18. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

30. 1. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbora za zdravstvo. Spoštovani vsi prisotni!

Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Zaenkrat nimam obvestil o zadržanosti s seje, imam pa nekaj pooblastil za nadomeščanje, in sicer na seji namesto poslanke Tine Heferle sodeluje poslanec Robert Pavšič iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, namesto poslanca Igorja Pečka na seji sodeluje poslanka Andreja Zabred iz iste Poslanske skupine Marjana Šarca, namesto poslanke Janje Sluga sodeluje na seji Mojca Žnidarič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, namesto Dušana Šiška, poslanca, sodeluje na seji poslanec Jani Ivanuša iz poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke in namesto poslanca Boštjana Koražije sodeluje na seji poslanec Željko Cigler iz Poslanske skupine Levica.

Besedo dajem podpredsedniku Odbora za zdravstvo, Jožetu Lenartu.

Hvala lepa, predsednik!

Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjamo tudi 25. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščamo vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, in sicer Žiža Felice. Na seji kot nadomestna članica in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Ivo Dimic nadomešča poslanec Blaž Pavlin, dr. Franca Trčka nadomešča Nataša Sukič, Nado Brinovšek nadomešča Suzana Lep Šimenko in pa Jelko Godec nadomešča Anja Bah Žibert.

Besedo vračam predsedniku Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, gospodu Zvonku Černaču.

Ja, hvala lepa.

Še eno obvestilo sem dobil naknadno in sicer, na seji namesto Roberta Polnarja sodeluje poslanec Branko Simonovič iz Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov. Ker k dnevnemu redu sej ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točk dnevnega reda, je določen dnevni red seje tako kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda. Poslanska skupina slovenske demokratske stranke je 17. januarja letos vložila zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za zdravstvo in Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo s predlogom, da se obravnava točka dnevnega reda PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA ZDRAVSTVENE VARNOSTI POLICISTOV IN ZDRAVSTVENIH DELAVCEV OB STIKIH Z ILEGALNIMI MIGRANTI. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke s predlogoma sklepov, ki naj bi ju odbora sprejela. V zvezi z obravnavo te točke smo na sejo povabili predstavnike predlagatelja zahteve iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, predstavnike Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve, policijo, predstavnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Predstavnike vseh teh institucij lepo pozdravljam. Vsi se seje udeležujejo, zaradi tega prehajamo na obravnavo omenjene točke dnevnega reda in uvodno besedo dajem predstavnici predlagateljice zahteve za obravnavo te točke, poslanki Anji Bah Žibert, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

Hvala lepa predsedujočima za besedo.

Zdaj bom začela takole. Če danes državljane Republike Slovenije vprašamo kaj je koronavirus, bo pravzaprav vedel že praktično vsak. Dnevno lahko po medijih, po vseh občilih spremljamo kaj se dogaja s koronavirusom, kako daleč je napredoval, kje je, kje se trenutno nahaja in kdaj naj bi predvidoma lahko zajelo tudi naše, bom rekla področje. Če pa na drugi strani državljanke in državljane vprašam kaj je rdeči veter, pa mi po mojem ne samo v tem prostoru, ampak tudi širše ne bo znal praktično odgovoriti nihče. Zakaj se sprašujem? Dejstvo je, da so to bolezni, ki prihajajo v naše kraje oziroma v naša področja preko ilegalnih migracij. Rdeči veter je, bom rekla kožna bolezen ali pa tudi bolezen tkiva, ki seveda najeda in na primer zahteva potem v času zdravljenja tudi hospitalizacijo. Ni preprosta reč. Ampak naši državljani na primer zanjo ne vejo.

Zakaj to izpostavljam? Zato, ker se mi zdi, da želimo včasih na področju širjenja bolezni, ki so povezane žal tudi z ilegalnimi migranti, zadeve nekako spraviti pod preprogo ali izreči besede, saj te bolezni paže poznamo pri nas, ni nič novega in tako naprej. Se pravi, zelo poniževalno ali pa omaloževano se pogovarjamo o teh stvareh, ampak to je narobe. O teh stvareh se moramo pogovarjati, ljudje morajo vedeti kaj lahko prihaja v naše kraje in na ta način se bodo tudi lažje pripravili na to in nenazadnje tudi ustrezno zaščitili.

