Dobro jutro in lep pozdrav, članice in člani pododbora, poslanke in poslanci, vsi vabljeni in ostali prisotni! Začenjam 4. sejo Pododbora za spremljanje romske tematike.

Obveščam vas, da se je za sejo opravičila mag. Bojana Muršič, zaradi službene odsotnosti, ostali pa smo prisotni.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POGOVOR Z OBČINSKIMI SVETNIKI, PRIPADNIKI ROMSKE SKUPNOSTI IZ OBČIN, KI SO V SKLADU Z ZAKONOM O LOKALNI SAMOUPRAVI V OBČINI NASELJENI ROMSKI SKUPNOSTI DOLŽNE ZAGOTOVITI PRAVICO DO ENEGA PREDSTAVNIKA V OBČINSKEM SVETU. Preden začnemo sejo, bi se rada zahvalila vam, ki ste prišli, pa tudi nakazala razočaranje, da mnogih ni, čeprav so bili vsi vabljeni in smo želeli opraviti kakovostno razpravo v pomoč stanju, v pomoč temu, ker želimo v pododboru - zato je bil tudi ustanovljen - pomagati pri boljšem in kakovostnejšem življenju ene in druge skupine ljudi. Tako upam, da kakorkoli že smo danes prisotni, da bomo pa vendarle z razpravo k temu pomagali, bodo pa potem še več povedali tudi članice in člani pododbora ter ostali poslanci.

Preden začnemo, vidim že prvo roko, verjetno gre za proceduralni predlog.

Izvoli, kolega Dušan Šiško.

Hvala, predsednica.

Vesel sem, da so vabljeni prišli v tako velikem številu. / oglašanje v ozadju/ A potem počakamo še?

Za začetek, glede na to, da sem že na prvi seji pododbora, ki ga pozdravljam, da se je ustanovil, prosil za preglednico, pa zdaj ne vem, ali smo jo dobili, ker mi je še nismo dobili, pa če mi lahko o tem kaj poveste.

Hvala lepa.

Mislim, da je proceduralni predlog utemeljen. Res je, na podlagi sklepov prejšnjih sej, smo Urad za narodnosti zaprosili za preglednice stanja po občinah; dve preglednici naj bi dobili. Jaz sem urad zaprosila, povedali so mi, da so ravno v času selitve in da nimajo dostopa do računalnikov. Moram pa izraziti tudi razočaranje in bom še enkrat apelirala na njih -, da nam vendarle to dostavijo, kajti odgovor je bil, da bomo vse dobili v naslednjem poročilu. Vendar že zdaj vemo, da vsega ni v naslednjem poročilu, tako mi brez te preglednice težje delamo, zato bom še enkrat pozvala urad, da nam to vendarle pošljejo, ko bo zaključena njihova selitev.

Izvoli, kolega Dušan.

Hvala, predsednica.

No, saj tu je pa ta problem zdaj. Romski svetniki so prišli, zato naj povem, da boste vedeli, zakaj je bila zahteva po tej preglednici, da vidimo, koliko denarja, denarnih sredstev se sploh dobi za romske skupnosti po občinah. In to smo zahtevali od gospoda Baluha, da nam dostavi, tega je tri mesece. Ker imamo namen se z vami pogovarjati, tako s svetniki kot župani, da bomo potem videli, kam gre ta denar, ki pride za vas namenjen, ali ga dejansko dobite ali ga ne dobite. In tu je zdaj že prvi problem. Zato bi jaz rekel tako, danes dajmo opraviti nek razgovor, bi pa bilo smiselno z vaše strani, da tudi vi malo podrezate tega gospoda Baluha, ker tri mesece se ni selil, se je zdaj začel seliti in bi nam v teh treh mesecih sigurno lahko predstavil to tabelo in potem bi bilo vse skupaj lažje se pogovarjati, tudi z vami, v tem smislu, ker verjamem, da vi tudi nimate podatkov, koliko denarja, teh sredstev dobite. In bi se potem na občini tudi lahko drugače pogovarjali pa rekli, glejte, toliko dobimo, dajte nam nekaj narediti iz teh sredstev.

