firme iste probleme, tudi ta turizem. Pa tudi to ne. Tega jaz ne razumem, ampak okej.   Drugo, pri podaljšanju ukrepa nadomestila za plačano čakanje na delo. Ali vi mislite, ker to se zdaj pa že kaže, ker imamo četrti zakon v vrsti, a mislite da se bo slika končala septembra, ali pa da se bo popravilo gospodarstvo in tako naprej? Ja, ne bo se. Saj sami vidimo, samo slabše gre. In vsak dan novinarske konference, vsak dan strašenje po medijih s tem korona, pa tam se je okužil eden pa tam dva pa tam trije. Poglejte, gospodarstveniki ne vedo, kje so, in dajmo podaljšati ta ukrep do konca leta. Saj, če bo oktobra, novembra fantastično, lahko še zmeraj rečemo, da ga bomo ugasnili. Ampak v gospodarstvu, da bodo delovna mesta obdržali, da ne bodo ljudje delovnih mest izgubljali, je to, bom rekel, ena varnost, eno predvidevanje, kaj se lahko v naslednjih mesecih dogaja. Pa tudi to drugo, vi veste, da je en segment gospodarstva še vedno v nemogoči krizi, ta zabava in tako naprej. Ni koncertov, ni prireditev, še slabše bo. Zdaj smo ukinili druženje iz 50 na 10 ljudi. Tam imamo kopico, kopico ali pa tisoče ljudi, ki se ukvarjajo dnevno z nekimi segmenti v tej branži, od lučkarjev, tehnikov, glasbenikov in tako naprej, da ne naštevam, ti ne dobijo enega evra več. Kako bodo ti preživeli? Ne bodo, ne? Pa ti espejevci in tako naprej, njim je treba dati ta temeljni dohodek 700 evrov, v bistvu za te samozaposlene, ki jim je promet upadel 30 % ali pa sploh ne delajo. In to ni veliko denarja. Denar pa dajemo oziroma se zadolžujemo zato, da ga dajemo. Saj ga ne boste vi vrnili, pa tudi jaz ne, generacije za nami ga bodo vrnile.   Okrog te mobilne aplikacije sem že povedal. Ne mislim govoriti, ker se mi zdi, da vsakič vržete en člen, o katerem potem razpravljamo in se kregamo in tako naprej.  To so malenkosti, ki bi jih pač morali narediti. Malenkosti. In če boste vi nam malce zaupali, bomo mogoče že, če bomo vse druge politične zgodbe odmislili, tudi mi vam malo zaupali, da lahko med sabo sodelujemo. Če pa ne, boste morali pa svojo odgovornost prevzeti. Ampak saj veste, tako kot doma, ni težko zapraviti, ni težko vzeti kredita in zapraviti za to, za tisto, za tretje, za četrto, ampak potem je treba to vrniti. In to je tudi treba ljudem povedati. Vse, kar danes damo – in prav je, da damo, da se država ne ustavi –, bomo čez nekaj let generacije vračali.   Drugi problem, ki ga pa jaz vidim ne na slovenski strani, na evropski strani, na svetovni strani, če želite, ali pa, da se ustavim na evropski, vsaka država rešuje zgodbo za sebe. Vsaka država ima drugo izhodišče, kaj bo naredila in tako naprej, čeprav so vse države približno v isti situaciji, od tega, da se lahko vsak predsednik vlade ali pa vodstvo, vsak predsednik vlade izmisli, ali bo eno državo zaprl ali je ne bo zaprl, ali bo eno državo vrgel na rumeno stran, na zeleno stran ali na rdečo stran in tako naprej. To se mi zdi pa generalno zelo slabo. In to se je pokazalo, to se je pokazalo, dragi moji, v zadnjih obdobjih na naših sosednjih državah, ko so imele volitve, govorim o Srbiji in Hrvaški, kjer so se v času volitev, v času kampanje delali, da se nič ne dogaja. Ko je bilo volitev konec, so začeli pa problemi. In to je generalno narobe, govorim, generalno je narobe za reševanje te zadeve s to boleznijo. Gospod Vučić je pred volitvami naredil tekmo 15 tisoč ljudi, po volitvah, ko je zmagal, ne vem koliko, me sploh ne zanima, to je njihova stvar, pa gre v zaporo. To se ne sme dogajati. Tu bi morala biti na nekem evropskem nivoju neka pravila igre, bi morala držati. Je pa res, da države ne bomo mogli zapirati, ker potem, ko bo gospodarstvo, ki je že na kolenih, zdaj mu vsaj pomagamo, da bo mogoče vstalo, zdaj mu vsaj pomagamo, da bo mogoče vstalo. Če bomo zaprli države, če bomo še bolj začeli stiskati to gospodarstvo, ki pa je pomembno za to, da ne boste mislili samo gospodarstvo, zato ker so tam delovna mesta in ljudje se danes bojijo, da bi izgubili delovno mesto in izgubljajo predvsem neko vero v neko bodočnost. Zato se mi zdi ključno, da mogoče ti naši ukrepi, ki so dobronamerni, pa ne samo dobronamerni, ki so logični, da se jih sprejme. Okrog te aplikacije pa jaz ne vem, ministra za socialo že kar nekaj časa poznam. Jaz ne vem, če si je minister za socialo želel v tem zakonu, ki je relativno soliden zakon, ki bi z našimi amandmajih bi lahko bil še boljši, ravno to aplikacijo notri. Zato da se 90 % o aplikaciji pogovarjamo, ne pa o problemih dejanskih, ki so.   In jaz, še enkrat in zaključujem, ne vidim smisla v aplikaciji, ne vidim nobenega smisla, zato ker tisti, ki bo hotel kršiti, žal so tudi takšni, bo telefon enostavno doma pustil ali si pa ne bo naložil aplikacije. In zato dajmo raje več denarja v inšpektorje in naj oni, ko se bo odločba za karanteno dala, naj pač preverjajo, kaznujmo tistega, ki bo kršil. Pa bomo, če se bomo malo bolj poslušali, to državo normalno uredili, ker tudi mi smo odgovorni, kaj se tukaj notri dela, in predvsem, kaj se dela zunaj. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Za besedo je zaprosila državna sekretarka, dr. Tina Bregant.
Tina Bregant
Najlepša hvala.   Če sem prav razumela, ni bilo razvidno, v čem je smisel aplikacije. Tako da ponavljam, da aplikacija ne služi preverjanju izpolnjevanja pravil ali nadzoru, ne uporablja GPS. Omogoča pa, da ko zbolim, obvestim vse svoje bližnje rizične stike oziroma kontakte: Pozor, v zadnjih 24 urah ste bili v stiku z nekom, ki je nato zbolel. Namreč, zakaj? Zato ker se pri bolezni covid-19 se večina prenosov okužbe z virusom korone zgodi v začetnem obdobju bolezni, to se pravi takrat, ko še niti ne vemo, da smo bolni, 24 do 48 ur prej, oziroma že pred pojavom simptomov. In na ta način v bistvu mi odgovorno ravnamo. In jaz sem prepričana, da si bodo aplikacijo naložili zlasti tisti, ki se bodo čutili odgovorni tudi za druge. Se pa strinjam tudi z vami, da to zahteva zaupanje. Vendar pa se zaupanje gradi na obeh straneh, tako da jaz sama vidim dodano vrednost v aplikaciji, ki je prostovoljna, odprtokodna, popolnoma transparentna, ki je podobna nemški aplikaciji oziroma aplikacijam, ki jih uporablja veliko držav v Evropi in ki so tudi skladne z evropsko zakonodajo. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima kolegica Monika Gregorčič.   Izvoli.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.   Tudi jaz se bom na kratko referirala na vsebino predloženega zakona, ki ga imenujemo tudi četrti antikoronski paket. Pa morda so na mestu razmišljanja ali pa vprašanja, zakaj koalicija oziroma Vlada potrebuje že četrti zakonski paket za naslavljanje posledic koronavirusa. Vemo, da je ta virus zelo zahrbten, da o njegovem širjenju, kako deluje, pred meseci nismo vedeli prav nič. Tudi danes je vedenje o tem dokaj omejeno. Nemogoče je bilo pred nekaj meseci predvideti vse možne posledice in vse potrebne ukrepe, ki bi naslovili na pravi način vse stvari, da bi lahko nadaljevali naše življenje kolikor toliko v nekih normalnih okvirih. Namreč, dogaja se nam konkretno sedaj nekako začetek drugega vala epidemije. Ne vemo, kako se bo vse skupaj izteklo. Je pa res, da so tudi vsi prejšnji trije antikoronski zakoni nekako ustrezno, v veliki meri zelo ustrezno in uspešno naslovili tista odprta vprašanja ali pa prve dileme, ki so se porajale. Ljudem je bilo v prvih mesecih omogočeno nekako dostojno preživetje, in to kljub popolnemu zaprtju gospodarskih aktivnosti, ko so v bistvu bile vzpostavljene samo tiste najbolj nujne dejavnosti. Zajezen je bil nekako prvi val naraščanja nezaposlenosti in sedaj, po nekaj mesecih, se je ponovno vzpostavila kar dokaj pozitivna gospodarska klima. Je pa res, da pač aktualne razmere, aktualni razvoj dogodkov terja nadaljnje prilagoditve. Zato je danes pred nami ta četrti antikoronski zakon, ki prinaša več različnih področnih rešitev.   Pa naj na začetku naslovim nekako najbolj optimistični vidik – koriščenje turističnih bonov. Gre namreč za razširitev nabora možnih ponudnikov, ki bodo te bone lahko sprejemali, s tega vidika absolutno pozitiven ukrep. Tu je tudi podaljšano obdobje subvencioniranja študentske prehrane. Pa seveda dodatna sredstva za institucionalno varstvo starejših, zato da se bodo domovi za starejše občane lahko kadrovsko in organizacijsko okrepili, da se prepreči tisti črni scenarij, ki nam v prvem valu ni bil najbolj v ponos oziroma bi se mu želeli absolutno v nadaljevanju izogniti, saj vemo, da so starejši najbolj ranljiva skupina, ki jih ta virus lahko stane življenja. S tem zakonom se danes podaljšuje tudi obdobje subvencioniranja podaljšanja ukrepa čakanja na delo. Tu se ne strinjam s predhodnikom, gospodom Bandellijem, da je to ukrep, ki malim in srednjim podjetjem ne prinaša pozitivnih rešitev, da se ga ta podjetja nekako ne poslužujejo. To nikakor ne drži. Poznam kar veliko podjetij, podjetnikov, ki so se z veseljem poslužili tega ukrepa. Omogočil jim je, da so nekaj svojih delavcev dali na čakanje in v teh mesecih prilagodili svoje poslovanje novim razmeram. Na ta račun bodo uspeli prebroditi te težke prehodne čase in tudi prilagoditi svoje poslovanje bodočim novim razmeram, za katere smo skoraj lahko prepričani, da ne bodo kmalu takšne, kot so bile.   Ja, seveda, največ polemike pa vzbuja ravno uvedba aplikacije za sledenje okuženim. Naj na začetku poudarim, da je ta aplikacija namenjena predvsem ozaveščanju nas samih, dvigu naše odgovornosti do sebe in drugih. Sama jo vidim kot nek vzgojni moment, da se zavemo, da razmere niso takšne, kot so bile, in da moramo paziti na svoje lastno zdravje in tudi na zdravje svojih bližnjih. Konec koncev, tudi zaščitne maske, ki jih zdaj ponovno nosimo, so v prvi vrsti namenjene zaščiti drugih, da se jih zaščiti pred potencialno okužbo, če smo mi sami okuženi. Se pravi, prav je, da gledamo ne samo nase, pač pa tudi na druge. In s tega vidika jaz ta ukrep aplikacije pozdravljam oziroma ga vidim kot pozitiven doprinos v dolgoročnejšem boju proti virusu. In si želim, da bi se vsi izvoljeni predstavniki ljudstva, tako iz koalicije kot opozicije, zavedali svoje odgovornosti v osveščanju ljudi in prebivalstva glede tega, kako je virus nevaren in kaj lahko sami ljudje naredimo že samo s preventivo. Seveda, slišali smo tudi zelo veliko očitkov oziroma pomislekov, zakaj ta aplikacija ni primerna, da gre za poseg v zasebnost, da bo država zbirala naše podatke. Po drugi strani pa ja, seveda, saj tudi multinacionalke zbirajo naše podatke z vsako našo privolitvijo, z vsakim našim klikom, s tem, ko se strinjamo na spletnih straneh s tistimi kukiji, jim rečemo. Jaz se tukaj res sprašujem, zakaj mora opozicija dobesedno iskati razloge, da nekega dobrega zakonskega paketa ne podpre. Išče pa razloge, danes je bilo slišan tudi argument, da lahko te naše osebne podatke zbirajo multinacionalke, očitno multinacionalkam bolj zaupate kot lastni državi. Drug izpostavljen očitek je bil, da gre za neustavnost, neustaven ukrep. O neustavnosti, jaz mislim, da še vedno na koncu odloča Ustavno sodišče. Ko pa se tehta o pravicah do zdravja, do zdravega življenjskega okolja nasproti pravicam do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov, gre pa za tehtanje med tem, če malce banaliziram, da zaradi nekega potencialnega nižjega nivoja varnosti osebnih podatkov ne bo nihče umrl, medtem ko na drugi strani zaradi širjenja virusa, ko nekomu, nekim ranljivim skupinam ni bilo zagotovljeno varno življenjsko okolje, to pa lahko ima tudi usodne posledice za koga.   Danes so bili sicer slišani potem tudi neki očitki, politični očitki spet strankama Desus in SMC, ki smo bili del tudi prejšnje koalicije o tem, da izdajamo svoje volivce in teptamo v bistvu svoja programska načela ali kaj. Vseskozi se nam očita z določene zdajšnje opozicijske opcije to izdajstvo. Jaz bi želela, da se vsi ukvarjamo s svojimi volivci. Ko se sanja o nekih predčasnih volitvah, jaz bi tukaj želela poudariti, predčasne volitve smo imeli že trojne predčasne volitve pred tem, predčasne volitve so znak neke politične krize in nestabilnosti v državi, zdaj pa imamo stabilno večinsko vlado, ki zelo pospešeno in dobro naslavlja krizne okoliščine, ne politične krizne okoliščine, pač pa zdravstveno krizo zaradi zunanjih okoliščin koronavirusa, tako da res ni potrebe, da bi dodatno vzdušje nekako vznemirjali še s politično krizo. Vemo tudi, da pot do volitev ni tako preprosta, kot se lahko nekomu zaželi v neki lastni politično preračunljivosti. Moj poziv je, tudi opoziciji, bodimo konstruktivni, boj proti virusu je tako pomemben, da je prav, da se vsi zavedamo svoje odgovornosti in skupaj naslovimo in pomagamo državljanom pri osveščanju. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanka mag. Elena Zavadlav Ušaj.   Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Prav lepo pozdravljen minister, vsi ostali kolegice in kolegi!   Ja, danes in tudi v preteklih dneh ves čas poslušamo, kako Vlado obtožujete, da ni naredila nič za ljudi, da je kriva za smrti starostnikov v domovih starejših občanov, da uvaja diktaturo, pozivate minister k uporu proti predsedniku Vlade. Jaz bi vas pa na tej točki vprašala, ali resnično verjamete in mislite v to, kar govorite, da vam bodo državljani, državljanke to verjeli. Kajti dejstva so, da Vlada, ta vlada, ki je sedaj, dela ravno za državljane in državljanke in ne tako, kot vi trdite. Pri obravnavi četrtega protikoronskega paketa bi rada izpostavila, da smo slišali, kaj je bil najboljši ukrep pri zajezitve epidemije. In sicer poleg razkuževanja rok, varnostne razdalje, higiene kašlja je eden izmed bistvenih karantena. In ravno zaradi tega, da bomo lahko zajezili, zaščitili zdravje ljudi, omejili širitev okužbe, ravno zato se danes pogovarjamo o aplikaciji. In kot smo slišali, smo tretja država, samo tri smo še, ki nismo te aplikacije uvedli. Ne razumem, zakaj toliko polemike okoli aplikacije, kajti v 29. členu vam jasno piše, da mobilno aplikacijo uporabniki namestijo in uporabljajo prostovoljno in brezplačno. Torej si boste kolegi iz opozicije in tisti državljani in državljanke, za katere vi govorite, da nasprotujejo, sami se boste odločili, ali boste namestili aplikacijo ali ne, se boste zaščitili vi pred okužbo in če boste morebiti vi okužene druge, da ne boste vi okužili drugih državljanov in državljank. Vsak bo ravnal po svoji vesti in po svoji odgovornosti do drugih.   Rada bi tudi vprašala tiste, ki hodijo na proteste, verjetno bi tisti še najbolj potrebovali tako aplikacijo. Zakaj? Zato da bi lahko opozorili tiste, ki so okoli njih, ali je nekdo izmed njih okužen ali ne, kajti drugače se igramo in tisti, ki se udeležujete, še posebno pa tisti, ki vabite na proteste, se igrate, kot da bi se igrali rusko ruleto. Zato razmislite o tem, kaj govorite o aplikaciji.   Nadalje bi rada povedala, da je v domu upokojencev Vipava sodelovalo tudi ministrstvo, kajti razgovorov takoj po izbruhu so se udeležili tudi predstavniki ministrstva. Sama sem bila v stiku z regijsko koordinatorko, ki skrbi za vse domove upokojencev v primorski regiji, in so takoj naslednji dan že takoj sklicali tako predstavnike ministrstva kot odgovorne v domu ostarelih in kot strokovno osebje. In tukaj, kadar imamo predstavnike ministrstva, mislim, da vemo, da je tudi Vlada zraven.   Rada bi pa še pokomentirala ukrepe, ki so znotraj tega paketa, in sicer podaljšanje ukrepa čakanja dela na domu. To je bil ukrep, ki se je izkazal za enega izmed zelo dobrih pri pomoči gospodarstvu, tako malim kot velikim podjetjem. Malim zaradi tega, ker so lahko ohranila marsikaterega zaposlenega, kajti drugače bi ga verjetno bila primorana dati na zavod za zaposlovanje, in s tem so tudi ohranili zaupanje do zaposlenih. Za velike bi pa rada povedala na primeru Hita, ki je zelo velik zaposlovalec v Mestni občini Nova Gorica, iz katere prihajam. Govorila sem z zaposlenimi in z vodstvom Hita in dejansko, če teh ukrepov ne bi bilo, bi imeli v Novi Gorici velik problem brezposelnosti.  Glede koriščenja turističnih bonov je za pozdraviti to, da se širijo tudi na sobodajalce, ampak ne strinjam se s tem, kar je bilo povedano, da je Vlada postavila rok 13. 3., tisti, ki je bil na ta dan vpisan v register, ja, je bil postavljen ta rok, ampak sobodajalci niso bili vpisani v poslovni register. Zakaj? Zaradi samega sistema, ki je bil vzpostavljen pod vašo prejšnjo vlado in ne pod vlado Janeza Janše. Do danes niste naredili nič, da bi rešili ta problem, ki je bil že večkrat izpostavljen, da se ta skupina ne bi izbrisala vsako leto iz poslovnega registra Slovenije. Žal pa bo očitno tudi ta problem morala vlada Janeza Janše rešiti.   Kar se pa nanaša ukrepov na socialne varstvene zavode glede dodatnih sredstev za zaposlovanje, dejstvo je, da se je v času epidemije izkazala potreba po dodatnem zaposlovanju oziroma po kadru ravno zato, ker ko je nastopila epidemija v nekem socialnovarstvenem zavodu, predvsem v domu ostarelih, je toliko kadra zmanjkalo, ker so pač morali v karanteno. In ta ukrep bo še kako dobrodošel, da bodo lahko imeli kader na rezervi, da bodo lahko kader kadarkoli ne z neko negotovostjo iskali okrog po regiji, ampak da ga bodo imeli znotraj svojega zavoda.   Rada bi pa še opozorila na ukrep, da stroške karantene, ki so sedaj preneseni na državo, tudi to je ukrep, ki bo rešil marsikaterega delodajalca in delavca, zaradi tega ker dejansko karantena, kadar je uvedena, mislim, da ni pravično, da bi to breme nosil delavec ali delodajalec.  Za konec bi pa rada še pokomentirala izjavo kolegice Tine Heferle, ko je dejala, da je njena odločitev, se pravi »moja odločitev je, če bom v času epidemije šla v službo ali ne«. Jaz mislim, da ni vedno tako. Tudi ona verjetno ne bi ravno lahko ostala kar doma. Zamislite si pa tiste, ki so zaposleni v gospodarstvu. Ali bi se lahko kar odločili in ostali doma, brez da bi jim delodajalec to odobril? Tako da je treba malo paziti, kaj se tukaj govori. Hvala.