Zdaj, če grem pač še nekoliko dlje. Mi imamo svetovalca ministra, pač prvega ministra v odstopu Šarca, ki je šef ali pa svetovalec za nacionalno varnost pri njem, ki je dejal: »V Slovenijo prihajajo migranti, ki so nasilni kriminalci, ki s seboj prinašajo neznane viroze, garje in podobne bolezni.« To niso besede Anje Bah Žibert, to so besede svetovalca za nacionalno varnost. Zdaj, če reče to verjetno Črnčec, svetovalec za nacionalno varnost, bo pa že držalo, ne? Ali kako? Skratka, v Slovenski demokratski stranki smo se odločili za sklic te seje tudi zato, ker je dejstvo, da tudi v Sloveniji prihaja zopet do določenih bolezni, ki smo jih v preteklosti že praktično zelo dodobra izkoreninili. Za nobeno od njih ne bom rekla, da jih ni bilo, ampak so bile pa v veliki meri izkoreninjene in nekako v nekem manjšem obsegu.

Zdaj, po tujih podatkih nekaterih zdravstvenih inštitucij naj bi se v zadnjih treh letih primeri hepatitisa B povišali za kar 300 odstotkov, primeri ošpic za 450 odstotkov, število primerov tuberkuloze pa naj bi naraslo za 30 odstotkov. Govorim o širši regiji, da ne bo kdo rekel, da govorim o Sloveniji. Ampak, glejte, to je okoli nas. To je okoli nas in tudi med nami.

Dejstvo je, da migracijski val s seboj prinaša tudi nevarne infekcijske bolezni. Če tega ne bi bilo, potem verjetno tudi ne bi bilo navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer imamo kar takle zajeten kup. Postopki pripravljenosti in odzivanja za policijo, vojsko in carino ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje. Takšnih navodil verjetno ne bi bilo potrebno, če takih skrbi ali pa tveganj ne bi bilo. Ampak ta tveganja so in tudi prihajajo v naše kraje.

Zdaj, nekako najbolj znan ali pa odmeven primer je bil policista, ki se je okužil z garjami. Tukaj pa moram povedati, da sem bila nad odgovorom Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zdravje ne samo presenečena, ampak dobesedno ogorčena. Namreč tam med drugim navajajo, da pa se ne more dokazati kje se je policist okužil, zato ne moremo reči seveda, da je bilo to v stiku z migranti. To je pa, a veste, tudi nekoliko, bom rekla, nesprejemljivo do policista samega, ki natančno vemo katera dela opravlja, v kakšnem krogu se giblje in nekako to zanemariti, se mi zdi pa res nesprejemljivo.

Potem imamo tukaj področje Ilirske Bistrice, kjer veste, da migranti že tako in tako povzročajo velike nevšečnosti, puščajo za sabo količino smeti, dnevno jih ljudje srečujejo in tam v zdravstvenem domu na nek način, a veste, če bi bilo to res tako kot pravite, da te bolezni niso nič nenavadnega za nas in so tudi čisto v našem prostoru, bom rekla, že skoraj na nek način znane in čisto nekaj normalnega, zakaj se ravno v Ilirski Bistrici mora ob vsakem prihodu migranta potem za 30 minut ustaviti delo. Torej pomeni, da bi vsak okužen državljan, ki danes pride v zdravstveni dom, moralo pomeniti, da se pač zdravstveni dom mora zaščititi, ker ne vemo za kakšno okužbo gre. Ker to imamo tudi v Sloveniji in ni nič nenavadnega in ne vem zakaj potem drugačni protokoli. Protokoli so drugačni zato, ker se ve, da tej ljudje s seboj prinašajo nalezljive bolezni. In ni prav, da hoče kdorkoli to zminimalizirati. Še enkrat, če tega ne bi bilo, potem ne bi bili takšni preventivni ukrepi. Prav, da so. Prav, da so, ampak se pa moramo zavedati, da imajo tej ljudje, ki delajo na tistem področju, ne samo, da so izpostavljeni velikem tveganju, ampak tudi težko delo. Kajti delo jim zaostaja. Morate vedeti, a veste, ordinacije in tudi urgentni oddelki se res za 30 minut zaprejo, da vse razkužijo in tako naprej in potem lahko nadaljujejo s svojim delom. In to se jim pozna. In na te stvari bi morali po mojem biti še bolj pozorni in omogočiti tem, da pač na nek način bi delo tako organizirali, da takšnih, bi rekla ustavitev ostalega dela niti ne bi bilo potrebno.