Samo toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa nadaljujemo. Besedo dajem vabljenim. Vi se kar javite k razpravi, prosim le, da se predstavite na začetku za magnetogram. Izvolite, kdo bo prvi?

Izvolite, gospod.

Sem Duško Smajek iz Novega mesta, svetnik, zastopam romsko skupnost Novo mesto, kjer je največ Romov na Dolenjskem.

Lansko leto je bilo rečeno, da se bo delal Žabjak, tam, kjer ni bilo nikoli ničesar narejenega. Naredilo se je en projekt tam, da bomo imeli pač Romi prireditve, delavnice in take stvari. V tem objektu še nič ne dela. Ne vem, jaz nisem kot svetnik obveščen nič – koliko je to »koštalo«, koliko denarja je šlo tem. Pojma nimamo mi svetniki toliko, da bi v tem Državnem zboru povedal, da nismo nič obveščeni o tem. Denarja smo dobili, se dela Žabjak, so začeli gradbeni delati ceste in to, kar morajo delati, ker pač imate pogodbe, čakali smo skoraj zdaj pol leta, da so to začeli delati. Jaz sem stalno z njimi na vezi ampak, kar se pa tiče denarja, pa to, pa nimamo nobene, nikjer nimamo nobene informacije. Noben ne daje. Mi kot svetniki se borimo nekaj, da nekaj naredimo, ne. Vi ne morate, vi lahko samo denar daste za nas dol, pa ne morete to stalno kontrolirati. Po mojem je Baluh bil dol, da je imel te informacije, da je dobil, koliko je to »koštalo«, kaj ne, to bi moral on povedati, tako sem slišal od drugih, ne.

V glavnem, jaz sodelujem tam z vsemi – z krajevno skupnost Bučna vas, ki niso nikoli Romi tam marali, še zdaj ne marajo, pa mene, kot svetnika, so sprejeli me dobro. Dobro, ker sodelujem z njimi. Sem rekel, da Romi morajo v sožitju biti z njimi, da bodo lepo živeli tam, ne, da se bodo kregali, pa eden drugega imeli strah. Tam, kjer sem jaz doma, tam tega ni. Jaz sem v drugem koncu živim, tam smo sosedi, ki se vidimo meščani, sosed, sosed in tako naprej. In tako mora biti.

Je pa druga institucija, ki bo morala malo bolj delati tam, na to. To sem jih že ene »parkrat« opozarjal, ampak ja, kot svetnik sam ne morem. Pravijo, samo država, država. Normalno država, saj ogromen daje denar, a me razumete, tudi za to mora nekaj narediti. Pa tudi tisti ljudje, ki so zaposleni, jaz nisem zaposlen, jaz ne dobim kot svetnik nikjer nobenega denarja. Mi imamo sejo, dobimo 120 evrov in potem pa na svoje stroške, lahko človek pove iz občine. Letim tam, tam, tam, vsepovsod sem jaz. Zato sem šel v to, ker vem. Pred »parimi« leti nazaj, koliko, 20 let sem jaz delal v / nerazumljivo /, v Novolesu sem delal. Takrat sem bil tudi v vojski pred tem, a ne, da sem nekaj storil takrat in pomagal. V krajevni skupnosti že 40 let delam. Tako da, mi nismo nikoli imel te probleme. Zato sem se povezal, da s krajevno skupnostjo je treba živeti, da se z njimi povezati. Ampak druga institucija, to bi vam krajevna skupnost lahko povedal, ne dela tisto, kar bi morali delati. In tam je napaka.

Samo to bi hotel povedat.

Hvala lepa.