Hvala lepa.  Replika, kolega Cigler.  Izvolite. Pa naj bo replika in ne razprava.
Zelo kratko.   Kolegico predhodnico bi opozoril, da zavaja oziroma si bom upal izreči laže v trditvi, da je namestitev aplikacije …
Kolega, kje vas kolegica ni razumela?
Samo trenutek, bom argumentiral, zakaj.   …. da je aplikacija prostovoljna? V drugem odstavku 29. člena tega zakona piše, da je namestitev aplikacije obvezna za vsakega, ki je v karanteni. Hvala.
Hvala lepa.  Spoštovani kolegi, tisto, kar se kdo s kom ne strinja, je predmet razprave. Če pa kdo ni koga pravilno razumel, je pa predmet replike. In prosim, da to upoštevate.   Naslednja dobi besedo poslanka Mojca Škrinjar.  Izvolite.
Hvala lepa.   Danes zjutraj pred prihodom na sejo sem dobila obvestilo o posodobitvi moje aplikacije, ki jo uporabljam, Google Maps, in sem lahko dobila poročilo, predstavljeno mi je bilo poročilo o destinacijah, ki sem jih obiskala v preteklem mesecu, natančno kje sem bila in kdaj sem bila. Potem sem plačala nekaj položnic preko spleta in ugotovila, da ne samo Google, ki ve, kje sem vse bila in koliko časa, ve o meni tudi banka vse, kaj kupujem, kje kupujem, kdaj kupujem, za koliko kupujem, koliko zaslužim, koliko porabim, koliko varčujem ali ne varčujem. Komunalec, ki pobira smeti pred našo hišo, ve vse o meni, ker lahko vidi embalažo, vidi, ali pijem takšno ali drugačno mineralno vodo, jem takšno ali drugačno tunino, vidi, kakšno hrano kupujem, vse po embalaži. Policija ve vse o meni. Imamo centralni register prebivalstva in natančno piše, kateri podatki vse se zbirajo o meni. Kamere nadzorujejo ulice, trgovine, garažna hiša Maximarket pod Maximarketom, kjer parkiram avto, natančno ve, kdaj sem prišla, koliko časa sem bila, kdaj sem odšla. Tudi vidijo, kako pridem v avto, odidem od tam. Šola ve vse o naših otrocih, ocene so na zasebnih strežnikih, toda v kratkem se bodo, upam, preselile v varnejše državno zavetje. Kajti država je tista, ki naj bi res nudila največjo varnost in garancijo državljanu. Zato država je. In vse je stvar zanesljive tehnike, etike in nadzora, še najbolj tega. Nemci pravijo, ki uporabljajo to aplikacijo, pravijo Vertrauen ist gut aber Kontrolle ist besser, zelo dobro je zaupati, ampak nadzor je še boljši. Izbiram lahko med svobodnim gibanjem, prehajanjem državnih in občinskih meja in aplikacijo. Jaz izberem vedno svobodno gibanje in aplikacijo. Ne želim si zaprtih meja. Globalizacija je pregloboka. Globalizacija ni samo gospodarska, globalizacija je tudi socialna, je kulturna, šport, nad športnimi uspehi se veselimo, naj bodo tukaj, v Združenih državah Amerike ali na Portugalskem. Smučarske skoke v Sloveniji gledajo vsi na svetu. Globalizacija, stil življenja nas pač nese po svetu. Slovenke in Slovenci živimo raztreseni po Evropi in po svetu. Več mesecev nisem mogla obiskati svojih otrok, ki živijo v tujini. Jaz bi jih raje obiskala pa bi imela aplikacijo. Skratka, živimo v času prostega pretoka delovne sile, blaga, kulturnih storitev in športa in ne bomo mogli vedno odpirati in zapirati meja, čakati na prvi, drugi, tretji in n-ti val epidemije. Jaz izbiram svobodo gibanja in dovoljujem, da poleg vsega tega, kar sem naštela, zbira moja država, ki ji zaupam, ne glede na to, katera stranka jo trenutno vodi, ampak verjamem, da tista, ki jo vodi, dela z mojimi podatki korektno in k temu jo tudi zavezuje zakonodaja. Nimam razloga, da ne bi verjela moji državi. Kritike v namen aplikacije se mi zdijo neutemeljene. Namreč, aplikacija je obvezna za tiste, ki so okuženi, in tiste, ki so v karanteni, za ostale pa je prostovoljna. Jaz si jo bom naložila takoj, ko bo na voljo. Država bo imela podatke, sem slišala. Ampak kdo to pove? Tisti, ki zagovarja državno lastnino, kajti javno in najboljše, državno je najboljše, no, ampak državna aplikacija pa ni najboljša. Kako to? In pravite, ljudje bodo upoštevali pravila. Poglejte, ukročeni Vikingi iz Švedske spoštujejo pravila bolj kot mi, pa vendar imajo desetkrat večjo smrtnost, ker pač niso uvedli vseh ukrepov. Pri nas so ukrepi v prvem valu delovali, ampak ne moremo jih ves čas izvajati, sicer bi vse ustavili in zdrseli proti nesluteni revščini. In če bi pravila delovala pri vseh ljudeh brezpogojno, potem ne bi bili tukaj na pragu drugega vala, pa smo. Torej potrebujemo nekaj in ne moremo zopet zapreti meja. In nočemo jih. Kritika o neanonimnosti kaže na popolno nerazumevanje delovanja informacijske tehnologije. Anonimnost je zagotovljena za medčloveške stike, seveda zdravnik pa mora vedeti naše podatke. Zakaj bi bila nekje skrita koda? Kakšna paranoja je sedaj to? Skrita koda, ki bi nekaj za državo … Katero državo? Našo državo? Za koga nekaj shranjevala? Pa kakšne so to skrite želje!   Pred seboj imamo konsistenten in celosten zakon. Jaz sem prav ponosna, da imamo tako vlado, ki misli na toliko stvari, na toliko ljudi, na toliko potreb. O mobilni aplikaciji, sem že povedala, da jo bom podprla, absolutno. Omogočala bo svobodno gibanje. Svoboda je pogoj za ustvarjalnost. Svoboda je pogoj za življenje. Svoboda je nekaj, kar ljudem ne morete vzeti, ne smete vzeti. In v današnjem svetu je to zavedanje še toliko bolj prisotno.   Zakon med drugim ureja nadomestilo za strošek za delodajalce, ki mora pogrešati delavca, ki je v karanteni. Zakon ponuja študentsko prehrano. Tukaj moramo upoštevati dva vidika, niso samo študentje, ki seveda potrebujejo študentsko prehrano tudi sedaj, ker se jim je študijsko leto nekoliko drugače obrnilo, tudi za gostince je to dobra novica. Zakon preprečuje tudi zlorabe, odpuščanja zaradi situacije s covidom. Še posebej razveseljiva novica je, da prihaja okrepitev osebja v domove za starejše. Resnično je zelo težko delo za zaposlene v domovih za starejše in prav je, da dobijo okrepitve. In končno enkrat neverjetna novica, to ne bo nič dražje za stanovalce. To je pa res dobro. Novica, torej vemo, da se bosta gradila dva nova domova za starejše. Saj me ves čas mika, da bi se vračala k tistim 70 ali še več milijonom, ki so bila uporabljena za študije. Mogoče bo pa kakšna študija pa tudi prav prišla za enega izmed teh dveh domov. Mogoče bodo še zato toliko boljši, da ne bo tistih 70 milijonov povsem izgubljenih.   Ideja o vavčerjih za zimo se mi je pa od razpravljavca gospoda Hana zdela zelo zanimiva in v redu. Verjetno bo prišla prav v naslednjem proračunu. To proračunsko leto je pač tudi omejeno. Je pa dober razmislek.   Mimogrede bi pa rada povedala tudi to, da ne smemo trošiti besed kar tako. V dosedanjih razpravah je bilo slišanih tudi nekaj neresnih trditev o nekem terorju, ki ga bo prinesla aplikacija. To je pravzaprav otročje. Pa tudi neke omembe Ceausescuja in tako dalje. Jaz ne bi vračala s Stalinom. Naj ta mandat ne ostane v spominu po takih klevetah, po obtožbah brez dokazov, po nošenju majic Cheja Guevare, prehlajenih krofih in jastogih in bazenih. Naj ta mandat ostane v spominu, da smo se znali združiti v tem, da smo sprejeli dober zakon in zlasti zakon, ki kaže naš odnos do ranljivih skupin, da znamo biti solidarni in da znamo biti odgovorni. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Vojko Starović.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani!  Ta koronavirus je res težava. Dejansko se izkazuje. Kmalu za tem, ko smo slavnostno razglasili, da smo ga že skoraj premagali, ko so nas preletavala tuja vojaška letala, se nam je zopet pojavil pred vrati. In moram povedati, da pozdravljam z ene strani ta četrti paket proti tej epidemiji, proti temu covidu-19, ki prinaša dopolnitve začasnih ukrepov in omilitev za odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Te zadeve seveda pozdravljam.   Kot je pa že kolega Matjaž Han opozoril, pa ne vem, zakaj je treba vpeljati neke sporne določbe, nedodelane in nedorečene, v zakon. To je, kot bi te nekdo zbodel v oko, vzbuja razpravo in nezaupanje. In to kljub temu, da je vsa stroka, tisti, ki so poklicani, Zakonodajno-pravna služba, tudi Informacijski pooblaščenec, ki po ustavi to področje pokriva, pa Inštitut Pravne fakultete za kriminologijo, vsi ugotavljajo, da je ta obvezna uvedba aplikacije sporna, zelo sporna. Na srečo smo nekaj uspeli, vsaj na odboru, da se je umaknil najbolj sporni 24. člen, da se je iz predloga črtal. Tako smo dejansko preprečili popoln vdor v zasebnost vseh nas. Vendar to ni dovolj. Za nas kot socialno-liberalno stranko SAB so svoboda, dostojanstvo in pravica do zasebnosti osrednje vrednote. Ampak določbe predloga zakona, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov in sledenje, mislim, da nas delijo na temnozelene in svetlozelene, in to neki deželi, ki je dosegla svoj standard demokratičnosti, odprtosti in svobode, ne pritiče.   Poleg kričečih, povsem jasnih ustavnopravnih zadržkov, ki bi jih z veseljem ponovil, ampak smo jih že tolikokrat povedali, da nima smisla, bom pri tem izpostavil nekatere povsem praktične vidike spornosti in vprašljivosti te aplikacije, na katere je opozoril tudi Informacijski pooblaščenec. Je bilo že povedano, vsi nimajo pametnih telefonov, jih ne znajo uporabljati, in ob tem imamo 600 evrov zagrožene kazni, če tega ne uporabljajo. In še druga zadeva, ali aplikacija dejansko rešuje pravi vzrok težav. V tujini se je izkazalo, da ni ravno tako. In na drugi strani je sama Vlada rekla, da je problem tega drugega vala vnos virusa iz tujine. Tu je nekaj v nasprotju. Nadzor nad nami, državljani, z nekim ukrepom po hitrem postopku, ki tako globoko posega v pravice in je popolnoma nedorečen, saj se ne ve, kdo bo lahko imel vpogled, koliko se bo lahko pazilo. Tudi naš državni sekretar z Ministrstva za javno upravo ni znal pojasniti zadeve, vse to je dejansko nedorečeno. In mi bomo danes sprejemali nekaj res nedorečenega.   Nenazadnje, govorili smo tudi – moja predhodnica in ostali – o zaupanju. Pa zakaj mi ne zaupamo našim državljanom? Pa saj smo se izkazali, saj smo ob prvi epidemiji bili sorazmerno uspešni. Zdaj jim pa naenkrat ne zaupamo in jih je treba nadzorovati, jih imeti pod kontrolo in stalnim nadzorom. Potem v Vladi ne morete pričakovati, kljub nekaterim, ki tako radi epepe poveste, da bodo ljudje zaupali tej vladi, da bo doživljala naklonjenost in zadovoljstvo z vseh strani.   V Poslanski skupini SAB smo res razočarani, da nismo prepoznali nujnosti črtanja teh spornih določb. Res, ker nas razdvajajo in kot je videti, ne bodo nič kaj pametnega prinesle, prinesejo samo razprtije. Zato mi, na žalost, ne moremo takega zakona podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Janko Jani Möderndorfer.  Izvoli.