Prav tako imajo zelo zahtevno delo reševalci vozil. V lanskem letu je bilo takšnih intervencij kar za 30 odstotkov. Tej ljudje se pač morajo pripeljati na določeno območje, velikokrat tam niti nimajo potem povezave, mobilne, tako da mora pač, je dobesedno reševalec na nek način sam in mora pač urediti stvari tako kot meni, da je najbolje. Ampak tudi ta povezava zna biti velikokrat problem. Neprijetno je, a veste, ko nima stika z ostalim delom, bom rekla zdravstvenih storitev oziroma s svojimi sodelavci.

Zdaj, prav tako, da gre za, bom rekla neko področje, ki ni najbolj urejeno, je tudi klic Sindikata policistov, ki se je obrnilo s pobudo, da naj vendarle se pregleda stanje in se pač v okviru varstva pred boleznimi izpostavi bolezni, s katerimi se lahko policisti okužijo in jih seveda zoper tega primerno zaščitijo.

Zdaj, jaz sem bila prav tako zelo negativno presenečena nad enim od odgovorov ministrstva, teh odgovorov je bilo namreč več, Ministrstva za notranje zadeve, ki pa sedaj od policistov zahtevajo specifikacijo za katere bolezni gre. Naj oni podrobno povedo. Glejte, jaz imam tu odgovor, vam ga bom lahko potem prebrala. Naj oni povedo za katere stvari gre. Se pravi, so vrgli nazaj žogico sindikatu, da naj podrobneje pač predstavi kaj so s tem želeli. Zdaj, verjetno niso policisti tisti, ki bodo lahko podrobneje predstavili kaj so s tem želeli, ampak oni so zgolj opozorili na možnosti okužb, ki seveda lahko za sabo povzročajo tudi smrtne primere. Morate vedeti, da tuberkuloza ima še vedno tam tudi lahko od 50 do 90 odstotkov smrtnosti, če bi do tega prišlo in to res niso preproste stvari.

Zdaj, na eni strani imamo na meji danes slovenske vojake, ki imajo praktično vsa možna cepljenja opravljena. Vsa možna cepljenja. Na drugi strani imamo policiste, za katere velja, da neke specialne enote in posamezniki, ki delajo skupaj v teh, bom rekla centrih za tujce, imajo te stvari urejene mnogo bolje kot policisti, ki na primer so zgolj na meji. In te stvari mislim, da je treba urediti in ne čakati do izbruha. Jaz sem imela na nek način občutek, ja dokler je stvar v takšnih mejah kot je, imamo preventivne ukrepe, ampak jaz mislim, da se moramo maksimalno zaščititi, da ne pride do večjih epidemij oziroma izbruhov in da takšne stvari bi pa vendarle morali pogledati ali je tisti znesek in pa strošek, da se stvari uredijo tudi s slovenskimi policisti takšen, ki bi dejansko povzročal zdaj neke težave ali pa na drugi strani tudi tveganja, ki jih prenašajo cepljenja. Ampak pri slovenskih vojakih se ne ukvarjamo s temi tveganji. Se ne ukvarjamo, ampak so pač tej ljudje cepljeni, ker opravljajo to svoje delo. In jaz mislim, da bi na drugi strani morali tako poskrbeti za, bom rekla policiste kot tudi vse ostale, ki prihajajo v stik, se pravi zdravstvene uslužbence in ostale.

Zdaj, kot rečeno, je največ tega problema ob meji, po drugi strani je pa tudi tako – policist sam presodi, spoštovani, policist sam presodi ali bo odpeljal migranta v zdravstvo oziroma ga bodo odpeljali v zdravstveni dom ali ne. Pa mi povejte, ali je policist dovolj usposobljen za to, da oceni ali nekdo je bolan ali nekdo ima neko bolezen, ki je tudi prenosljiva ali je nima. Jaz mislim, da za to policisti niso dovolj usposobljeni. In na primer, lahko se zgodi, da je nekdo, hipotetično zdaj govorim, okužen in se znajde v centru za tujce, in vi veste kaj to potem posledično pomeni. Tej ljudje se tudi prosto gibajo, včasih pa neka stvar tudi traja, da pride do izbruha. Tako da, veliko stvari je tukaj nedorečenih in morda ne najbolje rešenih in menim, da bi pač tudi ta postopek, na kakšen način se nekdo odloči ali pozovejo zdravstveno službo, da pride po migrante in jih odpelje, ne moremo nekako prepustiti policistom. Zdaj, lahko rečemo policistom in vojakom, da ne bo kdorkoli se počutil, da ga izločamo iz tega, ampak danes je bila pač seja namenjena tema dvema področjema. Se pravi, to je tudi drugo vprašanje, ki me zanima, res, ali bomo tukaj naredili kakšen korak naprej.