Zdaj, jaz moram še enkrat povedati zaradi javnosti, ki nas spremlja. Gospod Baluh dobiva vsa vabila vedno. Z vsem je seznanjen in mi smo pač pričakovali, da se bo večkrat udeležil teh sej. Zaenkrat se je udeležil samo prve, kjer je bila prav točka namenjena zgolj pogovoru z njimi. Tako da, jaz upam tudi na večji odziv v prihodnje urada. Saj nenazadnje ima tam tudi sodelavke in bi lahko tudi prišle in nam tudi vsem skupaj podale nekatere odgovore.

Zdaj, preden nadaljujemo, jaz bi bila tudi vesela, če nam poveste tudi težave, ki nastopajo. Na primer, med romskim prebivalstvom in ne-romskim prebivalstvom. Kakšna je vaša vloga? Kaj lahko vi storite k temu, da bi bilo to sožitje boljše? Se pravi, tudi pri različnih težavah, ki nastopajo in vi jih poznate, saj vam bom dala potem še enkrat besedo, bi bilo zelo dobro, da vemo kakšen napredek oziroma, kaj lahko pričakujemo. Kje je tisto, kar bi morali vsi skupaj morda narediti še bolje, da bi bilo to sožitje in da bi bilo pač lahko življenje za ene in druge boljše.

Toliko za naprej, pa vam bom potem dala tudi besedo.

Izvolite. Pa prosim, za magnetogram, da se predstavite.

Lep dober dan vsem. Sem predstavnik romske skupnosti v Krški občini, Moran Jurkovič.

Glede romske problematike. Po celi Sloveniji je dokaj ista, bom rekel. Ampak jaz bom dejansko govoril danes v Krški občini, tako da.

Problem v glavnem so bivalne razmere. In to je voda, elektrika, kanalizacija, zemljišče in tako dalje. V Krški občini imamo 4 romska naselja, s tem, da sta 2 priznana kot romska naselja, druga dva ne obstajata. In tista dva naselja romska, ki sta legalizirana, ki so priznana za romska naselja, je dokaj urejeno, ampak ni tisto, kar bi moralo še biti, mislim, bi že moralo biti par let nazaj urejeno, ampak žal to še ni dokončano.

Problemi – vsepovsod; pri šolstvu, pri zaposlitvi, pri zdravstvu, pri sobivanju s krajani in to se kar, nenehoma, kar povečujejo ti problemi. Ne, da se poboljšujejo ampak se povečujejo. V zadnjih 10 letih ni bilo toliko problemov s krajani, kakor je v današnjem času. In kako to reševati? Jaz sem se večkrat tudi dopisoval z Baluhom, sestanke smo imeli, sestankovali kako ta problem reševati. In sprva je bilo težko. Kako? Romska naselja pač so naselja in kaj »čmo« zdaj? To je bilo pred kakimi 20 leti rešitev za to, ne – da ustanovimo romska naselja in da pridobivamo vodo, elektrike in pač tam živimo, kjer smo, ne. Ampak dandanes pa to ni rešitev, kakor vidim. In vsi smo že, tudi občina in moja občina in kot jaz, svetnik in Romi sami in tudi krajani vidimo, da to ni rešitev. Romska naselja je dejansko treba, kako bi rekel, da se razselijo. Da se jih enostavno iz zemljevida zbrišejo, da niso več romska naselja.

In jaz sem tole tudi podal vsem inštitucijam in predal bom tudi na državni ravni, da se to naj bi to zgodilo, ampak, ne vem, zaenkrat ni posluha. Jaz ne vem, jaz mislim, da smo mi, Romi, izkoriščeni. In dejansko smo. Ker, sploh v bistvu ne vem, jaz sem malo slišal takole, ne vem, če je to resnica, da pridejo iz Evrope 8 milijonov evrov za Rome, na državni ravni. Ampak tega denarja, jaz ne vem, enostavno mi ne vidimo, ne. Saj ga v bistvu ne rabimo videti, ampak hočemo, da se s tem denarjem nekaj naredi za romsko populacijo. Ne pa, da nekam ta denar gre v neke druge namene, recimo projekte, ki se delajo, pa razne institucije, pa nekakšne laboratorije, pa da se dela raziskave za Rome. Pa zakaj mi to rabimo sploh? Saj to noben ne rabi, saj v bistvu, okej, saj po toliko letih, saj v vsaki občini nas je toliko prijavljenih in enostavno ta podatek se lahko dobi, koliko je Romov. Saj to ni zgrešeno. Tako, da tu ne rabimo plačati, ne vem, še enim drugim inštitucijam, da bo to delalo.