Hvala lepa.   Kot že večkrat se zdaj ukvarjamo zopet s stvarmi, ki pravzaprav niti ne sodijo v ta zakon. Vendar, treba se je pred tem seveda vprašati naslednje, zakaj pravzaprav vlada Janeza Janše tako ljubi zakone, ki so delani po principu, formi, obliki, obličnosti Zujfa. iz enega preprostega razloga, zato da lahko notri stlači marsikaj, kar nima veze s samim covidom-19. v paketu ena, v paketu dva, v paketu tri in zdaj tudi v četrtem paketu konstantno tlači stvari, ki nimajo popolnoma nobene zveze s covidom, težko rečem epidemijo, ker epidemije nimamo več. Ni je več, od 15. maja je slovenska vlada rekla, da epidemije v slovenskem prostoru ni več. In kar je še bolj pomembno, nimamo izrednih razmer, nimamo ničesar, imamo pa nujni postopek. Mi enostavno preprosto v času vlade Janeza Janše pravzaprav pridobivamo nove in nove načine postopkov in kako zaobiti neke postopke, ki so pravzaprav običajni in normalni v neki družbi.   Jaz se bom danes osredotočil ne na stvari, ki v tem zakonu seveda pišejo na debelo in široko, ker so o tem govorili že kolegi in marsikdo bo še v nadaljevanju spregovoril. Bom se pa dotaknil tistega, kjer seveda jim je spodletelo pri koronapaketu ena, bi pa na vsak način radi skozi stranska vrata pripeljali zdaj v koroni štiri. večkrat je bilo že omenjeno in dostikrat sem poslušal zdaj že argumente proti in za to aplikacijo, sam pa bom poskušal kar malo bolj natančno razdelati predvsem, v kaj in v katere stvari pravzaprav Vlada, ki je obsedena z nadzorom ljudi in pravzaprav izgleda brez tega sploh ne bo mogla preživeti svoje vlade, ker ima nek svoj prastrah, kako pravzaprav pripeljati stvari skozi, da bi se ji le uspelo obdržati na oblasti.   Pa gremo po vrsti. Jaz moram reči, da sem razočaran, da mora minister za delo predstavljati paket, v katerem je aplikacija in se ga sploh ne tiče, ne po resorju ne po delovnih obveznostih, in mora zdaj to bagro tukaj zagovarjati. Da ni predstavnika MJU notri, ki pokriva informatiko, bi bil vsaj zadovoljen, če bi on bil notri, ga ni. Predstavnica Ministrstva za zdravje, je ni notri, ki bi morala odgovarjati, ki pa se je neposredno tiče aplikacija. Spretno seveda pa se je izognilo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija tej zgodbi, ki jo na vsak način skozi stranska vrata vlečemo tukaj notri v ta zakon, pa je že padla na odboru, pa vidim, da z novim amandmajem spet nazaj prihaja. In pa kar bi bilo najbolj pogumno dejanje, pa je, da bi seveda predsednik Vlade prišel to zagovarjat in slovenskim državljanom povedati, da pravzaprav jim natika zapestnice okrog roke in da jih bo od danes naprej kot zapornike seveda tudi kontroliral pod pretvezo Za vas gre, za vaše zdravje, za vaše zaupanje, za vse nas, kako bomo dobro živeli, če bomo imeli to aplikacijo. In potem govori državna sekretarka in že dvakrat je danes ponovila, da gre za odprtokodno aplikacijo, češ, transparentnost in nadzor nad tem je zagotovljen, ne pove pa, da bo v resnici za vse tiste, ki bodo imeli določeno karanteno, aplikacija obvezna. In seveda potem ena od poslank reče, ne ena, več jih je bilo danes, so povedale naslednje: »Ne gre za nadzor, ne, kakšen nadzor, lepo vas prosim, če pa je prostovoljno.« Ampak jaz ene stvari preprosto več ne razumem. Zakaj moram potrditi s kodo, da gre res za mene, in da sem na moj telefon naložil to aplikacijo. Kam gre ta podatek? Drugič, zakaj državni sekretar iz MJU reče naslednje, proučujemo možnost, sicer zraven pove še eno bedarijo, mi za odprto kodno aplikacijo sploh ne potrebujemo tega zakona. To on lepo prosto pove, ne potrebujemo. Torej, zakaj ga tlačimo potem v zakon. Pa reče naslednje: »Res je, da bi morali to aplikacijo uporabljati vsaj 60 %, da bi bila učinkovita.« Ampak on reče: »Najnovejše študije pa kažejo«, pa ne pove katere študije, kje je to ugotovil, cel svet govori, da nima ta aplikacija nikakršne, posebej, če je odprtokodna, nobenega učinka, če jih bo 10 % samo to uporabljalo. Ampak on se tukaj vehementno preprosto zlaže in reče, da ob porabi deset, se pravi, nad 10 % populacije ljudi že vidimo pozitivne učinke, se pravi, število okuženih se zmanjšuje tudi zaradi tega. Lepo vas prosim! Zaradi aplikacije se nobena okužba ne bo zmanjšala, bo pa večja preglednost. To pa ja, absolutno. In zato, veste, postajajo vsi ti govorci pravzaprav nekredibilni, nekredibilni zaradi tega, ker pravzaprav ne uporabljajo argumentov, uporabljajo pa veliko laži oziroma zavajanja za ceno tega, da se aplikacija pripelje in predstavi ljudem kot nekaj najbolj koristnega v tej družbi, ker oni bodo zdaj odrešeni vseh muk in se jih pravzaprav covid-19 ne bo več dotaknil, ker oni bodo z aplikacijo lahko bežali stran od okuženih oziroma če bi se po ne vem kakšnem slučaju, ker ne verjamem, da bodo vsi gledali telefon, se bodo seveda lahko šli testirati. No, zdaj pa seveda ena pomanjkljivost oziroma ena stvar, ki jo seveda nihče noče odpreti na ves glas, to pa je, je kdo izračunal, ko bo aplikacija nameščena, koliko se bo testiranj povečalo kar na enkrat v zdravstvenem sitemu in ga ta enostavno ne bo več mogel niti požreti. Ker tisti trenutek, ko se bom jaz približal samo eni osebi, se bom letel za vsako figo kar naprej testirati. Razložite mi, katere zdravstveni sistem bo zdržal, ko bo kar na enkrat toliko in toliko tisoče ljudi kar na enkrat planilo in hotelo biti testiranih. Tisti, ki bi morali biti testirani, pa ne bodo testirani in ne bodo vedeli, da so okuženi. Lepo vas prosim, brez razmisleka rinete z glavo skozi zid v prepričanju, kako bo to vse odrešilo. Saj ne poveste, ena od držav na svetu ima v bistvu že uvedene tudi zapestnice. In ena od idej v naši državi je bila tudi in se je porajala v tej vladi, da bi imeli zapestnice. Samo hudič je, ker veste, da zapestnice psihološko ne bi več prišle v poštev pri ljudeh, ker telefon jim še lahko prodajate, zapestnice pa ne več, ker to pa res pomeni dobesedno, da si zapornik, ne več karantenski član, ampak zapornik. In prav to bi vi radi naredili iz Slovencev in Slovenk.   Naslednja stvar, ki se mi zdi zelo zanimiva, je, ko reče državni sekretar: »Se pravi, če je nekdo v karanteni, lahko preko te aplikacije naroči hrano, na primer. Zakaj ne bi imel še aplikacije za covid-19?« Državni sekretar, sedi, ena! Še enkrat, jaz, ko naročam hrano preko aplikacije, je to moja odločitev, moja osebna. Tega preprosto eni ne štekate in ne razumete, da posegate v osebnostno človekovo pravico. To, da pa vi meni predpišete aplikacijo, pa ni več naročilo hrane, ampak je obveza, ki jo boste, prvič, kontrolirali, ne vem, kako. On je celo predlagal oziroma govori o rešitvi, da naj bi neke slike pošiljali o trenutni situaciji. Bom sam sebi selfi delal pa se slikal, kako nekje sedim ali kje sem v stanovanju. Kako boste pa vi vedeli, da je to res stanovanje? Kako boste vi vedeli drugače kot to, da boste ugotovili lokacijo, kje sem? In ne samo, da boste vedeli, kje sem, vi boste vedeli za ime in priimek, vedeli boste, da živim in sem prijavljen na tem in tem naslovu in boste na ta način preverjali. Lepo vas prosim, to je res policijska država. Smo si zato želeli v bistvu, da si izborimo tovrstne atribute? Nekateri, izgleda, da to želite.   Potem naslednja stvar. Ja, reče tako državni sekretar: »Tako da ko bom rekel, je zakon jasen na tem področju, in bomo pristopili k izdelavi. Poudariti pa je potrebno to, da za odprtokodno prostovoljne aplikacije v bistvu tega zakona ne potrebujemo.« Zdaj vas pa sprašujem predstavniki Vlade, žal samo en minister notri sedi. Ali je ta aplikacija že narejena? Ali je to aplikacijo že nekdo naročil? Koliko denarja smo porabili za to aplikacijo? Kdo vam je dal dovoljenje, da to že izdelujete? Kje v proračunu je ta postavka za to, da vi to že delate? Ker državni sekretar govori so tem, da proučujejo možnosti. Lepo vas prosim, kakšne možnosti? Zakon bo predpisal. In na koncu reče še en stavek, ki je zelo pomenljiv, zelo pozorno poslušajte. »Za to, kakšna bo aplikacija, potrebujemo drugi del zakona, če bomo šli v karanteno, in obvezno uporabo aplikacije za okužene in tiste, ki so v karanteni. Dokler tega ne bo, ne moremo do konca vedeti, kakšna bo aplikacija.« Kako bo kasneje urejal neko aplikacijo, če pa že danes v zakonu aplikacija sploh ni jasno definirana, kakšna bo, kako bo zgledala, od kje Vladi pooblastilo, da bo potem post festum na podlagi ene določbe, da imamo aplikacijo, kar aplikacijo naredila, danes pa govorite zelo jasno, da bo samo odprtokodna aplikacija. V bistvu gre za to, kar Janez Janša želi. Vi meni recite, da imam jaz lahko aplikacijo, kakšna bo aplikacija, bom pa jaz povedal, kakšna bo in kako se bo delala. Tako kot je to naredil s proračunom, pa ste bili vsi za. In s proračunom on in finančni minister do konca leta lahko upravljata, kakor želita, prerazporeditve proračunskih postavk neomejeno postavljata kjer želita in enako bo z aplikacijo.   Naslednja stvar, ki je zelo zanimiva. Z novim 25.a členom, amandmajem, kjer želite pripeljati notri spet nazaj tisto, kar je že ven izpadlo, hočete na vsak način policiji podati nova pooblastila, da lahko dostopa do evidenc izbranih odločb o karanteni. Povejte mi en pameten argument za to, da ta policija dobi ta pooblastila. Še posebej zato, ko govorite, da je policija že preobremenjena in ji hočete dati vojsko v pomoč, ker sama ne more opravljati svojih nalog. Zdaj pa popate dodatne naloge, in to naloge, s katerimi policija nima kaj početi, niti ni kvalificirana niti ni usposobljena za to, nima niti znanj, nič ne ve o tem. Ampak ne, policiji dajmo te podatke in možnost dostopa do teh aplikacij. Oprostite, jaz si ne želim. Mene nič ne moti, če moj zdravnik gleda po evidenci za mene osebno, zaradi tega ker enostavno je tudi za mene zadolžen. Mene tudi nič ne moti dokler Ministrstvo za zdravje skrbi za to evidenco. Ampak veste, Ministrstvu za notranje zadev pa pač ne dovolim, da brska in gleda po mojih kartotekah, to so najbolj občutljivi varnostni podatki o mojem zdravju. Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju zelo jasno govorita o tem, kaj so najbolj občutljivi osebni podatki iz področja zdravja in policija nima kaj tam skakljati in brskati.   Potem je eden od argumentov, ki mi jih navajajo, da je inšpektorjev premalo. Ja, pa saj je policistov tudi premalo. Ali vam povem številko? Najmanj 500 jih je premalo, najmanj 500, ampak ne dajmo jim še to zraven. Kaj ste pa naredili, da se bo povečalo število inšpektorjev? Nič. Ali imate vsaj predlog? Kje je zdaj ta interventni predlog, ko se toliko mudi, ker to pa je nujno, če hočemo nekaj izpeljati, če ste si to zamislili? Ampak inšpektorjev je itak vedno premalo, vsepovsod, in tako bo in tako naprej, ampak policija je pa vedno rezervno odlagališče, smetišče vsega in mora vse podelati. Zdaj po novem skrbi že za karantenske pogoje. Dajte mi en argument, razložite. Ali ima policija pravico dostopati do evidence, kadar se otroka jemlje staršem, pa morajo biti zraven pristopni? A ima za to policija vpogled v spis Centra za socialno delo pa sodišča, ki je peljal postopek po Zakonu o družinskih razmerjih? Nima ga. Zato mi ne govoriti, da rabi policija dostop do te evidence, ker lahko to dobi od inšpektorata, saj bo inšpektorat tisti, ki bo zaprosil policijo, da naj gre skupaj z njo preverit, ali se karantena izvaja ali ne. Povejte mi, koga nategujete, ker če mislite, da so vsi ostali toliko neumno, tukaj pač nismo, kaj pa tudi vemo v Državnem zboru. Ampak to je dobesedno nategovanje, ampak jaz vem, spet bodo enostavno mimo tiho in se bodo oglasili in bodo rekli, veste, za covid gre, za življenja gre. Lepo vas prosim, policijsko državo delamo iz tega! Dal vam bom en primer, ki bo zelo nazorno povedal, kako nevarno je, kadar daješ določena pooblastila kar tako na pamet malo policiji, zato ker je to fajn, ker nekdo rad orožlja s to policijo. Veste, ko sem postal podžupan Mestne občine Ljubljana, sem med drugim bil zadolžen tudi za redarsko službo, pod moj delokrog je prišel v bistvu nadzor prometa v Ljubljani. In Mestna občina Ljubljana ima tako imenovani center za nadzor tudi vseh kamer v Ljubljani in tako naprej in ima ta center in bla, bla, bla, da ne govorim. In ta center je, tisti, ki ste malo starejšega letnika, veste, da je bil nekoč na Trdinovi. Kaj pa je na Trdinovi, pa tudi veste. Policija. In ko prideš v to stavbo na Trdinovo v pritličje, na levi strani je bila policija, na desni strani je bil pa Center za nadzor prometa. In policija nima nikakršnih pooblastil, da lahko prostovoljno kadarkoli tako malo pogleda v kamere, kaj se je tam dogajalo. Lahko, če ima za to sklep sodišča. In nič drugače. A veste, kaj se je v praksi res dogajalo? V praksi se je dogajalo, zato ker so bili fizično skupaj, ker so bili tam 24 ur, ker so bili prijatelji, ker so kavo skupaj pili, je, kadarkoli je bila kakšna prometna nesreča, policaj stopil do svojega prijatelja soseda in je rekel: »Daj, poglej mi tam na tistemu križišču, kaj se tam dogaja, kaj je to ena prometna nesreča«. In če je bila manjša, niso šli tja. Preprosto niso šli. V vsakem primeru bi se moral policist odzvati na klic zaradi prometne nesreče in se odpeljati in videti, za kaj pravzaprav gre etcetera, etcetera. Banalna stvar. Da ne govorim o ostalih stvareh in fizično, kaj smo morali narediti, ker nismo mogli tega preprečiti, smo morali fizično ta center prestaviti na drugo lokacijo, stran od policije, ker tudi zakon ne bi pomagal, ker niso imeli pooblastil. Mi jim pa tukaj v zakonu dajemo neposredna pooblastila, da brskajo po teh evidencah. Kje piše, da ne bo še šel v drugo evidenco pogledat, ker za to nima pooblastila? Kdo bo to preveril? En informacijski pooblaščenec, ki ga imamo v državi, bo to preveril ali kako? Dajte ga no lomit. Veste, kako je to, deset primerov gre mimo pa noben za to ne ve, enajstega pa odkrijem pa po navadi še ta enajsti je nek banalen, brezvezen. Ne, nismo policijska država, pa če vi to hočete ali ne. S tem bom zaključil, namreč govorim o zaupanju. Veste, dokler imam jaz predsednika Vlade, ki se vehementno zlaže po Twitterju brez problema in zato nima niti časti, niti etike, niti morale v glavi zapisane, ampak on se preprosto zlaže. In dokler imam predsednika Vlade, ki vehementno pač razglasi, da imamo mi določene novinarke, ki so prostitutke, in še kaj in še kaj, da ne naštevam. Oprostite, to ni človek, ki je vreden mojega zaupanja, da mu bom verjel, da bo bral zakone in jih spoštoval, ker je že večkrat s svojimi dejanji dokazal, da ne spoštuje zakonov in mu je eno figo mar za tisto, kar se mi tukaj notri pogovarjamo. Nenazadnje še odstopa svojega ministra ne spoštuje, ga ni poslal v Državni zbor. Kako naj mu jaz zaupam en pregled evidence, ko pa berem v medijih, da se minister za notranje zadeve preprosto kar naprej sprehajal po centru, kjer vršijo nadzor o tem, o čemer sem prej govoril, samo tisti nadzor, ki ga ima po svojem delokrogu v okviru policije. Oprostite! Ta predsednik Vlade bi moral že zdavnaj zapustiti to mesto, glede na to, kolikokrat je prekršil zakon pa kolikokrat je v bistvu prekršil ene osnovne manire enega prvega človeka izvršne veje oblasti v tej državi. Seveda se to ne bo zgodilo, saj nisem naiven, daleč od tega, dokler bo številka 46 plus. Ampak o tej številki 46 plus se naj zamislijo tisti, ki so to omogočili.