Kot rečeno, jaz mislim, da je vedno bolje preventiva kot kurativa in danes je namen te seje, sklica s strani Slovenske demokratske stranke predvsem o tem, da čim več naredimo že na preventivi. Na preventivi in zaščiti tistih, ki prihajajo, tistih, ki so v stiku z njimi, tistih, ki so potencialno ogroženi in nenazadnje temu pripomoremo tudi širše, vsem državljankam in državljanom. Kajti, ko, če enkrat pride do res neke večje epidemije, potem bomo požar gasili. Danes je pa zelo pomembno, da ga poskušamo ustavljati na samem mestu ali pa čimbolj ograditi. In res je, to ste mi odgovarjali in to zelo, mislim da na vsako vprašanje, ki sem ga postavila, imate kar »copy-paste« stavek, in sicer nobene bolezni ni, ne prinašajo migranti, ki je v ta prostor ne bi poznal. To je stavek. Jaz v našem zapisu ali pa v našem predlogu sklica seje nismo nikoli rekli, da gre to za bolezni, ki jih mi nismo poznali, čeprav rdeči veter ni najbolj znan v Sloveniji. Ampak načeloma smo pa povedali, da gre za bolezni, ki pa smo jih že kar precej uspešno izkoreninili. In zato imamo nekatera cepljenja, drugo pa seveda druge preventivne oziroma ukrepe, da do njih ne pride.

In to ne pomeni, da se mi s temi vprašanji ne smemo ukvarjati, pa ni prav, da se ukvarjamo. Dejstvo je, da si ne smemo privoščiti, da pride do razširjenja teh bolezni. In kot sem povedala, po nekih mednarodnih zdravstvenih ustanovah so določene bolezni ponovno v razponu oziroma se pač tej odstotki dvigujejo, kar pomeni, da ni zanemarljivo. Ne nazadnje je pa tukaj tudi drug problem. Tukaj gre pa za zaščitna sredstva. Po mojih nekaterih informacijah zaščitna sredstva, ki jih policisti imajo, pa velikokrat opozarjajo na to, da je rokovanje z njimi še zelo, bom rekla v povojih in si želijo, da bi imeli na tem področju več izobraževanja. Več izobraževanja, kar ni nič slabega, če prihaja iz njihovih vrst, da tako stvar tudi uslišimo. Se pravi, zaščitna sredstva so, ampak včasih je pa rokovanje z njimi tudi vprašljivo. Mi dobro vemo, da zdaj vemo, da se je policist, ta primer okužbe z garjami, dejansko je prišlo in ta zadeva gre v stiku pravzaprav koža na kožo. In zdaj, če policist ni ustrezno uporabljal zaščitnih sredstev, je do tega lahko prišlo. Če bi jih, verjetno iz kože na kožo ne bi prišlo kar tako do tega prenosa bolezni.

Tako da tukaj je več elementov, kateri se mi zdi prav, da opravimo neko razpravo. Medtem, ko sklepi, ki smo jih predlagali pa mislim, da niso prav nič, bom rekla takšni, ki bi morali biti deležni neke polemike, in sicer prvi sklep, ki ga predlagamo: Odbor za zdravstvo in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo priporočata Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za notranje zadeve, da poskrbita za preprečitev širjenja nalezljivih bolezni, ki jih ob ilegalnih vstopih v Republiko Slovenijo s seboj prinašajo migranti. Jaz sem povedala kje se mi zdijo tudi tiste, takšne cone v tem področju, ki so nekoliko problematične in bi zadeve lahko tukaj še okrepili, pa nadgradili.