Glede šole. Se bom malo še pri šoli zataknil. Šola, vsi nam govorijo, očitajo, »ja, vaši otroci ne hodijo v šolo«. In res je. Veliko jih ne hodi v šolo. Ampak moramo razumeti za koga ne hodijo v šolo. Kako lahko en otrok ali pa starš od tega otroka, dajo otroka v šolo brez vode, brez elektrike, bivalno v kontejnerjih, pozimi? Gospa, glejte, verjemite mi, tudi jaz svojega otroka ne bi dal v minus 8, minus 10, zjutraj ob pol šesti ali pa ob šesti, da gre v šolo v kombi. Ker jaz vem, ko sem jaz hodil v šolo, kakšne probleme sem imel, ko nismo imeli ne vode, ne elektrike. Vsi so se nas odmikali iz stolčka. Mi smo bili v zadnji vrsti sedeli, čisto zadaj. In dandanes se še to dogaja. Ampak nebi bilo treba, ne. Zakaj je problem vodo dati, zakaj je problem elektriko dati, če jo oni plačujejo? Že 70 let, od 2. svetovne vojne smo v Sloveniji, pa še dandanes nimamo tisto, higieno, za živeti normalno. Ni vode, ni elektrike v enem naselju, ne. To je pa res žalostno. Ne vem kam ta denar gre in kaj delajo. Ali bo treba to res nekam izven Slovenije iti, poiskat pomoč ali se bo to tukaj reševalo. Tako, da – glede šole.

Glede službe, tudi nam očitajo - ja, leni smo. Ja, normalno da, saj, kdo pa ni dandanes len? Saj nobenemu se ne da delat, kaj ni res? Ja… in jaz sem delal, pred leti nazaj sem delal ankete pri društvu Papilot. Sem bil zaposlen in sem delal ankete glede zaposlitve, kdo bi zaposlil Rome po celi Sloveniji, tudi so bili s Prekmurja, Dolenjske in Posavja. Ampak verjemite mi, ko sem prišel do delodajalcev, kdo bi zaposlil Rome. To so takoj vedeli, da, mislim, vedeli so, da smo Romi, normalno. Ampak vedeli so, da tudi Romi nimamo šole, nimamo vode, nimamo elektrike. Prvo, kar je bilo – higiena pa dokončana osnovna šola ali pa srednja šola. Tega pa žal Romi mi nimamo, ne. In glede zaposlitev tukaj lahko rečem – konec. Mogoče s Prekmurja so imeli boljše rezultate, ker so tam že imeli te osnovne bivalne probleme že reševane. In vse to pelje, no, vse to, kar sem zdaj rekel, na bivalne razmere. Voda, elektrika in kanalizacija in vse to.