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Predrag Baković.  Izvoli.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovani minister! Spoštovani kolegice in kolegi!   Ena glavnih kritik, ki smo jih vzpostavljali ob prejšnjih zakonih in tudi ob današnjem, je ta, da so predlagani ukrepi na področju ohranjanja delovnih mest prekratki. Rast brezposelnosti se je sicer nekako umirila in stabilizirala, kar je zagotovo tudi posledica ukrepov, ki so namenjeni zaščiti delovnih mest, kot je ukrep nadomestila plače za čakanje na delo. Vendar mnoge panoge, kot so turizem, gostinstvo, avtomobilska industrija, prevozništvo, čutijo posledice epidemije in jo bodo občutile tudi še naprej. In ena naših glavnih kritik ob sprejemanju tega tretjega protikoronskega ukrepa je bila kratkotrajnost predlaganih ukrepov. Zato smo z amandmaji spet predlagali številne dopolnitve zakona, za katere menimo, da bi prispevali k uspešnejši in učinkovitejši izhodni pomoči gospodarstvu. Predlagali smo, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša do konca avgusta. Ponovno povečanje števila okuženih s covidom-19 in povečano prehajanje državne meje je pokazalo, da se posledice globalne pandemije ne bodo tako hitro končale. In zaradi visoke stopnje negotovosti in možnega drugega vala izbruha epidemije bodo pravzaprav vse gospodarske panoge potrebovale veliko več časa za okrevanje, kot je bilo prvotno mišljeno. Zato predlagamo tudi podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do konca tega leta. Vsi zaposleni v posameznih gospodarskih panogah se še vedno niso vrnili nazaj na delo, saj se vračajo postopoma, ker je njihova vrnitev na delo pogojena s postopno rastjo obsega poslovanja neke gospodarske družbe. In ostaja tudi možnost, da bodo morali v podjetjih ponovno poslati delavce na čakanje na delo.   Če strnem, smo v SD in skupaj tudi z ostalimi opozicijskimi strankami predlagali izboljšave zakona, torej za izboljšanje tako položaja ljudi in tudi gospodarstva, ki pa niso bile sprejete. Ni bil sprejet ukrep nadomestila za plačo za čakanje na delo do konca tega leta. Predlagali smo ponovno uvedbo temeljnega dohodka v višini 700 evrov za samozaposlene, katerih promet je upadel za najmanj 30 % ali pa zaradi epidemije pravzaprav sploh svoje dejavnosti niso mogli opravljati. In pa seveda podaljšanje turističnih vavčerjev do 31. 3., kot je bilo že večkrat izpostavljeno, tudi zaradi zimske turistične sezone in zimskih šolskih počitnic. Tudi zimski turizem je turizem in tako pomembna panoga pri nas.   Kar se tiče pa aplikacije, bi povedal pa naslednje. Najprej primer, poglejte anomalijo, ki se je zgodila ob zadnjem izdajanju odločb o karanteni. Na kakšni banalni zadevi smo ali pa lahko pademo? Zgodilo se je na meji, organ izda odločbo o karanteni neki osebi, ugotovi njeno identiteto, povedala je svoje podatke, osebno izkaznico, dala je naslov. In seveda ko je bilo treba preverjati nadzor, ali se ta karantena upošteva, je tisti nadzornik, ki je prišel pred objekt oziroma pred naslov, kjer ta oseba stanuje, ugotovil, da gre za nek velik stanovanjski blok, pa recimo, da je to BS3, kjer je toliko in toliko stanovalcev, in, glej ga zlomka, niti na vratih niti na zvoncu, niti na poštnem nabiralniku ni našel imena in priimka te osebe, kateri je bila izdana karantena, ker slučajno živi v izvenzakonski skupnosti z osebo, ki se piše drugače, in njegovo ime in priimek nista niti na zvoncu niti na vratih. Banalen primer, ampak kolikor sem slišal, naj bi bilo nekje 18 takih primerov v zadnjem času. Kako lahko na tej zadevi tudi pademo. Kako torej te stvari potem nadzirati? Preiskati ves stanovanjski blok? Organ je izdal odločbo v prepričanju, da bo stvar funkcionirala, pa smo ugotovili, da ukrep lahko zaradi takih banalnih stvar tudi ne funkcionira in ne deluje tako, kot smo si zamislili. In tako, spoštovani, se bo zgodilo tudi z aplikacijo, na katero polagate vse upe. Nenazadnje tudi celo predsednik Vlade govori o edini alternativi, ali aplikacija ali pa zapremo vse tako, kot je bilo v prvem valu. Razumem, mnenja o teh aplikacijah so si različna. Koalicija to pozdravlja, tudi del stroke, veliko pomislekov pa ima tako Zakonodajna-pravna služba seveda kot pa tudi informacijska pooblaščenka in še kdo. To pa so ustanove, ki jih je treba poslušati in je vredno prisluhniti in zadevo pripraviti tako, da bosta vsaj zakonodajna pravna služba in informacijska pooblaščenka zadovoljni ali pa ne bosta imeli večjih pomislekov glede uvedbe nekega novega ukrepa. Zanimivo pri tej stvari je pa naslednje. Če malo spremljam nazaj, jaz nekega strašnega zgodovinskega spomina nimam, ker je to moj prvi mandat, pa vendarle že lahko delam določene primerjave od začetka tega sklica in do danes. In vidimo, kako današnja koalicija pada v neko kolizijo oziroma sama sebi v nasprotje glede stališča, ki so jih imeli prej, ko so bili v opoziciji. Za kaj gre? Mi se moramo nekaj zavedati. Pri obvezni aplikaciji za tiste, ki so v karanteni ali oboleli, torej tako kot to določa zakon, razumem, osebno razumem, da ti ljudje lahko predstavljajo potencialno nevarnost za ostale, vendar pa se moramo zavedati – in to je ključno –, da niti oboleli niti tisti, ki so v karanteni, niso zločinci, niso kriminalci in je to potrebno tako tudi razumeti in tretirati oziroma jemati. In tukaj meni ni logično, da koalicija vztraja pri tem, da je aplikacija obvezna za ti dve kategoriji, ko pa smo želeli policiji dati več in boljša orodja za učinkovito preganjanje kriminalcev, so pa ravno ti, ki tvorijo danes koalicijo, bili proti. Kaj imam v mislih? V mislih imam IMSI lovilce in tudi druge ukrepe. In predvsem iz SDS so tem ukrepom nasprotovali in vložili celo ustavno presojo. In, spoštovani, tu koalicija prihaja sama sebi v nasprotje, in to ni prav. In tukaj gre za obnašanje na način, da je edini dober ukrep tisti ukrep, ki ga predlaga njihova opcija.   Ko boste danes odločali o tej zadevi, imejte v mislih, kakšne banalne stvari so se nam zgodile pri izdaji neke analogne odločbe o karanteni in kako to nadzirati, in na drugi strani imejte v mislih, kakšne stvari lahko prinese aplikacija, o kateri niti ne vemo, na kakšen način, kako bo delovala, če smo povozili določene amandmaje. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec mag. Andrej Rajh. Kolega Rajha ne vidim, zato nadaljujemo. Naslednji dobi besedo poslanec Jožef Lenart.  Jožef Lenart, izvoli.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Torej pri Predlogu zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 je potrebno vedeti nekaj stvari. Do sedaj je ta vlada in ta država za vse protikoronske ukrepe, zakone v teh paketih že namenila preko 6 milijard evrov.   Če se sedaj najprej dotaknem amandmaja, ki ga predlaga Poslanska skupina LMŠ z opozicijskimi poslanskimi skupinami za 7. člen, ki je dejansko vezan na nadomestilo plače za čas čakanja na delo zaradi izredne poslovne okoliščine korone. Se pravi, povračilo delodajalcu, ki bi bilo potem višje, ne bi bilo omejeno z nadomestilom za čas brezposelnosti oziroma z višino nadomestila in bi potem dejansko povzročilo kar veliko višje izdatke, in sicer razliko, če je bila povprečna plača v Republiki Sloveniji v letu 2019 tisoč 700 bruto. Naj rečem samo to, da taista LMŠ, ki je vodila vlado takrat, ko se je uzakonilo v parlamentu te zneske, takrat ni niti slučajno navijala za to, da bi se stroški iz proračuna dvigovali. Takrat za to ni navijala, takrat je ravnala bolj gospodarno, tako kot tudi danes naša oziroma vlada Janeza Janše. Če gremo še na to, da bi zelo visoka povračila delodajalcem povzročila visoka nadomestila plač za čakanje na delo, potem bi bilo tudi to nekako demotivirajoče za to, da se ti ljudje čim prej vrnejo na svoja delovna mesta. Če imamo zdaj neke pritiske, pritisnimo to državo, pritisnimo to vlado, da bo dala čim več, potem imamo po drugi strani nasprotje tega, da nismo dovolj odgovorni, da bi zajezili, kolikor se le da, to bolezen, epidemijo korona, če tako rečem. Se pravi, upam, da tega drugega vala dejansko ne bomo doživeli v takšnem obsegu, kot je bil prvi, ampak vseeno, pri tem smo se verjetno že naučili nečesa, da je treba pač biti odgovoren, da je treba narediti vse, da se zaščitijo zdravje in življenja ljudi.   Glede vsebine ključnih rešitev, ki jih prinaša paket štiri, podaljševanje ukrepa čakanja na delo, o katerem sem že nekaj rekel in mislim, da je zelo dober, nadalje določitev plačila nadomestila za odrejeno karanteno, ukrepi s področja institucionalnega varstva. Zelo me veseli, da se ta paket dotika tudi financiranja dodatnih kadrov v domovih za ostarele in zavodih za zaposlovanje, kajti deset let se govori, kje smo dejansko kadrovsko podhranjeni. In zdaj se z 31 milijoni za naslednji dve leti dotikamo problema, ki se bo končno po nekih stopničkah začel reševati, pa čeprav je kriza. Je pa res, da so bili ti kadri najbolj na udaru v času pandemije.   Če rečem še nekaj malega okrog te aplikacije, ki bi po moje doprinesla k temu, da se virus zajezi. Ljudje imamo pravico vedeti, ali smo bili v stiku ali nismo bili v stiku z okuženim. In če se zdaj od države pričakuje, da financira nadomestila plač, čakanje na delo v celoti, prispevke v celoti, se nadalje pričakuje, da bo pokrivala izgube delodajalcev, morda še profite, ki jih niso imeli. In iz tega naslova imata potem pravico tudi država in vlada, ki jo vodi, da na nek način kontrolira in nadzira, da se zadeva ne bo znova razpasla in da ne bomo porabili še 6 milijard za to, da bomo izšli iz krize. Če je vse to vezano eno na drugo, potem bom rekel, da je to tako, kot če nam doma v kuhinji zagori, po vsej verjetnosti nihče od nas tu prisotnih ne bo čakal, da bi se ta požar razvnel in da bi se zgodil požar na celi hiši, se pravi, takoj bomo začeli gasiti. In mi to delamo že od vsega začetka. Mogoče se pač kdo ne bo sekiral, če se bo sosedu zgodila škoda, ampak vsi predstavniki ljudstva v tej dvorani pa ne moremo biti ravnodušni do tega, kaj se dogaja z našimi državljani in moramo skrbeti za njihovo zdravje in njihovo zaščito. Tako nekako se tudi pridružujem ministru, ki je omenil, da nekateri lepo kritizirajo, ne dajo pa nobene ideje, kako bi drugače. Nekdo se je izrazil, da se navija. Moram reči, da ta izraz niti ni tako mimo. Se pravi, tisti, ki na nek način ves čas govorijo, da nič od tega ni v redu, da si dejansko kolegi iz LMŠ pa tudi iz SD, če že kričite o represiji pa po policijski državi pa ne vem, celo o diktaturi danes tukaj, predlagam, da bi si kdo pogledal malo notri tudi v leksikone, kaj kaj pomeni. Potem bi seveda še rekel, da bi morali kričati tudi na tiste svoje kolege, ki se brez zaščitnih mask udeležujejo tistih protestov. In dejstvo je, da bi bilo tudi tam dejansko potrebno koristiti zdravo pamet pa vsaj sebe zaščititi, če že drugih ne, kot na koncu pribije kolegica iz LMŠ, to je neodgovorno, konec, amen in pika. Kaj že to pomeni?   Še o tej mobilni aplikaciji, če bi bil to neke vrste pripomoček. Dejansko želimo, da se nekako vsaj ohrani stanje takšno, kot ga imamo sedaj, da lahko normalno naprej živimo. Imamo tudi druge neke možnosti, se pravi, lahko bi naredili, ne vem, 500 kontrolorjev, pa bi ti, ki so v karanteni, pa ti, ki včasih tudi kršijo pa se preveč gibamo, pa bi jih nadzirali doma, ampak nihče na to ne pomisli. Poleg tega je tisto veliko dražje kot pa ena takšna aplikacija. Če rečem, da tale Mercator ve vse od nas, ker dosti kupujemo v njem, potem ve Lidl pa Spar, potem ve naša banka, potem ve Google Maps, ga koristiš pol leta, potem pa ugotoviš, da lahko pogledajo za nazaj za pet dni, kje si se dejansko gibal do 20 metrov natančno. In zdaj, če mi koristimo neko zadevo zato, da ohranjamo zdravje, bi namesto nasprotovanju zaradi nasprotovanja samega, pričakovali, da bi mogoče kdo pa povedal, kaj je pa res tisto, kar bi bilo boljše od tega, kar se zdaj išče. Moramo pa vedeti, da podobne aplikacije uporabljajo države EU, kot so Nemčija, Francija, Italija, Danska itn., iz različnih naslovov, tudi različnih platform, nekatere so to razvile same. Dejansko nihče tam nekih velikih pompov iz tega ne zganja, tukaj pa bom rekel, da resnično nek vik in krik, tako da mislim, bodimo odgovorni in podprimo paket v celoti. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanka Maša Kociper, ki se ji hkrati tudi opravičujem, ker sem storil napako pri branju vrstnega reda.   Izvoli.