In kot drugi sklep: Odbor za zdravstvo in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo priporočata Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za notranje zadeve, da redno poročata o sprejetih ukrepih za preprečitev širjenja nalezljivih boleznih, ki jih ob ilegalnih vstopih v Republiko Slovenijo s seboj prinašajo migranti, ter njihovemu izvajanju in učinkih. Zakaj ta sklep? Zagotovo zato, da se bodo tudi ljudje, ki prihajajo v stih z migranti ali pa, ki živijo na področju kjer je pač ta pritisk migrantov izjemno velik, počutili bolje, ker bodo vedeli in bili seznanjeni z različnimi ukrepi, ki so namenjeni preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni.

Toliko zaenkrat iz moje strani. Zdaj, jaz si pač želim neko konstruktivno razpravo v tej vez, ravno zato, ker menim, da lahko s skupnimi močmi naredimo tudi korak naprej k temu, da se pač stvar, ki morda danes še niso dovolj dobro urejene, uredimo bolje in da pač vidimo tudi kje so tiste sive cone, ki pa morda terjajo določene odgovore ali pa ostrejše ukrepe pristojnih.

Hvala lepa.

Ja, hvala lepa tudi za to dodatno obrazložitev in predstavitev. In na tej točki dajem besedo za pojasnila in dogovore najprej predstavnikom Ministrstva za zdravje, potem za notranje zadeve, policije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Izvolite državni sekretar Ministrstva za zdravje, dr. Tomaž Pliberšek.

Tomaž Pliberšek

Spoštovani predsednik, podpredsednik! Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni.

Ministrstvo za zdravje se je s problematiko zagotavljanja zdravstvene varnosti zdravstvenih delavcev in posredno tudi policistov aktivno ukvarjalo že v letu 2015, ko smo imeli masovne prehode državne meje. Takrat so bila izdana navodila za delo z migranti, ki so bila posredovana tudi vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Dejstvo je, da od tistega leta dalje, ves čas se ta navodila seveda novelirajo v skladu z izsledki praks, takšnih in drugačnih, protokoli so vzpostavljeni, delujejo 24 ur, 7 dni v tednu, kar se teh navodil tiče. Dejstvo pa je, da je treba tu poudariti, da navodila pač padejo toliko na plodna tla, tudi sami ste ugotavljali, da je to kar zajeten snopič teh navodil, kateri se seveda ukvarja naša služba epidemiološka v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Gre za, bom rekel širok nabor strokovnjakov, dostopnih 24 ur na dan, dnevno spremljajo dogajanje v svetu, so, bom rekel povezani z institucijami tako v naši državi kot tudi po svetu, torej znajo preučevati tveganja, smo pripravljeni in v skladu s tem seveda vsi tej protokoli tudi tečejo. Tako, da ne bom rekel, da, bom rekel skrb in razprava ni potrebna, ampak mislim, da ta trenutek lahko ugotavljamo, da na celotno geografsko pokritost je za vse, bom rekel veljajo isti protokoli in verjamem, da je tudi ta ozaveščenost pri vseh teh, ki te tudi izvajajo, enaka, je pa seveda odvisno od tega zadnjega člena v verigi, se pravi kako se seveda tej protokoli in pa navodila tudi upoštevajo.

Torej, navodila so obravnavana tako za obravnavo migrantov, kot sem tudi rekel, ob sprejemu kot tudi nadaljnji obravnavi z njimi. Hkrati so vsebovana priporočila inštituta za javno zdravje, jaz upam, da bo tudi kolegica iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje te stvari še malo detajlneje pojasnila. Navodila inštituta se nanašajo na migrante, so objavljene tudi na njihovi spletni strani, imamo tudi na koncu koncev za koronavirus zadnje izsledke in tudi objavo na spletni strani.

Torej, da mogoče malo poročam, v letu 2019 Ministrstvo za zdravje ni dobilo informacij s strani zdravstvenih izvajalcev, o večjih odklonih govorim, ali težavah zaradi obravnave oseb, ki so nelegalno prestopile državno mejo. Kako zadeva v bistvu zgleda v praksi? Ko se, bom rekel pač takšen pribežnik nekje pojavi in je v stiku z, bom rekel Ministrstvom za notranje zadeve, če ima željo, da se, bom rekel pokliče zdravniška pomoč, se aktivirajo ekipe nujne medicinske pomoči, vsi ostali, bom rekel se peljejo v azilne dome, kjer je, bom rekel čisto vsak migrant pregledan. Tisti, ki se pa ne odločijo za azil, gredo pa v en drug dom, kjer so tudi pregledani in se v skladu s postopki v 72 urah vrnejo na področje s katerega so prišli.