Ampak je pa še nekaj tukaj, saj, ko sem že omenil. Rešitev. Rešitev, jaz mislim, da je rešitev, da se Rome res razseli po ne-romskih naseljih. Verjemite mi, da to prakso že poznam. Da to prakso že poznam in živijo kvalitetno bivanje s sokrajani, z ne-Romi, je odlično. In vse, potem pride šola, služba in ni kraje in ni, kako bi rekel, kreganja s prebivalstvom tam, kjer Romi živijo. In to je rešitev. To je rešitev za nas, Rome. Ne moremo graditi, dograditi samo geta. Država daje razpise kot, bom rekel z državne strani dajemo razpise samo za širitev romskega naselja. Za urejanja romskega naselja – ne, to ni prav. To je bilo pred 20 leti prav, ko je bilo 10 Romov v enem naselju. Zdaj jih je pa 200 Romov v enem naselju. In to je normalno, ravno tako kot da bi pred leti, saj so bili menda, potem je najboljše, da dogradimo kot, da se vpišemo kot Indijanci. Da bomo rezervat imeli, pa bomo svojo, ne vem, pač to kar imajo v Ameriki, ne - rezervat je z Indijanci in tam bodi notri in delaj kar hočeš. In to dela Slovenija, po istem načinu. Jaz ne vem, kdaj bomo to reševali, ta problem. Zdaj je treba reševati.

Ta manjša naselja, ki se da, jaz govorim za Krško občino. Okej, 2 naselja sta legalizirana, sta priznana kot romska naselja, imajo dokaj tiste osnove za preživetje – vodo, elektriko že imajo. Ampak ta dva naselja žal nimata ne vode, ne elektrike. In jim še grozi odselitev. In občina je na naši strani, da bi pomagala tema dvema naseljem. Ampak problem je finančno kako to zapreti. Mi smo tudi na državo poslali en dopis, smo se javili tudi na razpis, da bi eno družino, ko je bil razpis, mislim, da predlani, za izselitev romske družine. Ampak žal nismo bili uspešni, zaradi tega, ker ni to romsko naselje, pač je »neromsko« naselje in to žal država ne financira. To ni prav, ti razpisi niso pravilno, kako bi rekel – »pošlihtani« - kajne. v bistvu mi svetniki, mi Romi in mi občina in naša občina ve kako reševati romske probleme. Saj država normalno, oni imajo, toliko denarja dajo, toliko imajo na razpolago Romi, pride tak denar, Urad za narodnosti dajo nekakšno, ne vem kaj pač dajo, eno pobudo ali ne vem kaj točno, ampak jaz mislim tukaj Urad za narodnosti bi moral največjo vlogo odigrati. Ampak žal je ne odigra tisto, kar bi morali. Večkrat smo poudarjali, večkrat smo ga prosili naj to naredi. Ampak žal ni.

Jaz pravim, da je treba čim prej stopiti v akcijo in to reševati. Rome je treba razseljevati. Država mora zagotoviti vsaj nekaj denarja za razseljevanje romskega naselja. Občina, naša občina je pripravljena dati, ampak žal mi rabimo samo 600 tisoč evrov dobrih, da rešimo dva romska naselja.

Pa še nekaj bi tule, oprostite gospa, glede finančne, glede tega Urada za narodnosti. Jaz ne vem zakaj imamo zveze, zakaj imamo Svet romskih skupnosti, zakaj imamo, bom tudi rekel, sem član foruma, okej, forum vsaj nekaj dela. Res se trudimo ampak žal ne moremo priti tako daleč kot zveza. Ali pa Svet romskih skupnosti. Zakaj je on največji član, če v bistvu ima samo svoje notri in samo za svoje »rihta«? Pa mi ga nismo videli v Posavju, ne vem, bom rekel par let. Muca žal ni, gospoda Muca. Ja. Pa toliko denarja gre. Tak denar se naj ukine vsem zvezam. Saj jih ne rabimo. Zakaj? Kaj oni kaj pripomorejo k temu? Zakaj ne bi tak denar dejansko dajali za reševanje romske problematike? Kot je elektrika, voda. 60 tisoč evrov dobiva ena zveza – pa to lahko 2 romski družini rešimo, da gredo v starejše hiše med ne-Romi živeti. Po 30 tisoč evrov se dobi kakšna kmetija, kakšna stara. Saj ne rabimo luksuzne hotele, pa ne vem kaj. In to, če imamo v Sloveniji 5 zvez – pa to je že nekaj denarja. Imamo v Ljubljani gospoda Tahirovića, ki sploh ni romsko naselje. In in govori o romskih naseljih. Pa imamo radio v Prekmurju, ki ga nihče ne posluša v dolenjskem, v Posavju. Pa toliko denarja damo. In to je vse iz Urada za narodnosti. To ni prav. Ne damo prav. Če pa zahtevamo nekaj, da se naši otroci izboljšajo, da se Romi izboljšajo, ki imamo toliko problemov – tega pa žal ne. In to ni prav.