Ni nobenega problema, podpredsednik. Hvala lepa.   Pri današnji obravnavi tako imenovanega četrtega protikoronskega paketa lahko vidimo, da je del razprave razdeljen na ta gospodarski del, del pa na ta, recimo mu, zdravstveni del, zlasti na aplikacijo, o kateri je danes tudi največ govora. Na začetku naj zato še enkrat ponovim, da mi v stranki SAB in tudi osebno ves čas podpiramo vse tista prizadevanja Vlade, ki gredo v smer, da se gospodarstvu in prebivalstvu, se pravi, državljanom olajša posledice te krize in da ohranimo čim več delovnih mest, da bo škoda za gospodarstvo čim manj in da bodo seveda posamezniki lahko čim bolj normalno živeli. Kot opozicija pa seveda imamo drugo nalogo, naša naloga je, da opozarjamo na morebitne sporne stvari v zakonih ali pa predlagamo drugačne, po našem mnenju dobre rešitve. In tukaj se je velik del razprave osredotočil na to aplikacijo in na njeno smiselnost, zakonitost, ustavnost itn. Kot po navadi so bili nekateri, zlasti tisti, ki podpirajo Vlado, zelo naklonjeni aplikaciji, ena od poslank je celo zahtevala, da si moramo vsi poslanci to aplikacijo takoj naložiti zato, da bomo zaščitili njeno zdravje. In po drugi strani imamo druge, ki so tej aplikaciji zelo nenaklonjeni, celo take, ki mislijo, da to je pa zdaj očitno uvajanje diktature. Jaz se ne strinjam, da je ta aplikacija očitno uvajanje diktature. Tako kot je zasnovana, moram reči, da je niti ne vidim kot tako zelo napačno. Ampak če tukaj toliko nekih inštitucij opozori, da je nekaj narobe, potem upam, da ne pričakujete, da lahko poslanci take stvari podpremo.   Jaz se dobro zavedam, da v primeru kriz in koronavirus in vse v zvezi z njim, kriza, ki je pri nas, na tak način seveda še nismo imeli, da je treba posegati v človekove pravice. Posegi v človekove pravice v določenih situacijah so seveda dovoljeni, vendar pod določenimi pogoji. Morajo biti omejeni, morajo biti stvari naprej premišljene in ves čas je treba gledati na sorazmernost, se pravi, da ni poseg v človekov pravice prevelik. To filozofijo je lepo povzel varuh človekovih pravic, ki je tudi Vlado pozval, naj pred vsakim posegom v človekove pravice, tudi ko gre za zavarovanja zdravja, opravi predhodno presojo posledic ukrepov na človekove pravice in se zaveda, da morajo biti takšni predlogi in ukrepi dobro premišljeni, pretehtani ter ustrezno zakonsko podkrepljeni, pri sprejemanju novih ukrepov tako na zakonski kot podzakonski ravni pa je treba upoštevati človekove pravice in temeljne svoboščine, načelo sorazmernosti, nediskriminacijo in predvsem tudi potrebo po transparentnem sprejemanju predpisov. Se pravi, pod takimi pogoji in ob taki ras strogi presoji je morda lahko ta aplikacija tudi povsem sprejemljiva. Ampak žal, žal na ta način ta člen in to poglavje ni bilo pripravljeno. Zato je tudi varuh opozoril, zato so na to opozorili informacijska pooblaščenka, Odvetniška zbornica in tako naprej. In če kdo od koalicije ali kdorkoli, ki nas gleda, misli: »Ah, ti opozicijski poslanci, oni so itak proti vsemu.« Jaz lahko rečem, ne glede na to, kaj si jaz mislim o aplikaciji, da težko stisnem za, če dobim na mizo mnenje informacijske pooblaščenke, še enkrat varuha človekovih pravic, Odvetniške zbornice in ne vem, kdo še vse je bil proti, Inštitut pravne fakultete za kriminologijo in seveda obsežno, obsežno mnenje Zakonodajno-pravne službe, da tukaj nekaj ni v redu. Ni pa v redu točno na način, kot sem zdaj obrazložila, da ni tako, kot je potrebno, obrazložen poseg v človekove pravice. Tukaj se ne bom dotikala smiselnosti te aplikacije, o tem je govoril kolega Han. Se delno z njim strinjam. Če želimo v to mrežo uloviti tiste, za katere je utemeljeno, da so okuženi, in vplivati na to, da ne bodo okužili drugih, potem moramo računati, če tako razmišljamo, da nekateri na to ne bodo pristali in bodo telefon pustili doma ali pa si aplikacije ne bodo namestili. Potem si lahko mi vsi prostovoljno aplikacijo namestim in čakamo, kdaj bo ulovila nekoga, ki je potrjeno okužen, ampak če on ne bo s telefonom v bližini in upam, da ne bo, ampak kaj pa če bo pa ne bo imel telefona. Skratka, postavljajo se vsebinska in pravna vprašanja, ki so zelo pomembna, in na katere danes nismo dobili odgovorov.   Ko sem povedala, da je treba pri vsakem posegu v človekove pravice tehtati, kakšen je, predvsem, ali je sorazmeren in kako vpliva na človeka, ker vsaka pravica, tudi pravica poslanke, ki zahteva, da si vsi namestimo te aplikacije, je toliko široka, dokler ne posega v pravice drugega človeka, to bi spomnila. Ampak, če že govorimo o tem, bi pa rada povedala, da tisti, ki me poznate, veste, da že odkar sem v parlamentu, sem na to vprašanje posegov v človekove pravice zelo zelo pozorna in me tudi kot pravnico zelo fascinira to, kako bo ena kriza dovolila, v koliki meri ne samo v Sloveniji, ampak v svetu bo dovolila to poseganje v človekove pravice z morda utemeljenim razlogom, da se zaščiti zdravje ljudi. Bom za konec te svoje razprave zgolj v premislek, ne da bi to imelo blazno praktično vrednost za to razpravo, povedala bistvo ene nadaljevanke, za katero mislim, da je ena mojih najljubših nadaljevank, kar sem jih gledala v zadnjih letih, naslov je Deklina zgodba. Številni ste jo sigurno gledali. In kaj je smisel te nadaljevanke? V neki izmišljeni državi, ki naj bi bila pravzaprav Amerika, se zaradi onesnaževanja in številnih drugih razlogov zgodi to, da zelo zelo pade rodnost, moški niso več plodni in tudi ženske, če že zanosijo, zelo zelo težko donosijo in rodijo otroke. Skratka, pri obeh spolih so težave in seveda družba je v hudi krizi. Kaj zdaj, otrok ni, otroci umirajo, splavi so vedno bolj pogosti in tako naprej. In počasi, počasi se začne posegati v človekove pravic, najprej ta, potem druga, potem ženskam rečejo, da naj rajši ne hodijo v službo, ker boljše je, da počivajo doma, bodo lažje zanosile pa bodo lažje donosile. Moškim tudi rečejo, da naj nehajo športati, ker pri športu pa, saj veste, gredo, se stvari potem izgubijo. In mic po mic po mic pridemo do tega, o čemer je ta nadaljevanka, do neke totalno totalitarne družbe, kjer večina žensk ne more imeti otrok, zato imajo najete neke dekle, ki so jim njihove lastne otroke vzeli, dali v neke internate, ker so dragoceni. Veste, so dragoceni, vaši otroci so dragoceni, razumete, ne morete jih vi imeti, vi ne znate dobro skrbeti za njih, bo nekdo drugi poskrbel. In te dekle potem imajo odnose s temi moškimi ob spremstvu te njihove žene, ki ne more imeti otrok, in živijo v enem čudnem svetu, kjer ne smejo več brati knjig, kjer ne smejo gledati televizije, kjer ne smejo nič, kajti vse je namenjeno enemu, sicer predvsem zelo legitimnemu cilju, to je temu, da bodo ljudje spet lahko imeli otroke. In če od te skrajne analogije lahko razumete, kaj hočem povedati, seveda, naše zdravje je zelo pomembno, ampak človekove pravice in svoboščine, za katere smo se borili in so se generacije borile, da smo prišli do stopnje, kot jih imamo zdaj, so pa tudi izjemno izjemno pomembne. In zaradi njih je civilizacija tam, kjer je, in zaradi njih živimo kvaliteto življenja, kot jo živimo, in je najvišja v vseh časih, odkar obstaja človeštvo. Zato bom jaz, in to vam zagotavljam, vedno izjemno izjemno previdna, ko bom posegala v človekove pravice. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanka Mojca Žnidarič.   Izvoli.
Hvala za besedo.   Žal moram reči, da v vsakem paketu do sedaj najdemo kakšen člen, okrog katerega se prerekamo in zasenčimo vse druge zelo potrebne in pomembne ukrepe. Zato se bom najprej osredotočila na te ukrepe iz tega paketa, ki jih želim posebej poudariti.   Podaljšuje se možnost čakanja na delo do 31. 7. z možnostjo, da potem Vlada največ dvakrat po en mesec samo ta ukrep podaljša do največ 30. 9. Poudarjam ta ukrep. Ne daje se Vladi pravice, da potem sprejema vse druge zakone, kot je bilo poudarjeno, in druge ukrepe.   Pomembna stvar je tudi nadomestilo delavcem, ki jim je bila odrejena karantena. Višina teh nadomestil je različna. Pomembno pa je tudi, da se 80 % teh stroškov, ki jih bodo delodajalci izplačali svojim delavcem za nadomestilo v karanteni, delodajalcem povrne s strani države. Zelo pozdravljam to rešitev, da bodo imeli vsi, ki se bodo okužili na delovnem mestu, 100 % nadomestilo. Strinjam pa se tudi s tem, kar je bilo z amandmajem koalicije potem spremenjeno, da bo tistim ljudem, ki bodo šli v države, ki so na tako imenovanem rdečem seznamu, torej, ko bodo že takrat, ko odhajajo tja, vedeli, da so to države, kje je okužba večja, torej na rdečem seznamu, da pa potem ti ljudje ne bodo prejeli nadomestila za čas karantene. Kajti v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do različnih izigravanj. Res pa je, da pridejo tudi življenjske situacije, kot so kakšne osebne okoliščine, smrt, rojstvo otroka, kakšne druge stvari, tako da v teh primerih pa bo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih potem tudi možnost 50 % nadomestila plače.   Zelo pozdravljam tudi teh dodatnih 31 milijonov za dodaten kader v domovih za upokojence. Tega ne rabim posebej poudarjati, saj na to temo smo imeli ogromno razprav. Če kje, je tukaj res ta denar krvavo potreben in pravilno namenjen.   Tudi rešitev glede bonov je odlična. Ko smo sprejemali prejšnji zakon, najbrž se niti nihče od nas ni zavedal, kaj ta 13. 3., to se pravi datum začetka epidemije, pomeni, torej, da so vsi, ki dajejo nastanitvene kapacitete, na tisti dan morali biti vpisani v dva registra. Ampak vsi tisti, ki kapacitete oddajajo sezonsko, 13. 3. niso bili vpisani v oba registra, in to sedaj popravljamo. Kdajkoli, ne glede na datum, pri vseh, ki bodo letos kdajkoli vpisani v oba registra, se bodo lahko boni unovčili. To je tudi ena velika prednost za vse državljane, ker ne bodo več v skrbeh, kateri ponudniki bodo bone lahko vzeli in kateri ponudniki ne.   Na eno stvar še moram opozoriti, na en lapsus, ki se je zgodil poslanki iz opozicije, ki nam je žugala, da naj raje razmišljamo o krajšem delovnem času, ker o tem razmišljajo tudi druge države, mi pa ne razmišljamo o tem. Rada bi jo spomnila, da smo to že sprejeli v prejšnjem, tretjem koronapaketu, in da je možnost krajšega delovnega časa že tam bila odobrena do konca tega leta.   Nekaj še glede aplikacije, glede tega je torej največ dilem. Aplikacije že obstajajo v drugih državah, tudi Evropska unija jo priporoča. Možnost uporabe teh aplikacij zdaj preverja ministrstvo in ne razvija še svoje aplikacije, kot je bil v skrbeh že poslanec Jani. Če povem iskreno, v bistvu sem imela čisto na samem začetku tudi sama nekaj pomislekov glede obvezne uporabe aplikacije, ampak potem, ko smo v bistvu na naše vztrajanje in vztrajanje SMC, najbolj sporen 24. člen črtali iz zakona, ker v tem členu je bilo res nedorečena obdelava podatkov, torej ni se vedelo, katere podatke se bo obdelovalo, kdo jih bo obdeloval, za koliko časa, v glavnem ta sporni člen smo umaknili, tako da dejansko nimam sedaj nobenih pomislekov glede aplikacije. V 29. členu piše, da je uporaba aplikacije prostovoljna in brezplačna, je pa res, da je v nekaterih primerih pod določenimi pogoji tudi obvezna. Torej, kot smo slišali, obvezna bo za tiste, za katere je potrjena okužba, in pa za ljudi, ki bodo imeli odrejeno karanteno. Je pa še tukaj en pogoj, da ljudje imajo v lasti oziroma da uporabljajo primeren pameten telefon. Kakšen je primeren telefon, to lahko preberemo tudi iz usmeritev, ki jih je v zvezi z varstvom podatkov za aplikacije podala Evropske komisija. Sporočilo komisije, to je bilo že 8. aprila, da ne bo pač strah vseh tistih, ki se bojijo sledenja, dejansko na ta način, kot je mišljeno, da bo aplikacija preko Bluetooth povezave potem sporočala drugim stikom, če ste bili s kom v stiku. Torej, nikakor ne gre za lociranje in slednje. In v tem sporočilu Evropske komisije piše: »Za merjenje bližine in tesnih stikov se zdi komunikacija med napravami z nizkoenergijskim Bluetoothom natančnejša od uporabe geolokacijskih podatkov in zato primernejša. Bluetooth preprečuje možnost sledenja. Komisija zato za ugotavljanje bližine priporoča uporabo podatkov o komunikacijah Bluetooth.« In takšne aplikacije torej, kot rečeno, se že razvijajo v Evropi. Kolikor sem razumela je torej naš namen, da se uporabi ena od teh aplikacij. Tako da res sama nimam nekih velikih težav s tem in tudi druge pozivam, bom tudi v nadaljevanju navedla in tudi drugi so že, kje vse nas že spremljajo in sledijo. V tem primeru je pa namen, da si bo vsak uporabnik to aplikacijo naložil preko Google Playa, te Google trgovine, oziroma App Store trgovine, potem se bo formiral en ključ, ki bi se naj tudi na vsakih 24 ur spremenil, vsak uporabnik bo na svojem telefonu ključe hranil 14 dni in vsak ključ se avtomatsko po 14 dneh izbriše. Jaz bi vam res rada povedala, še enkrat poudarila, da ne gre za sledenje. Ne bo se s to aplikacijo sledilo tistim ali pa jih lociralo, ki bodo v karanteni. Kaj je namen? Jaz poznam ljudi, ki so bili v našem Ormožu okuženi s koronavirusom. In kaj je bilo najtežje, ko so bili doma zaprti in razmišljali, s kom vse so bili v stiku v zadnjih štirinajstih dneh in da so vsakega od teh ljudi klicali in jim razlagali, da naj grejo na testiranje, naj se pazijo, naj pazijo na simptome. A mislite, da je to lažje? Veliko lažje je, če telefon avtomatsko pošlje anonimno vsem tvojim stikom, s katerimi si bil, in jih opozori. Zelo težko je to bilo storiti. Vem, da so pa po večini to storili. Zato ne vem, zakaj toliko govorimo o tem nezaupanju ljudi, da bodo pustili telefone doma, da jih ne bodo nosili sabo. Kolikor jaz poznam, mislim, da bo tega zelo malo. Vsak, ki zboli, želi preprečiti bolezen svojim prijateljem, znancem, vsem, s katerimi je bil v stiku. In res je, ja, epidemija je preklicana, ampak morali se bomo naučiti živeti s tem virusom in sodobna tehnologija nam pri tem pomaga in ne vidim smisla, zakaj je ne bi izkoristili. Res pa je, da ne polagam vseh upov v to aplikacijo, kot nam je bilo večkrat rečeno, da mislimo, da bomo s tem vse rešili, to nikakor ne. Lahko pa s to možnostjo oziroma s to zakonsko obvezo povišamo povečanje procentov koriščenja te aplikacije, ker lahko smo videli, da je v Evropi, v državah, kjer imajo to prostovoljno, tam nekje 10-odstotna koriščenost, mogoče malo več, ampak tudi 10 % sem zdaj slišala včeraj na odboru in tudi danes v bistvu že od dveh državnih sekretarjev, da je tudi že 10 % kar nekaj, ni tako malo. Vsak ukrep, tudi ta, nam torej prinese določene pozitivne stvari.   Tukaj imam en članek, naslov je: Google ima podatke o tem, ali Slovenci upoštevamo vladne ukrepe. Torej Google jih ima, mi pa svoji lastni državi ne bi zaupali in bi se bali te podatke dajati. In v bistvu so države prosile za te podatke prav podjetje Google in vsi podatki so, koliko gibanj je bilo kje, niso seveda imenski oziroma imenovani, ampak ti podatki obstajajo. Sama pa zdaj v zadnjih nekaj mesecih, na kar je že opozorila moja soimenjakinja Mojca, dobivam na svoj gmail vsak mesec cel popis, ker sem uporabljala Google Maps, kjer so shranjene lokacije, potem dobim vsak mesec kje sem bila, koliko kilometrov sem prevozila, katere nove kraje sem obiskala. 37 % poti okrog sveta sem že v tem letu prevozila. Tako da nam dejansko Google in vsi drugi res že sledijo. Ta aplikacija, ki pa nam lahko pomaga, da bomo čim bolj zajezili epidemijo, da bomo s to aplikacijo potem pravočasno seznanili vse tiste naše prijatelje, sorodnike, znance, kogarkoli, ki jim lahko preprečimo resnejše okužbe, no te aplikacije pa bi se potem bali. Jaz mislim, da je naša naloga, da v bistvu čim bolj spodbujamo ljudi, da si bodo to aplikacijo naložili, da naredimo kakšno propagando z lastnim zgledom, ne pa da jih strašimo še bolj, kot je to potrebno. Ker ko si kakšne druge aplikacije nalagamo na telefon ali na računalnik, toliko kljukic naredimo, pa ne verjamem, da kdorkoli bere, kakšne vse pogoje sploh sprejmejo. Jaz si bom aplikacijo naložila, naložila jo bom tudi svojim staršem, znancem, tistim, ki si je pač sami ne bodo znali, kot so rekli nekateri, da ne bodo vedeli. In upam, da nam bo vsem skupaj koristno služila. Hvala.