Toliko predsednik, podpredsednik, za prvo besedo. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa.

Besedo dajem državni sekretarki Ministrstva za notranje zadeve, mag. Meliti Šinkovec. Izvolite.

Melita Šinkovec

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani podpredsednik Odbora za zdravje, spoštovane poslanke, spoštovani poslanic in vsi prisotni, lepo pozdravljeni!

Ministrstvo za notranje zadeve in v policiji se zelo zavedamo tveganj in okoliščin v katerih naši zaposleni, predvsem policisti delajo. Zato v sklopu zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu redno spremljamo nevarnosti in tveganja, ki bi lahko nastopila oziroma bi jim lahko bili zaposleni izpostavljeni pri svojem delu. Ob tem imamo pripravljene odzive, protokole, ukrepe za zagotovitev njihovega zdravja in varnosti zaposlenih. Zavedamo se, da so tveganja… Da so tveganjem izpostavljani policisti, ki obravnavajo osebe, ki nelegalno prestopajo državno mejo, vendar to niso edini policisti, ki so tem tveganjem izpostavljeni. Policisti… Se pravi, vsi policisti, ki pač v postopkih pridejo v stik z osebami, se pravi, ki jih obravnavajo, so lahko izpostavljenim takšnim ali drugačnim tveganjem.

Na Ministrstvu za notranje zadeve in tudi v policiji se vsi skupaj teh tveganj še kako zavedamo, zato kot sem že dejala, okoliščine spremljamo, tveganja ocenjujemo in imamo vzpostavljene ustrezne protokole, postopke, usposabljanja, izobraževanja, osveščanja in tudi poročanja o teh dogodkih ter tudi pripravljene preventivne in zaščitne ukrepe, da ta tveganja obvladamo oziroma jih zmanjšamo oziroma minimaliziramo. Naš izhodiščni dokument pri tem postopanju, pri nastanku katerega smo tudi sodelovali, pa so smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje. Se pravi, gre za dokument, v katerem so opredeljene poti obveščanja, postopki pripravljenosti in odzivanja, ukrepanja ob različnih nivojih tveganja in napotki katera zaščitna oprema se pri tem uporablja. Poleg tega pa naše ukrepanje usmerja in predvsem tudi nadzoruje NIJZ. Le-ta spremlja tveganja v Sloveniji in širše ter daje usmeritve, nas o tem obvešča, redno in nam daje usmeritve za postopanja v takih primerih.

Glede postopkov, ukrepov in uporabe zaščitne opreme, so naši policisti preko različnih kanalov obveščeni, poučeni in ozaveščeni. Policija ima te postopke razobešene po svojih delovnih prostorih na policijskih postajah, dokumenti so objavljeni na intranetnih straneh policije, poleg tega pa so s postopki varstva pri delu seznanjeni v procesu izobraževanja in usposabljanja. V primeru, da pa je treba izvajati dodatne ukrepe, pa se še posebej izvedejo dodatna splošna in konkretna usposabljanja za uporabo zaščitne in varovalne opreme.

Poleg tega naj izpostavim, da imamo v Ministrstvu za notranje zadeve in policiji vzpostavljen sistem zagotavljanja oziroma nabave zaščitne opreme, zaščitne in varovalne opreme in tudi njeno distribucijo, ki zagotavlja nenehno dostopnost te opreme vsem policistom, na policijskih postajah, upravah in večje zaloge imamo shranjene v logističnih prostorih Ministrstva za notranje zadeve. V kolikor pride do primera, ko posamezen policist tega nima, se pravi te zaščitne opreme nima pri roki, gre v bistvu za človeško napako v verigi pač distribucije te, oziroma dostavljanja te opreme, kar pa ne pomeni, da gre za pomanjkljivost sistema. Mi ob vsakem takem primeru preverimo, če se je kaj spremenilo oziroma zakaj je prišlo do te napake.

Torej lahko potrdim, da imamo v Ministrstvu za notranje zadeve in policije vzpostavljen zelo dober in delujoč sistem preventive zaščite in kontrole na tem področju. Natančno imamo opredeljene postopke, v primeru suma na okužbo bodisi pri osebi katero policist obravnava v postopku, bodisi da se zdravstvene težave pojavijo pri policistu samem. Da so postopki v smernicah ustrezno opredeljeni in da so policisti s postopki tudi ustrezno seznanjeni, potrjuje tudi dejstvo, da policisti v vseh primerih, ko obstaja sum na to, da imajo opravka z okuženo osebo, ustrezno ukrepajo.