Toliko, da vam samo malo povem o tem.

Hvala.

Hvala lepa za izčrpno, bom rekla, predstavitev.

Morda vseeno, da bomo prišli na prej, da se omejimo vsaj nekaj tam, na 10 minut, no… 5 do 10 minut, da bomo lažje še potem opravili razpravo.

Dajem besedo še naprej gospodu, izvolite. Samo predstavitev prosim.

Pa če se gospod izklopi. Ja.

Hvala lepa za besedo.

Sem Marjan Hudorovič in prihajam iz Občine Kočevje, kjer sem tudi na občinskem svetu svetnik.

Zdaj, to, kar ste uvodoma rekla, da se dotaknem prvo tega, kar ste dogaja sedaj v naši občini. Ker verjetno to vas tudi najbolj zanima.

No, jaz pravim, da naša občina, se opravičujem, tudi čestitam za odbor, pododbor v bistvu, ki ste ga ustanovili, kar je dobrodošlo in tudi hvala za povabilo, ker pač nisem navajen tako, da se še enkrat res opravičujem, no.

Zdaj pa, da gremo naprej. Da se dotaknem varnosti v našem mestu. Jaz mislim, da naše mesto kot mesto, ne izstopa od ostalih mest. Nikakor. Jaz ne rečem, da nimamo težav. Mi imamo težave, ker se pač dogajajo določene stvari in potem, kot je bilo tudi v medijih prikazano, je tu šlo več ali manj vse na romsko populacijo, kar se ne strinjam s tem in tudi ni temu tako. Vse to, kar se je dogajalo, tudi vandalizem in vse to, kar je, so bili neki mladoletni. So tudi Romi zraven, mladoletniki. Mogoče že kakšen polnoleten zraven ampak tukaj so tudi fantje ne-Romi. Ker so skupaj in jaz mislim, da vsi ti povzročitelji imajo svoje ime, imajo tudi svoj priimek. Tako, da, saj pravim, dogaja se, v vseh občinah v bistvu več ali manj imamo težave. Tako, da, je pa nekaj, kar je bistvenega pomena, vsaj za mene. Zdaj, to kar se pač dogaja v Kočevju in kar je bilo prikazano, pritisk tudi na Ljubljano bom rekel, iskanje pomoči. Jaz mislim, da je to bilo vse nepotrebno. Zakaj? Ker vsaka občina ima svoje institucije. Mislim, da je temu tako. No, tako je tudi naša občina. In tudi dosti kritike gre na policijo. Jaz pa pravim tako: da policija več ali manj opravi dobro svoje delo. Ne, da ne. Ga opravi. Rečeno je bilo tudi, da policija ne sme v naselja, da se ne upa. To ni res. Kadar koli, ni pomembna ura, nič, če je potrebno so v naselju. In tudi so posamezniki, ko gredo sami v naselje. Ne rabi jih iti 20. Tudi teh težav nimamo.

Je pa nekaj drugega. Ko policija svoje delo opravi, takrat jaz mislim, da institucije nad njimi svojega dela ne opravijo. To pomeni tožilstvo in pa seveda sodišče naprej. Tukaj, to je ključnega pomena, da se te stvari začnejo pošteno, enakopravno, da nimamo nobenih razlik. Ker večina pravijo, pač »večinsko prebivalstvo se kaznuje, Romov pa ne«. Ni res, večkrat je to nasprotno. Po mojem bi moralo biti pravično, da za isto dejanje odgovarja eden in ta drugi enako. To je to.