Hvala lepa.   V tem krogu dobi besedo še besedo Jožef Horvat.   Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, državni sekretar, dragi kolegice in kolegi!  Mi smo pri 7. členu oziroma amandmaju k 7. členu, ki so ga predlagali iz opozicije, razen Slovenska nacionalna stranka. Predlagajo limitiranje višine nadomestila plače za čas čakanja za delo, in sicer v višini povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanje za prispevke zavarovanca. Saj predlog je umesten. Žal mi je, da ga pravzaprav predlagatelji niso malo bolj utemeljili, utemeljevali, ampak je šla razprava v povsem drugo smer, kot pa o 7. členu. Mi smo v koaliciji razmišljali, da je potrebno omejiti to nadomestilo povračila izplačanega nadomestila plače. Vendar smo se pač odločili, da naj bo ta plafon določen z najvišjim zneskom denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. In to je sedaj tudi argumentacija, da enostavno tega amandmaja mi v Novi Sloveniji ne bomo podprli.   Obžalujem, kolegice in kolegi, da je toliko, oprostite, prazne razprave o nečem, česar še sploh ni. Kdo pozna aplikacijo? Nihče. Ali jo je kdo že izbral? Nihče. Ali so dane specifikacije za to aplikacijo? Niso dane. Ampak govori se, kar govori, govori se o policijski državi, da ta vlada, ta koalicija hoče nadzirati državljane. To je zavajanje, to ni resnica. To ni resnica. Aplikacije so komaj pred kratkim, pred morda nekaj tedni bile razvite, testirane in dane v produkcijo. Več jih je. Govorili ste in poznam jih, francoska, nemška in tako naprej. Na žalost nimamo na nivoju EU razvite skupne aplikacije, kar bi bila neka logika, še več, neke globalne aplikacije Zakaj? Ker govorimo o pandemiji in so problemi po celem svetu enaki. In bi bilo lepo, dobro, koristno, da bi na svetovni ravni imeli eno aplikacijo, ki bi nam pomagala obvarovati oziroma zajeziti širjenje okužb.   Res je, drugi val je tukaj. Drugi val je tukaj in ta vlada, ta koalicija se je pravočasno odzvala z interventnimi ukrepi za pripravo na drugi val. Drugi val je tukaj. Vsi so nekako čakali in smo rekli, drugi val pride septembra. Povsem mimo, povsem mimo so bile te napovedi. Zakaj? Ker ne zdravstvena stroka, pa to ni kritika, nihče, znanost, nihče ne pozna podrobnega obnašanja tega virusa. V učbenikih ne najdemo rešitev. In zato, kolegice in kolegi iz opozicije, te kritike, ja, sedaj pa že četrti paket, zakaj niste v prvem vsega rešili, veste, nismo preroki. Ne znamo, nismo znali, pošteno povem, nismo znali po 100 urah, odkar je prisegla ta vlada, nismo znali v zakon zapisati vseh rešitev, po 100 urah odkar je 13. marca prisegla ta vlada. In obžalujem, da slovenski javnosti, razen redkih izjem, recimo, tukaj kolegica Maša, razen redkih izjem, v slovenski javnosti opozicija ne premore prenesti pa reči, aha, to pa je dobra rešitev. Ta koalicija, tudi mi, koalicijska stranka Nova Slovenija, smo se veliko pogovarjali z vrhom gospodarstva. Mimogrede mi smo organizirali en sestanek z vrhom slovenskega gospodarstva in jih vprašali, kako so prijeli paketi, ena, dva, tri, katere probleme ta trenutek najbolj vidi pred seboj slovensko gospodarstvo, kaj je treba narediti, da se slovensko gospodarstvo popolnoma ne ohladi. Naprej ne vidimo, ne vemo, kako se bo obnašal virus. Vidimo, da so tudi napovedi za zmanjšanje, za krčenje gospodarstva na slovenski, evropski, svetovni ravni bile preveč optimistične, da bo to krčenje gospodarstva dejansko večje, kot smo pričakovali.   Seveda človekove pravice. Ja, normalno. Ja, kdo v tej dvorani pa ni za to, da spoštujemo človekove pravice? Nenazadnje smo se odcepili od neke prejšnje države in smo v Temeljni ustavni listini napisali, da med drugimi tudi zato, ker v prejšnji državi so bile kršene človekove pravice. Ampak ne bom zdaj tukaj podučeval, se pa strinjam z svojo kolegico Ivo in nekaterimi drugimi, kolega Polnar, recimo, je zelo dobro opisal. Ena od človekovih pravic je tudi pravica do življenja, pravica do zdravja.   Ampak kaj so zdaj ključni cilji oziroma ključne rešitve, ki jih je treba poudariti v tem protikorona paketu štiri, kot bolj komercialno imenujemo ta zakon? Podaljšanje ukrepa čakanja na delo. Zelo pomembno. To je gospodarstvo od nas pričakovalo in pričakuje. Za trg dela sta bila z namenom ohranitve delovnih mest z zakonodajnimi protikoronskimi paketi sprejeta dva ključna interventna ukrepa – ukrep povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa. Hvala bogu, je tu na pomoč pristopila Evropska unija s svojim skladom SURE v obsegu 100 milijard evrov za celotno EU. Da bi ohranili zaposlitve delavcev, Vlada predlaga podaljšanje povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki se je izkazal za učinkovitega. In zato v tem zakonu predlagamo podaljšanje trajanja ukrepa do 31. tega meseca, do konca tega meseca, in Vladi dajemo možnost, da lahko podaljša dvakrat po en mesec to obdobje. To se pravi, lahko še na celoten avgust in še na celoten september. To se mi zdi v redu, ne zaradi parlamentarnih počitnic, ampak zaradi tega, da Vlada opazuje, kako ukrepi prijemajo, kaj se dogaja v gospodarstvu in da lahko Vlada praktično na eni seji ta ukrep podaljša. Ta paket je vreden 370 milijonov evrov. O tem sploh ne govorimo. Kot, da to ni nič. Ja, jaz se strinjam, da bomo to morali vsi mi enkrat vrniti. Kako pa? Ja, tako, da bomo imeli čim več delovnih mest, seveda čim boljše plačana delovna mesta, saj edino tako lahko plačujemo davke in dobro je, da nas čim več plačuje davke.   Končno smo po zaslugi tega ministra in seveda tudi Vlade dosegli izdatnejše financiranje dodatnih kadrov. Zdaj bom en ukrep preskočil, to je tretji zelo pomemben sklop, zelo pomemben ukrep, ki se nanaša na dodatno kadrovsko podporo socialnovarstvenim zavodom v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zakaj? Ja, ker smo se naučili, da imamo dejansko predvsem v domovih starejših občanov veliko kadrovsko podhranjenost. Ta problem je izbil v času epidemije in pametna vlada mora odreagirati. 31 milijonov za ta ukrep. Mi trdimo, da je varstvo starejših ključna tema dela ministrstva, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, in smo zadovoljni, da mu je vlada prisluhnila in bom z veseljem danes to rešitev tudi podprl.   Tudi sam se moram dotakniti aplikacije, ki je še ni. Aplikacije, ki je še ni. Tisti, ki hoče aplikacijo sprogramirati, mora najprej dobiti specifikacijo, neka navodila. Tega ni. Vlada je povedala, da se, kako bi rekel, nekako ogreva, če smem tako reči, za nemško aplikacijo. Treba je tu upoštevati pravila, ki jih imata Google in Apple. Ta nemška aplikacija ta trenutek je lahko samo prostovoljna. To vsi vemo ali pa ne, ali pa ne. Malo je treba te zadeve pogledati, bog pa ne daj, da bi poslanci določali tehnične specifikacije v zakonu, da bi poslanci določali, ne vem, na primer, s kakšnim razvojnim orodjem naj bo aplikacija narejena. Saj to je čisto mimo. Mimogrede, Nemci uporabljajo, vem, koliko jih ima inštalirano to aplikacijo, 15 milijonov je menda zadnji podatek in tega sploh ni v nobenem zakonu, kar je logično. Koliko aplikacij pa ste si, pa smo si naložili brez zakonske osnove. Kar je prosto, je prosto, greš in kupiš, sploh če je zastonj. In mi v Novi Sloveniji bomo vztrajali, da bo odprtokodna, konkretno ta nemška, kolikor poznam, je odprtokodna, to je nekajkrat povedala stroka, v tem primeru državna sekretarka Ministrstva za zdravje, ki je zdravnica. Upam, da vsi razumemo, kaj pomeni odprtokodna aplikacija. In ko bo enkrat šla v produkcijo, ko se bo lokalizirala, poslovenila in lokalizirala, potem bo vsak, ki se malo v to razume, znal to kodo prebrati. Še enkrat, ne daj bože, pa da mi z zakonom zahtevamo, da mora biti napisana, na primer, v jeziku C++, to sem si izmislil. In danes sem slišal tukaj s strani kolegic iz LMŠ, da postajamo policijska država. Saj imate programerje pa naj, za božjo voljo, preberejo, preštudirajo to kodo, ker je odprta, in potem tam naj pogledajo, na kateri policijski server bodo podatki šli. In tako zastrupljate slovensko javnost z lažmi. Moram to direktno in ostro povedati. Kar ste povedali glede aplikacije, marsikaj je laž. O njej veliko veste, aplikacije pa še ni. Najboljše je torej govoriti o nečem, česar še sploh ni.   Jaz pa bom zdaj dva stavka povedal o tem, kar je in je bilo. In je bilo. Poglejte, saj ne vidite, ne vidite tega. Veste, kaj je to? To so podatki, ko je policija v času prejšnje vlade sledila meni. Po mojem EMŠO. Neverjetno, največ vpogledov – veste kdaj? Takrat, ko je nastala ta koalicija, druga polovica februarja pa začetek marca. Ja. Poglejte, če želite, bom pokazal, me ni sram. Gledali so mi celo 35 minut pred polnočnico. Ja, sem bil na polnočnici in so me gledali. Zanimivo. Zelo zanimivo. In tukaj se zelo strinjam z svojim prijateljem in rojakom Dejanom Židanom, skupaj sva bila na Tarči in kolega Dejan je takrat zelo dobro povedal, če kdo, policija, sledi politikom, potem je to največja afera v zgodovini samostojne države. Trikrat podpišem. In zaradi tega, kolegice in kolegi, bomo zganjali velik hrup, ker želimo, da enkrat se ukorenini demokracija v tej državi. V redu?   Nas pa za naprej obsojate, da nekaj bo, da bomo policijska država. Jaz govorim samo o tem, kar je bilo, kar so dejstva, kar je črno na belem. In nekoč so v tej hiši tudi kričali, ustavite desnico. Nimam s tem težav, pa jo ustavite. Ustavite tudi sredino. Ustavite. Ni problem. Danes bi morala biti ta skupna naloga ali pa slogan: Ustavite laž v tem parlamentu! Ustavimo laž v tem parlamentu! Ker ta retorika se strupeno širi na ulice. Jaz sprejmem vsako kritiko, konstruktivno kritiko, podkrepljeno z argumenti s strani opozicije, ker, hvala bogu, imamo demokracijo, parlamentarno demokracijo, imamo opozicijo, ampak ne morem ali pa zelo težko pa sprejmem brutalne napade, ko se na nas s prstom kaže in na ministre, celo tako daleč, da smo kriminalci, člani kriminalnih združb in še več, da smo morilci. In ta retorika se širi v anonimne komentarje na spletnih medijih.   Kar nekaj je člankov, kako so nekatere države uspele zajeziti širjenje virusa prav s pomočjo aplikacije. In glejte, ta nemška aplikacija, prebral sem nekaj karakteristik, dva telefona bosta med sabo komunicirala preko tehnologije, ki se ji reče Bluetooth. Nisem našel v slovenščini, je pa v angleščini, saj ne bo težav. Bluetooth za telebane, to bi bilo dobro, da si vsak poslanec prebere, ki natančno ne ve, kaj pravzaprav to je. Gre v bistvu za tehnologijo, ki omogoča način brezžične izmenjave podatkov med dvema ali tudi več napravami. Današnji sodobni računalniki, mobiteli, digitalne kamere in tako dalje imajo v velikem številu možnost pošiljanja podatkov, izmenjave podatkov s pomočjo Bluetootha. Povezava se vzpostavi s pomočjo radijskih valov. Tu ni nobenega policijskega serverja vmes. Radijski valovi so med dvema napravama, bolj konkretno med dvema telefonoma, v frekvenčnem območju med 2,4 in 2,48 gigahertza. Zaradi uporabe radijske zveze naprave, ki se povezujejo, ne rabijo biti optično vidne, kot tudi ne usmerjene ena proti drugi. Povezava deluje tam do 10 metrov okrog naprave. Nekateri pravijo, da je velik negativen vpliv na zdravje glede Bluetooth komunikacijske tehnologije. Ni res. To frekvenco uporablja sicer tudi mikrovalovna pečica, za segrevanje hrane jo uporabljamo. In v tem območju deluje tudi srčni spodbujevalnik. Mikrovalovna pečica oddaja moč enega kilovata, 1000 vatov. Bluetooth naprava v stanju pripravljenosti pa milijonkrat manj, torej praktično nobene nevarnosti za zdravje.   Kolegice in kolegi, mi v Novi Sloveniji bomo te rešitve podprli, ki so tukaj predvidene. Želimo in pričakujemo od Vlade, da bo imela srečno roko in da bo tudi obvestila, normalno, da bo obvestila slovensko javnost, ko bo in če bo izbrala neko aplikacijo. Takšne, kot sem jih omenjal, nemška recimo, ki je tudi meni osebno najbližje, pa je lahko samo prostovoljna. Ker če bomo mi v zakonu zapisali, da bomo to nemško aplikacijo zahtevali, da se za posebne primere, pozitivne na covid-19, inštalira, bomo kršili pravila Googla in Appla in bomo plačali milijonske kazni. Samo nor bi lahko šel v takšno rešitev. Nobenega policijskega serverja ne bo vmes, nobenega. In prosim, ne širiti laži, da želimo nadzirati državljane. Če pa že, potem pa povejte, katere podatke bomo zbirali. Prosim, ne sodite po metodi lastne kože. Ne sodite po metodi lastne kože. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Vidim, da je interes. Prosim za prijavo. Besedo ima Boris Doblekar.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani!  Pred nami je torej četrti protikorona paket in tal razprava, ki jo poslušam tukaj notri, je kar zelo podobna kot pri prejšnjih protikorona paketih, kjer je bilo ogromno enega govorjenja, nekega nasprotovanja, ogromno nekih neresnic pa podtikanj in tako naprej, kako to ne bo dobro, kako je to za vse slabo. Zdaj pa vidimo, da so ljudje zelo zadovoljni. Starejši, upokojenci, mladi, zaposleni, brezposelni, socialni, vsi skratka so zadovoljni. Kamorkoli greš, s komerkoli govoriš, vsi so zadovoljni z ukrepi Vlade. Tudi v tem paketu so podaljšanje za čakanje na delo na domu, boni za študente, dijake, ki bodo lahko koristili, nadomestilo za primer karantene in to, da bodo lahko tudi ponudniki, ki niso bili registrirani 13. marca, za vavčerje oddajali nepremičnine oziroma da bodo lahko koristili naši državljani njihove uslug. Skratka, kup dobrih predlogov, ki jih je treba samo pozdraviti. In ljudje komaj čakajo in se že veselijo.   