Prav tako je treba poudariti, da je v zadnjih letih, pa še posebej od leta 2015, razen v izpostavljenem primeru v Policijski upravi Novo mesto, v policiji in Ministrstvu za notranje zadeve nismo zaznali primera okužbe policista, še posebej pa ne večje ali pa skupinske obolelosti na delovnem mestu. V primeru pojava garij, ki je bil izpostavljen pri posameznem policistu v Novem mestu, gre torej za osamljen primer, ki je bil ustrezno obravnavan, pri čemer v zvezi s tem je treba poudariti, da policist sam tega primera ni prijavil kot poškodbo pri delu.

Zdaj pa če se še navežem na tole pisanje enega od sindikatov. Bilo je omenjeno, da smo kot MNZ, da smo v bistvu žogico, bom rekla predali kar nazaj policistu oziroma sindikatu. Sindikat je v bistvu zelo na splošno pač opozoril, da dobiva neke informacije iz terena, mi smo ga takoj pozvali, da nam, če ima bolj konkretne informacije, pa seveda tukaj nismo mislili ime, priimek in katero bolezen ali karkoli, ampak več informacij na katerih bi lahko ukrepali, poleg tega pa smo takoj, bom rekla po sistemu pregledali in tudi vprašali NIZJ, če je on po svojem, bom rekla po svoji vertikali dobil kakršnokoli informacijo glede tega. Po naših preverjanjih prijave, v bistvu poškodbe pri delu ni bilo, ker to je del postopka, ko se policist pač ali okuži ali kakorkoli in se pravi, postopek je tak, da policist, če dobi neko bolezen ali okužbo, mora iti k svojemu osebnemu zdravniku in tam pač prijavi ali je poškodba pri delu oziroma oceniti, tudi zdravnik pač ali pa zdravnik prijavi in se pač dogovorita kako in kaj je tudi z zdravljenjem. Potem pa, če zdravnik oceni, da je ta bolezen tako, bom rekla pereča, obvesti tudi območno enoto NIJZ in NIJZ presodi ali je treba o tem obvestiti tudi delodajalca. V tem primeru te informacije delodajalec ni prejel. Toliko zaenkrat.

Hvala.

Želite besedo, namestnik generalne direktorice? Potem dajem besedo predstavnici Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gospe Tatjani Frelih.

Izvolite.

Tatjana Frelih

Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Jaz sem epidemiologinja na centru za nalezljive bolezni in bi mogoče na kratko, da bo vseeno bolj jasno kako je v Sloveniji organizirano spremljanje nalezljivih bolezni. In sicer, spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji je urejeno tako, da vsak zdravnik ali pa laboratorijski delavec, ki pri svojem delu potrdi nalezljivo bolezen, ki je na seznamu prijavljivih nalezljivih bolezni, po Zakonu o nalezljivih boleznih, mora to nalezljivo bolezen prijaviti in najprej prijavi na območno enoto, potem iz območne enote pač te prijave dobimo na centru za nalezljive bolezni, kjer jih pač vsak teden pregledamo, primerjamo s prejšnjim tednom pač, da vidimo kakšni so trendi, ali gre za povečanje ali gre za zmanjšanje, poleg tega pa na nacionalnem nivoju spremljamo nalezljive bolezni tudi na evropskem prostoru, preko sistema EWS, to je »early warning system«, kamor se stekajo vse nalezljive bolezni iz držav članic Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora, medtem ko na nivoju sveta pa spremljamo nalezljive bolezni preko IHR sistema, to je portal v katerega pač izbruhe oziroma večje dogodke, povezane z nalezljivimi boleznimi, prijavljajo vse države, ki so podpisnice mednarodne zdravstvenega pravilnika.

O teh nalezljivih boleznih na centru za nalezljive bolezni vsak teden pripravimo poročilo, ki se imenuje Poročilo o dogodkih, ki lahko predstavljajo tveganje za nalezljive bolezni in to poročilo prejmejo v glavnem zdravstveni delavci, zdravniki, prejme ga Ministrstvo za zdravje, prejmejo ga inšpekcijske službe, v katerem pač podrobno opišemo vse dogodke, ki so se v prejšnjem tednu zgodile v Sloveniji in pa dogodke, ki so se zgodili pač drugod po svetu.