Potem pa, seveda, kot gospod poslanec zmeraj poudarja, da se ne plačujejo kazni. Tu imamo res velik problem. Tu bom dal pa prav večinskemu prebivalstvu, ker, recimo, nekdo, ki je v službi, vsekakor dela in če ima kazen, če je sam ne plača, se mu lahko avtomatsko tudi odtrga. Pri Romih je pa to povsem drugače, ker pač nimajo službe, od socialnih transferjev se tega po zakonu ne sme, ker je to za preživetje, neke lastnine, kakorkoli, nimajo pisane na sebe. In potem si ljudje mislijo in predstavljajo čisto drugače, aha, njega je pustil, mene je pa kaznoval. Ker spet ni res, a veste, ker res policija dela čisto pošteno, kadar mene ustavi ali koga drugega, nobenih razlik ni. Če je pa kontrola, da mora tudi avto pregledati, ga pregleda tako meni kot vsem ostalim, tu ne gre niti eden skozi. Mislim, da tega res ni, ko se tako pogovarjajo in potem ostane nekdo krivec, ki sploh ni. In mislim, da je tu treba stvar razčistiti, da bodo ljudje vedeli, da je to tako. Zdaj, kako najti rešitev. Če ni moč nikakor, recimo, da bi se te kazni nekako, kot je gospod Baković večkrat poudaril, da se te kazni nekako, če je neka možnost, izbrišejo, ampak vsem državljanom in državljankam, ne govorim zdaj o Romih. Potem pa seveda naprej najti način, kako priti do tega, da se potem te kazni odplačajo. Jaz sem razmišljal tudi v tej smeri, da bi, recimo, lahko tudi zdaj, ko so transferji, kjer se ne sme odtrgati, bi dal dve možnosti vsakemu. Prva možnost je vsekakor plačilo - no, so tri možnosti, ne dve, ta je prva. Druga, recimo, je tu potem zapor, vsekakor. Tretja možnost bi pa bila, da mu damo na izbiro zapor in delo, da se sam javiš, odslužiš, lepo hodiš v službo, pač, kolikor je tega, zdaj je odvisno od višine. Seveda, potem je stvar dogovora, se dogovorijo. In jaz mislim, da bi tu bil, ne vem, nek prvi korak in da bi vsak šel lažje, da se to odsluži, da lepo dela, v bistvu to kazen. In potem, seveda, za naprej bi se navadil tudi zjutraj vstati, ve, da ima neko obveznost. In mogoče celo potem, če je priden nekdo, ostane v službi. Mislim, da bi bilo to zelo pametno, ker jaz sem tudi predlagal in večkrat sem rekel, ko imamo javna dela. Če greš delat, pač izgubiš socialno. Ampak jaz sem šel tako na čez pa sem rekel, včasih malo za hec, včasih pa zares, dajmo jim na tri mesece, vsakega zaposlimo na tri mesece, ne rabimo mu vzeti socialne. Dajmo za začetek jih navaditi delat. Ampak bolj bi šel na to mladino, ko so mlade družine in to, tako da se navadijo delat.

Vse, kar je kolega povedal, več ali manj vse drži. Tudi jaz sem za to, da se naselja razpršijo. Če se drugače izrazim, čim manj Romov na kupu, kar je dobrodošlo. To obvezno potrebujemo in to tiste rešitve.