Zapletate se pri tej ubogi aplikaciji. Polna usta so nekaterih poslancev raznorazne policijske države, terorja, ne vem, zasledovanja, skratka nekih udbovskih metod, ki so že zdavnaj preživete in jih, upam, da ni več, upam. Čeprav, kot je že kolega poslanec Horvat prej pokazal, smo bili tudi poslanci deležni vaših nadlegovanj. Spremljali ste nas, kaj počnemo, kje smo, s kom govorimo, o čem govorimo, kam bomo šli. Vse te datoteke ima vsak pri sebi, kdor jih je zahteval. Tudi jaz vam jih lahko pokažem, če vas zanima. Verjetno pa, da jih imate tudi sami ali pa sami sebe verjetno niste nadzirali. Ste res tisti, ki ste govorili o tej policijski državi in o nadzoru in tako naprej, tisti zadnji, ampak res prav zadnji, ki lahko o tem ogovorite. Dajte se tega zavedati. To, kar ste počeli z nami, ste verjetno počeli tudi z drugimi ljudmi, z vsemi državljani in državljankami, pa pač niso verjetno zahtevali teh vpogledov. Zato vam seveda nikakor ne morem niti zaupati.   Zaupam pa ministru, zaupam Vladi, ki je pripravila ta paket. In vem, da ta aplikacija, ki bo šele, ko bo, in jaz upam, da bo, ker edino to pri ljudeh očitno prime. Če bi dali ljudem zapestnice na roko, tisti, ki so okuženi, grem staviti, da bi sredi poletja v plaščih z dolgimi rokavi okoli hodili, samo da se to ne bi videlo. Veste, če ne sprejmemo enega resnega ukrepa za to, da bomo zajezili okužbo, jo pač ne bomo. Če pa mi ne bi oziroma Vlada ne bi predlagala te rešitve, te aplikacije, bi pa potem seveda z nekaterih stolov s strani opozicije poslušali, ja, saj niste nič naredili, saj imajo že vsi aplikacije, cel svet, Azija, Evropa, vsi imajo že aplikacije, mi pa nič. Potem bi pa to poslušali. Ali drži? Drži, evo, tam prikimavajo. Drži. Torej, dajte pustiti, da se stvari peljejo v pravo smer, ne zastrupljajte ljudi, predvsem mladih z lažmi, s strašenjem, ne strašite ljudi, ne jih strašiti pred neko aplikacijo. Mladi so izobraženi, tudi srednja generacija, tudi mladi moramo poskrbeti za starejše, da bodo dobro osveščeni in da bomo to zadevo koristno uporabljali. Mladi si danes naložijo na telefone na tisoče aplikacij. Poglejte si samo, ne vem, Snapchat, karkoli, povsod so zemljevidi, povsod so sledenja, vse, karkoli pritisnite. In kaj? Noben problem, vse je v redu. Ko pa govorimo o aplikaciji za slednje pri covidu, pa takšni problemi.   Poglejte, tudi zelo veliko težav imate s to vlado. Jaz ne razumem, zakaj vi ne vladate? Zakaj niste vi sedaj na vladi? Zakaj vi ne sprejemate teh ukrepov? Jaz tega sploh ne razumem, kaj bi pravzaprav radi? Vlado ste imeli, vladali bi lahko, ukrepe bi sprejemali, delali bi za ljudi. Ne, vi ste pustili ljudi na cedilu. A drži? In vključno z vsemi temi strankami in z Levico, nadkoalicijsko partnerico, vladno stranko. Pustili ste ljudi na cedilu. Zdaj bi pa kaj radi? Zdaj bi pa spet vladali. In kar naprej samo to govorite. Jaz tega sploh ne razumem. Zakaj to počnete? Zakaj bi radi na vlado, če ste rekli, da ne boste vladali.   31 milijonov bomo tudi namenili za kadrovsko okrepitev domov za starejše občane. 74 milijonov ste namenili vi za študije, od tega kadrovske okrepitve ni bilo. In kaj zdaj poslušamo od vas? Premalo kadrov v domovih za starejše, ni domov za starejše, ni dovolj sob, ni dovolj postelj, ni poskrbljeno – to govorite skozi tako Socialni demokrati kot LMŠ, Levica in tudi SAB. Zakaj to pravzaprav govorite, če pa sami niste za to poskrbeli? Zdaj imamo mi pripravljen ukrep, ker bomo okrepili te ustanove, da bomo lahko pomagali tem, ki si pomoč želijo, kar stalno poslušamo, tudi Skupnost socialnih zavodov poslušamo, kar naprej, zdaj smo pripravili dober ukrep, pa spet ni dober. Skratka, ne vem, sploh ne razumem včasih, ko poslušam, ali vam kdo to naroči ali vam kdo to sestavi. Kako sploh lahko v Državnem zboru takšne stvari govorite, ki so, ne vem, kako bi temu rekel, saj judje sploh ne razumejo več. Bili ste na vladi, pustili ste vlado, niste hoteli vladati. Ljudi ste pustili na cedilu, puško vrgli v koruzo. Mi delamo, pripravljamo ukrepe, dobro peljemo zadevo skupaj s koalicijskimi partnericami. Vsi ste dobili ponujeno roko, lahko bi šli zraven, pomagali, lahko bi svetovali, tudi vas bi se slišalo. Ampak a priori proti vsemu, karkoli se lotimo in karkoli sprejmemo. Ogrožate varnost zdravja, večina vas, ki o tem govorite, se nezakonito družite, širite bolezen, ne upoštevate zakonov, ukrepov, polne ulice so vas brez mask, ščuvate še druge, da hodijo, in kršite vse mogoče zakone, moralne in napisane, in ustavo in vse kršite, ogrožate javno zdravje. Tudi tukaj v parlamentu sem videl nekaj poslancev, celo takih, ki iz zdravstvene stroke prihajate, brez maske, veselo, kaj pa je, kdo pa meni kaj more. In potem nam predavate tukaj o policijski državi, o ne vem kakšnih kršitvah. Skratka, kdo bi pa potem temu še kaj verjel.   Jaz vam samo predlagam, da pozdravite in podprete te predlagane ukrepe, ko so pravi, ki so dobri. Ljudje komaj čakajo, da bodo sprejeti. Jaz verjamem, da bi jih vi takoj potrdili, če ne bi bili opozicija, ali ste konstruktivna ali kakršnakoli že. Skratka, ne bojte se, nič ne bo narobe. Jaz sem zelo vesel, da niste na vladi in da nas in ljudi in državljanov več ne zasledujete, ne spremljate s temi policijskimi prikritimi dejanji, ki ste jih počeli. Mi imamo za to seveda dokaze, ki smo jih pridobili. In jaz upam, da se kaj takega res ne bo nikoli več zgodilo v naši državi.   Z veseljem bom podprl vse te ukrepe in pa tudi to aplikacijo za sledenje in zajezitev covida v Sloveniji, da bomo sledili razvitim državam, da bomo uporabljali digitalno tehnologijo, to, česar so nas vseh polna usta. In se malo zresnimo in streznimo. Pa še enkrat, ne strašite mladih in pa ne širite laži tukaj iz parlamenta, ker se potem širi na ulici, v medije in pa na družbena omrežja. Vi ste tisti pobudniki, zgled oziroma generatorji, ki potem to počnete, da je v državi stanje, kakršno je. Katastrofalno. K sreči pa se Slovenija prebuja. Ne verjamejo več vam tega in to me zelo veseli. Zelo me to veseli, da se stanje končno popravlja in da kompletne koalicijske partnerice in koalicija in Vlada pridobivajo na veljavi ravno zaradi teh vaših dejanj. Zato se bo treba malo zamisliti. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Marjan Pojbič.   Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.   Moram reči, da sem zadovoljen in ponosen na to, da je ta vlada v svojih treh mesecih pripravila že četrti protikrizni ukrep, kar se tiče covida. Prvi trije so prijeli in rezultati so temu seveda tudi primerni. Ljudje so zadovoljni, gospodarska slika v državi se popravlja. S temi našimi protikriznimi ukrepi smo preprečili, da bi četrt milijona ljudi ostalo na zavodih za zaposlovanje in tako dalje. Ne bom našteval vseh teh pozitivnih učinkov, ki so bili doseženi s prvimi tremi paketi, zato je ta četrti tudi zelo zelo pomemben.  Dejstvo je, da smo danes z opozicijskih strani poslušali 90 % razprave okrog aplikacije. To je resnično neverjetno, kot da ta zakon govori samo o aplikaciji. In tisto, kar se mi zdi daleč najbolj problematično, je zavajanje ljudi. Zavajanje ljudi brez vsakih argumentov in laži. Če se spomnite nazaj, ko se je sestavljala prejšnja vlada Marjana Šarca, je bilo skozi volilno kampanjo rečeno, da s Slovensko demokratsko stranko naj ne gre nihče v vlado, ker če bo vladala Slovenska demokratska stranka in Janez Janša, upokojenci ne bodo dobili pokojnin, študentje ne bodo dobili štipendij in take nebuloze. Take laži so se uporabljale. In poglejte, kaj se je zdaj zgodilo. Vlada Janeza Janša je z vsemi temi tremi koalicijskimi partnericami upokojencem dala dodatek. Dodatek, ki ga v zgodovini niso dobili, odkar obstaja samostojna Slovenija. In 2004–2008 so se pokojnine upokojencem zvišale za 37 %. In ta, bom rekel, hudodelska združba, to pa ne morem več drugače omeniti, pa poskuša prepričevati ljudi, da so vlada Janeza Janša in koalicijski partnerji, ki so v tej vladi, nekaj slabega. Na koncu pa dokazano delajo odlično dobro in delajo za večino ljudi v naši družbi. In govori se, da bomo s to aplikacijo uvedli represijo, policijsko državo, sledenje in ne vem kaj še vse sem danes poslušal. Drage kolegice, kolegi, pa dajte se zamisliti nad takimi razpravami. Dajte se zamisliti. Čisto nič od tega ni res. Popolne laži! Če ste poslušali malo pred mano kolega Jožeta Horvata, ko je zelo jasno povedal vse ključne stvari, na kocu pa še pokazal dokument, kjer vidimo, kaj pomeni država, v kateri ima ključno besedo zblojeni stroj globoke države, zblojeni stroj globoke države in kdo jim statira. Kdo jim statira? Določene stranke, ki so v tem parlamentu. To je neverjetno, enostavno neverjetno in nerazumno. In jaz še enkrat pozivam Slovenke in Slovence, državljanke in državljane Republike Slovenije, tiste, ki me sedaj poslušajo, naj ne verjamejo tem zavajanjem in lažem. Ta aplikacija ni namenjena čisto ničemur drugemu kot v pomoč pri reševanju problema, s katerim se srečujemo, in to je covid-19. Čisto ničemer drugemu. In upam, da bodo Slovenke in Slovenci, naše drage državljanke in državljani to dejstvo sprejeli in ne bodo več verjeli lažem in zavajanjem.   Dragi kolegice in kolegi, danes smo govorili oziroma opozicija je govorila tudi polovico časa o človekovih pravicah, o človekovih pravicah in poseganje v človekove pravice. A je za vas, dragi kolegice in kolegi, ki ste zadnjih 10 let vodili to državo, človekova pravica, kot sem že zadnjič omenil, ko so Jankoviću odpisali 60 milijonov evrov in njegovim sinovom, na drugi strani pa za 2 tisoč 500 evrov nekomu, ubogemu človeku, ki ni mogel plačati obveznosti, ki jih je imel, na dražbi prodali hišo? Kje ste sedeli ti, kolegi, ki sedite zdaj v Državnem zboru, da bi takrat dvignili glas in bi rekli, kje so človekove pravice. In po vaši oceni, kaj so po vaši oceni človekove pravice, naj mi nekdo razloži. Naj mi ti nekdo razloži. In pripeljali ste družbo v situacijo, če boste vprašali večino preprostih ljudi, bodo rekli, da je pravna država samo za tiste, ki imajo denar. Pravna država za tiste, ki imajo denar. A to so človekove pravice? To je družba, o kateri vi govorite, o demokraciji, o pošteni družbi, kjer so spoštovane človekove pravice? In ko boste šli med svoje ljudi pa jih vprašali, če danes lahko neko stvar rešiš, če nimaš veze. Ali ste se kdaj o tem vprašali? Jaz se to vsak dan sprašujem, ker me ljudje kličejo, pravijo, Marjan, če pa nič ne moremo narediti, če nimamo veze. Sramota, v kakšni družbi živimo! Skrajno neprimerno okolje. In vi govorite o človekovih pravicah. Kje ste bili do sedaj? Sprašujem vas, povejte, kje ste bili do sedaj. In govorite o človekovih pravicah. Kakšne človekove pravice pa so to, ko samo bogati in tisti, ki so v nekem ozkem krogu tega, tako, kot sem rekel, zblojenega stroja globoke države imajo možnost, da lahko delajo kar jim pade na pamet, na drugi strani pa večina ljudi, ki se komaj preživlja iz meseca v mesec. Kakšna je to pravična država, kakšne človekove pravice? In vi govorite o posegu v človekove pravice, namesto da bi bili prvi ambasadorji, prvi ambasadorji človekovih pravic moramo biti vsi, ki smo tukaj v Državnem zboru, in braniti vse enako, tudi tiste, ki imajo 280 evrov penzije, tudi tiste, na tiste pa pozabljamo in celo govorimo, da če bo vlada Janeza Janše, ne bodo dobili pokojnin. Poglejte, kako skrajno pokvarjeni so lahko nekateri posamezniki, kako daleč lahko gredo. In na koncu ljudje sedaj vidijo, da ta vlada sploh ni slaba, da je ta vlada odlična, da je ta vlada pomagala vsem strukturam. Je pa nekaj naredila, to pa je pomembno, in to je tisto, kar marsikoga boli, začela je preprečevati zlorabe, kraje, rezati cevi, ki so šle posameznikom, ki imajo ne vem koliko, 50-metrske jahte po morju okoli v tujini in ne vem kje vse. To pa je, hvala bogu, končno, da se je nekdo postavil za obubožan narod slovenski. In ta vlada in ta koalicija sta to naredili. Je sposobna in zato je tudi toliko napadana. Zato vsako najmanjšo stvar poskušate zlorabiti za to, da bi razbili koaliciji, vsako najmanjšo stvar. Ko ste pa imeli možnost, dokazati se, ste pa naredili – kaj? Vrgli puško v koruzo, rep med noge pa adijo. In zdaj bi nekdo, gospod Šarec govori, da bi pa zdaj on neko vlado ustanovil, ki bi bila vlada v nekem, ne vem, tega ne moreš razumeti, mislim noro, glejte, noro, resnično noro no.   In sedaj, da nadaljujem, s tem zakonom mi naslavljamo štiri ključne stvari, to je podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu in pa mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi. Pa bom morda mogoče še nekaj stavkov v zvezi s situacijo v domovih za ostarele, za katere se zdaj Vlada odločila, da bo s tem zakonom dodatno dala še 31 milijonov evrov, da bodo dobili boljšo kadrovsko okrepitev, da bodo lahko poplačali, torej izboljšali plače in vse tisto, kar je potrebno za to, da bodo ljudje v teh zavodih z veseljem delali in popravili krivice za nazaj 10 ali pa ne vem koliko let, ki se na tem področju ni naredilo čisto nič. Ponovno pravim, Vlada je v treh mesecih naredila tudi med drugim to in ni namenjala 74 milijonov evrov za neke mehke vsebine, za čisto krajo denarja, ampak ga namenja za pomoč tistim, ki so zaposleni, in izboljšanje pogojev tistim, ki v teh domovih bivajo. Poleg tega je razpisal še tisoč 100 postelj in 5 domov iz državnega proračuna.   