Mogoče, ko sem poslušala gospo Bah, bi imela samo eno pripombo oziroma nekaj pripomb, pa zaradi tega, da … Mislim, govorili ste o eradikaciji. Moramo se zavedati, da eradicirana nalezljiva bolezen so samo črne koze. Druge nalezljive… Eradikacija pomeni, da so popolnoma izginili, da tudi povzročitelja ni več v prostoru. Virus črnih koz naj bi, pač ga zunaj ne najdemo, menda ga imajo shranjenega samo v laboratoriju v Atlanti in v enem laboratoriju v Rusiji. Potem, rdeči veter, moram priznati, da tudi jaz nisem vedela kaj je to rdeči veter, dokler nisem v časopisu tega prebrala. To je v bistvu šen, to je streptokokna okužba kože, kar je pa… Sem šla potem tudi gledati naše poročilo o nalezljivih boleznih, to je pač zelo pogosto prijavljena nalezljiva bolezen in sicer, če vam preberem, recimo, 2015 jih je bilo 2 tisoč 429, naprej 2 tisoč 376 primerov, 2017 2 tisoč 293, recimo 2017 (?) tisoč 881, povprečje petih let je 2 tisoč 199, tako da to pač ni kaj posebnega. Okužba, ki naj bi bila povezana z migranti. Potem, ta navodila, ki ste jih omenila za policijo, ta navodila so nastala ob izbruhu ebole v zahodni Afriki. Če se spomnite, v Sierra Leone in Liberiji je bil velik izbruh ebole in takrat smo pripravili vsa ta navodila, in sicer za policijo, za carino, za zdravstvo, za pristanišče, za letališče. Potem, mogoče o garjah.

Garje, je res, da so zelo pogoste pri migrantih, predvsem zaradi tega, ker pač imajo tako zelo neugodne higienske razmere. Moram pa reči, da se z garjami v zadnjih letih srečujemo tudi pri nas, in sicer bodisi posamične primere, lahko vam pač številke preberem, povprečje 5 let je 413 garij na leto, pri Slovencih, pri državljanih Republike Slovenije. Imeli smo tudi kar nekaj izbruhov že, in sicer v domovih za stare, v dijaških domovih, v teh, v hotelih, tako da… Je pa res, da predvsem garje in uši povezuje, mislim opisujejo tudi pri migrantih, medtem ko moram reči, da drugih nalezljivih bolezni zaenkrat pri migrantih ne registriramo. Moramo pa hkrati tudi priznati tudi to, da dokler migrant ne pride v sistem, pa dokler ga zdravnik ne identificira, ga ne, pač mi ne bomo dobili.

Sem pa šla vseeno kljub temu pogledati za te najbolj, nalezljive bolezni, ki jih največkrat omenjate, recimo HIV, hepatitis B, tuberkuloza, ošpice in vse te nalezljive bolezni, jaz sem šla gledati evropski prostor, in sicer poročila Svetovne zdravstvene organizacije in poročila ECDC in pri vseh teh nalezljivih boleznih v evropskem prostoru in v Sloveniji opažamo upadanje. Edino kar zadnja tri leta opažamo velik porast, ne samo na evropskem prostoru, ampak v svetovnem prostoru, so pa ošpice. Ošpice, ki pa niso spet povezane z migracijo, ampak so povezane predvsem s padcem precepljenosti populacije. Recimo zato je, so štiri države v Evropi lani izgubile status države kjer so bile ošpice eliminirane, to so bile Albanija, Slovaška, Grčija in Velika Britanija, in mislim, da so tudi združene države bile na robu ali bodo ta status izgubile. Status države kjer so ošpice eliminirane dobi država, ki najmanj 12 mesecev ne zazna avtohtonih, bom rekla, ošpic, ki niso bile vnesene iz neke druge države in ki pač dokaže, da ima vzpostavljen odličen sistem spremljanja. To bi jaz zaenkrat povedala. Če imate še kakšno vprašanje, sem pripravljena, ne bi pa s temi številkami morila, ker mislim, da jaz si jih tudi ne zapomnim na pamet, si jih moram zapisati, pa vi si jih tudi ne boste zapomnili.

Hvala.