Pa tudi, kar se tiče šolstva. Mi zdaj vsi pravimo, otroci morajo iti v šolo. Saj to ni problem, saj več ali manj bodo zdaj hodili v šolo, do 15. leta in adijo. Ne, mi si moramo prizadevati, da bodo otroci končali šolo, to si moramo prizadevati, to je obvezno. Ampak to lahko naredimo edino tako, da pritisnemo na starše. S starši se je treba čim več pogovarjati. Lahko vam povem, ker govorim iz izkušenj. Jaz imam pet otrok, pa niti eden ni končal osnovne šole, ne. Imamo že vnukinjo, ki je sedaj 18 let stara, in nisem vedel, kako bi to lahko šlo naprej. In vam povem, bil sem preko javnih del zaposlen na Ljudski univerzi Kočevje in tam so mi punce svetovale. Naša vnukinja je šla iz sedmega razreda na lesarsko, kar ni bilo dobro. In so mi svetovale, naj jo izpišem in prijavim na ljudsko univerzo, kar sem tudi naredil. Na ljudski univerzi je naredila osmi in deveti razred v enem šolskem letu. Danes jo imam že v drugem letniku trgovske šole. Ampak to ni vse. Glavni in ključni problem je pri Romih ta, ker fant in punca zmeraj pobegneta. In jaz sem šel na varianto, pač, kot so mi svetovale, da lahko ima punca fanta, da mi vemo za njega in da hodita skupaj, takrat ne bo šla od doma. In vam povem, da je bilo to res tako. 18 let je stara, še danes je doma in še vedno ima fanta in še vedno hodi v šolo. Tako da res to ogromno pomeni. Treba se je s starši pogovarjati, ker več ali manj tudi pri nas v Kočevju naši romski otroci gredo tudi na bencinsko črpalko, gredo v trgovino sami, kar ni prav. Imeli smo tudi že sestanke in tudi dogovor, da če otroci gredo sami, bodo tudi za to odgovarjali. Tu pa res morajo malo bolj tudi vsi centri za socialno delo, oni so pristojni za družine, za otroke in mladoletnike, tudi oni lahko naredijo ogromno, ampak ne sami.

In zdaj - da ne bom predolg, tudi zaradi ostalih - je zelo pomembno, kar se tiče financiranja občin. Zdaj denar, kot je bilo rečeno, da ne vejo, kje je denar, ne vejo, kaj, jaz teh problemov v Kočevju nimam. Tudi gospod poslanec je bil podžupan Občine Kočevje, ko so se naselja urejala. Imamo tri urejena naselja. Zdaj imamo eno naselje v fazi legalizacije, v bistvu se že dela. Tudi preko javnih razpisov so se ta tri naselja urejala. Tako mislim, da je tu šlo, pač tam, kjer je potrebno, tega se ne bojim za našo občino. Si pa želim, da se vrne spet razpis, ne v istem obsegu, kot smo ga imeli, ker mislim, da prva runda je bila pri razpisu celo 6 milijonov, ko ste začeli s temi razpisi. Potem se je to zmanjšalo na 3, seveda, potem pa samo na milijon evrov. Milijon evrov, kar se tiče razpisa za romsko problematiko ali tematiko, za celo našo državo, vemo sami, da ni nič. Tako bi vam jaz tu nekako položil na dušo, če si želite ali želimo, da stvari uredimo in gremo naprej na boljše, potem je obvezno, da se razpis za romsko tematiko poveča in da se nekako prilagodi potrebam občin. To pomeni, ena občina bo rabila, da bo naselje nekako urejala, mogoče naslednja občina bo rabila, ker - kot je že on omenil - imamo tudi te stare hiše, ki so zapuščene, recimo, in to bi lahko potem tudi preko razpisa občina kupila, seveda, če je to treba malo urediti, in bi dala potem najemniško pogodbo, recimo, za neko družino, ki si želi. Ker, glejte, verjeli ali ne, mi imamo ogromno Romov, ki si želijo iz naselja ven, ne želijo biti. In vprašamo, pa zakaj ne bi bil - ne. Največji problem je, če otrok raste v romskem naselju. Tisti otroci, ki so izven naselja, so povsem drugačni otroci. Ker tisti otroci, ki so izven, se prilagajajo večinskemu prebivalstvu, ti, ki so v naselju, so pa taki, kot so bili 20 ali pa 50 let nazaj.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.