In na koncu poslušam tu večino opozicijskih strank, ki ste danes napovedali, da tega zakona ne boste podprli. Saj to je neverjetno. Se pravi, glasovali boste proti temu, da Vlada, ta koalicija, te koalicijske stranke namenjajo za alarmantno stanje v domovih za ostarele 31 milijonov evrov, in vi pod pretvezo, zaradi neke aplikacije tega zakona ne boste podprli. Jaz ne vem, kje živite. Ja, kje, ljudje, živite? In na koncu smo ugotovili, da ta aplikacija, o kateri je danes toliko govora, da ta aplikacija nima nič s temi lažmi in zavajanji, ki jih vi govorite. In to, kar je danes Jožef Horvat pokazal, da imamo v tej državi udbo, ki vpogleda tako, kot je on pokazal, kolikokrat je bilo pogledano v njegov dosje brez zakonske podlage. In vi govorite o človekovih pravicah?! Se pravi, človekove pravice veljajo za sedanjo opozicijo ali pa prejšnjo koalicijo, za vse ostale pa ne veljajo. In jaz upam, da bomo prišli tudi do tega, da vidimo, komu je vse bilo vpogledano. Tudi pri meni je bilo vpogledano. Imam dokaze. In bomo mi to razčistili, po čigavem nalogu, zakaj. A take pristope je treba sprejeti, ta globoka država, da uniči tistim, ki nam gre za stvar, ki želimo pomagati ljudem in želimo preprečiti kraje, lopovščine in vse te stvari v tej družbi? A take je treba ustavit? Neverjetno, kam smo prišli v tej družbi. In vi govorite o človekovih pravicah in vi govorite o ne vem čemu. In na koncu nasprotujete zakonu, ki ga ljudje komaj čakajo. Lepo sem povedal, glejte, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. A temu nasprotujete? A nasprotujete temu? A nasprotujete mogoče podaljšanju ukrepa čakanja na delo? A temu nasprotujete? Da, nasprotujete temu. Kako boste to povedali zaposlenim, kako boste to povedali delodajalcev? A si želite, da bomo imeli na koncu tega leta 250 tisoč ljudi na dodatnih na Zavodu za zaposlovanje? Če tega ukrepa ne boste podprli, se nam to lahko zgradi. Drugi val prihaja, in to je dejstvo. In potem nasprotujete ukrepu s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu, kjer ta Vlada razporeja 31 milijonov evrov za pomoč k reševanju stanja v domovih za ostarele. Temu nasprotujete. To povejte. To povejte, temu nasprotujete, in to ste vi, opozicija, ki govorite o socialni državi. Lepo vas prosim, no, pa ne delajte tega. Jaz vas prosim, pa dajte se streznit enkrat. Nima veze, če imate radi v SDS, to nima nobene zveze s tem. Delajte za korist ljudi, naših državljank in državljanov, to pa bi morali delat. Ne glede na to, ali imate radi to SDS stranko ali je nimate. Mi delamo za ljudi, dokazujemo iz dneva v dan, ampak s trdim delom. Z vašim velikim nagajanjem, kljub temu dokazujemo, da smo sposobni, odgovorni in da vemo, kaj hočemo. In to Slovenijo želimo narediti drugačno, boljšo, predvsem Slovenijo vseh, ki živijo v tej državi, da se bodo dobro počutili. In ne prvo- in drugorazrednih, temveč, da se bodo vsi dobro počutili se da bodo vsi lahko normalno živeli in bodo to državo imeli radi. To je ključ, ki ga moramo uspeti skupaj sestaviti. In vsi, ki smo v parlamentu, smo dolžni za to delati. Mi smo ambasadorji tega, ne glede na to, kdo je v kateri stranki. Tu gre za preveč pomembne stvari, da bi mi z nekimi lažmi pa z nekimi zavajanji poskušali nabirati neke politične točke. Verjemite mi, da je to napačna pot. Slovenke in Slovenci imajo dovolj RTV, imajo dovolj POP TV, imajo dovolj teh zavajanj preko teh obeh javnih medijev, pa Večera pa Mladine pa Dnevnika pa Dela in tako dalje. Dovolj imajo tega. Z veliko ljudmi sem se sedaj pogovarjal, ko so mi rekli: Ne moremo več gledati in ne bomo gledali tega, ker to kar govorijo, lažejo. Ni več resnice, ni več poštenja ali pa, da ne bom rekel lažejo, zavajajo. Se mi zdi, da je ta izraz boljši, zavajajo. So zelo enostranski, zelo pristranski, in to ni prav. In to ni prav. Mi v takih okoliščinah, ta vlada, ki ima še covid-19 zraven, zelo težko izvaja vse tisto, kar je nujno potrebno za to, da bo država šla v pravo smer in da bo šla država po pravi poti. To smo dokazali. Poglejte rezultate Evrope, Amerike in tako naprej. Kaj govorijo o Sloveniji? Uspešna, odlično, hvala bogu. In to bi mi morali gospodarsko, turistično izkoristit, ne pa s takimi prerivanji tu noter pa nagajanji pa zavajanji, lažmi in tako dalje. Absolutno izkoristiti. In tako bi naredili nekaj dobrega za naše državljanke in državljane. In kdaj v zgodovini smo imeli ceno bencina, nafte tako, kot jo imamo zdajle? Kolikokrat je vlada znižala trošarine, zato ker je dala besedo, da bo delala drugače, kot so delale druge vlade pred njo. In to dela, in to ljudje vidijo. Mislite, da ljudje tega ne vidijo? In vas lepo prosim, ne nagajajte po nepotrebnem. Saj opozicija mora biti, hvala bogu, saj za to ste, da opozarjate na stvari, za katere vi mislite, da so napačne. Nobenega problema. Vendar, da pa danes napoveste skoraj vse opozicijske stranke, da takega zakona, kot je, ne boste podprle, potem pa se meni postavlja vprašanje, zakaj ste tukaj. Ali ste tukaj v osebnem imenu ali v imenu nekega stroja globoke države ali ste tukaj v interesu ljudi? Meni se osebno to vprašanje postavlja. In vas prosim, da mi naj nekdo na to vprašanje, ki se meni postavlja in večini Slovenk in Slovencev in našim državljankam in državljanom, ki imajo radi to domovino, se to isto vprašanje postavlja. Na to vprašanje bo treba odgovoriti in bo prišel trenutek, jaz vem, kdaj je tisti trenutek, in verjemite mi, ljudje znajo oceniti, kdo je tisti, ki dela za njih, in kdo je tisti, ki jih zlorablja za to, da živi kot mali bog. To je dejstvo.   Jaz bom ta zakon podprl. Sem ponosen na vlado in na to koalicijo in sem prepričan, da bo ta koalicija vzdržala do konca tega mandata in dokazala, kaj vse je možno narediti, če so skupaj pravi ljudje z dušo in srcem, ki imajo jasen cilj, imajo program in vedo tudi, kaj hoče. Ta koalicija in ta vlada to zmore in bo storila, sem prepričan. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Jože Lenart.   Izvolite.
hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani minister!   Glede na predhodnika, moram le opozoriti na te težke milijarde, s katerimi se hvalite oziroma se hvalite, iz glave povedano seveda, jaz berem in tudi danes bom prebral, kar sem si pripravil, moramo le opozoriti, da ste v PKP1, izpustili številne skupine, ki so še danes brez sredstev, PKP2, likvidnostna poroštva – danes Finance, če jih odprete pa preberete, niti ena banka ni dala še nobenega poroštva. Nemčija je začela dajati poroštva že zdavnaj, marca. Vprašajte gospodarstvo, vračam vam. Ne vem, od kod imate te informacije. Vprašajte gospodarstvo, kako se počuti danes? PKP3 – kultura v celoti izpuščena. PKP4, kar danes obravnavamo, pa se bom osredotočil danes na to področje. Ja, podatki, ki jih je mogoče o posameznikih pridobiti s pomočjo informacijske tehnologije, so tako rekoč neomejeni. To je dejstvo. Vsekakor pa mora biti uporaba tehnologije podrejena pravni državi in ne obratno.   Spoštovani minister, še enkrat vas naslavljam, spremljam domačo stroko, kaj meni o tej predlagani aplikaciji, ki naj bi stala 600 tisoč evrov, in na tem bo temeljila moja razprava danes.   Trdim, da je ob osnovni predpostavki množičnosti uporabe tehnologije v obliki mobilne aplikacije možno doseči naštete namene na način, ki ne razkriva nobenih osebnih podatkov in ne omogoča komerkoli, da bi zlorabil aplikacije, diskriminatorno ravnal z okuženimi posamezniki, jim sledil ali kako drugače posegal v njihovo zasebnost. To je možno narediti tako, da aplikacija deluje decentralizirano – pomembno, samo decentralizirano. Pri spremljanju gibanja izključno tistih posameznikov, ki jim okužba SARS-CoV-2 ni bila dokazana, in zbere podatke o lokacijah, ki jih je v strokovno utemeljenem obdobju pred dokazano okužbo obiskala okužena oseba popolnoma anonimno na centralnem strežniku. Osebe, ki jim je bila okužba dokazana in so dobile odločbo o karanteni ali so se dolžne po katerikoli drugi pravni podlagi same izolirati, pa aplikacije ne bi mogle uporabljati. Navedeno moram seveda pojasniti. Okužbo v večini primerov širijo posamezniki, ki ne vedo in ne morejo vedeti, da so okuženi, saj nimajo nobenih simptomov bolezni covid-19. Če se takšnim posameznikom s testiranjem okužba dokaže, pravilno dobijo odločbo ali navodila za izolacijo. Glede na to, da je takšna odločba pravno zavezujoča, država pa ima vpeljane in z najvišjimi pravnimi akti usklajene vzvode za nadzor nad upoštevanjem izdanih določb, moramo pričakovati, da izolirani posamezniki ne predstavljajo tveganja za širjenje okužbe, zanje uporaba aplikacije ni smiselna. Lahko pa domnevamo, da so v določenem obdobju pred dokazano okužbo slednjo že lahko razširili. V tem primeru je za učinkovito ugotavljanje razsežnosti širjenja okužbe, ki ga je povzročil okuženi posameznik, dobro vedeti, kje se je v omenjenem obdobju zadrževal in koliko okuženih ljudi se je istočasno tudi zadrževalo na istem mestu. Podatki o lokacijah, na katerih so se zadrževali zdravi uporabniki aplikacije, se zaradi zagotavljanja zasebnosti določeno obdobje in v šifrirani obliki hranijo zgolj v pomnilniku osebnih naprav ter uporabnikov in se ne sporočajo nikomur. Uporabnik, ki je dokazano okužen, pa pošlje zgodovino lokacij, na katerih se je zadrževal, brez osebnih podatkov, identifikacijskih kod ali kakršnihkoli drugih podatkov, na podlagi katerih bi ga bilo možno identificirati v šifrirani obliki na centralni strežnik. Zdravi uporabniki periodično prevzemajo kumulativne podatke o lokacijah, kjer so se zadrževali okuženi uporabniki, aplikacija pa te podatke primerja s tistimi, ki so shranjeni v napravah uporabnikov. Na podlagi ujemanja aplikacij izračuna tveganje, da je uporabnik okužen in mu svetuje nadaljnje ukrepanje. Hkrati lahko NIJZ s pomočjo zbranih podatkov ugotavlja lokalno gostoto okužb in na tej podlagi definira žarišča, disperzijsko dinamiko in ostale parametre, ki jih potrebuje za učinkovito obravnavo epidemije. Opisani mehanizem ne predvideva nobene manipulacije z osebnimi podatki posameznikov, zasebnost je uporabnikom zagotovljena. Aplikacije, ki komunicirajo med seboj s pomočjo brezžičnih podatkov, na primer Bluetooth, so vedno podvržene možnim manipulacijam. Tehnično podkovanim osebam je trivialno identificirati napravo, ki oddaja signal, in posledično tudi posameznika, ki jo uporablja. Tako pa lahko ustvarijo zbirke osebnih podatkov o okuženih osebah, saj takšne aplikacije oddajajo tudi podatek, da je njihov uporabnik okužen. Aplikacije, ki podatke o lokaciji uporabnikov pošiljajo na centralni strežnik skupaj z osebnimi podatki uporabnikov, pa pomenijo veliko tveganje za manipulacijo s strani upravljavca centralnega strežnika, oblastnih organov ali katerekoli koruptivnih fizičnih ali pravnih oseb, ki se lahko s tem okoristijo. Dodaten argument, da uporaba aplikacije za okužene osebe ni smiselna, je dejstvo, da je lokacijsko storitev možno z ne preveč truda prelisičiti in se bodo nepošteni posamezniki tega zagotovo posluževali. Pošteni pa bodo tudi brez aplikacije spoštovali odločbo o karanteni. Uporaba aplikacije bi lahko bila obvezna pri potovanju v tujino, vendar z nekoliko spremenjeno funkcionalnostjo, in sicer bi pri vrnitvi v Slovenijo kot dokazilo, da potnik ni bil v državi v tako imenovanem rdečem seznamom, zadoščalo samo potrdilo aplikacije, ostalih informacij, mikrolokacij, opravljene poti in tako dalje aplikacija v tujini ne bi beležila. Nazadnje menim, da bi morala biti koda aplikacije odprta, prosto dostopna vsem uporabnikom, pred začetkom uporabe pa bi jo seveda morala oceniti Informacijski pooblaščenec in seveda Varuh človekovih pravic. To je mnenje domače stroke, številnih strokovnjakov, ki spremljajo, kaj mi tu počnemo. In to sem želel, spoštovani minister, vam danes tu podati in razmislite o tem. Morda pa lahko tudi domači strokovnjaki kaj dobrega naredijo in smo lahko tudi vzor mi ostalim, ne pa da namenjamo za to, recimo, 600 tisoč evrov, kot je nek podatek, ki kroži od zunaj. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima predstavnik Vlade Janez Cigler Kralj.   Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa.   Ker je bilo danes med razpravo že izpostavljenih tudi nekaj podatkov glede trga dela in pa pomoči ranljivim skupinam v okviru PKP 1, 2, 3 in sedaj predlaganega 4, menim, da s konkretnimi podatki najbolje odgovorim na nekatere pomisleke.   Vsi dosedanji paketi in tudi ta četrti so osredotočeni na izboljšanje socialnega položaja najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Vlada je torej v sklopu dosedanjih paketov že pomagala naslednjim skupinam prebivalcev. Solidarnostne pomoči in dodatki so bili izplačani 51 tisoč 480 samozaposlenim, kmetom, družbenikom in verskim uslužbencem. Dobili so temeljni dohodek, za marec polovični 350 evrov, april 700 evrov in maj 700 evrov, v skupni višini 83 milijonov evrov. 302 tisoč 224 upokojencem je bil izplačan enkratni solidarnostni dodatek, kot veste, v višini 300 evrov za pokojnine do 500 evrov, 230 evrov za pokojnine med 501 in 600 evri in 130 evrov za pokojnine med 601 in 700 evri. 190 tisoč 779 otrokom oziroma 125 tisoč 402 upravičencema do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu, to so družine z enim ali dvema otrokoma, je bil izplačan enkratni solidarnostni dodatek v višini 30 evrov za otroka. 29 tisoč 880 družinam je bil izplačan solidarnostni dodatek za velike družine, to so družine s tremi, štirimi ali več otroki. Tiste s tremi otroki so dobile solidarnostni dodatek v višini 100 evrov, s štirimi ali več otroki pa 200 evrov. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov je bil izplačan 49 tisoč 839 prejemnikom denarne socialne pomoči oziroma prejemnikom varstvenega dodatka, 52 tisoč 180 študentom, 7 tisoč 118 upravičencem do dodatka za nego otroka, 4 tisoč 41 upravičencem do materinskega oziroma starševskega nadomestila, tisoč 740 upravičencem do starševskega dodatka, 805 rejnikom, 49 upravičencem do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Pa gotovo sem še katero od ranljivih skupin pozabil. In nenazadnje vrednostni bon za turizem, za slovenski turizem, je bil dan vsakemu državljanu Republike Slovenije, torej dvema milijonoma ljudi. Menimo, da smo s temi ukrepi prepoznali in odgovorili na stisko ranljivih skupin prebivalstva, ki so