Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni in vsi ostali prisotni!

Pričenjam 20. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, Žiža Felice, ta tekst znam že na pamet. Felice Žiža se ne bo udeležil seje, na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci in mag. Andrej Rajh nadomešča Marka Bandellija, Jože Lenart nadomešča Aljaža Kovačič, Suzana Lep Šimenko bo tukaj namesto poslanca Bojana Podkrajška, potem Andrej Černigoj nadomešča Tadejo Šuštar in Dušan Šiško nadomešča poslanca Zmaga Jelinčiča Plemeniteta.

S predsednikom odbora za gospodarstvo sva se dogovorila, da bo današnjo sejo vodil on, zato kolega Branislav Rajić vam predajam besedo. Prosim.

Hvala. Dober dan vsem, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni in prisotni! Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Minister za finance se je opravičil. Naprej pa mag. Dejan Kaloh nadomešča mag. Marka Pogačnika. Kolega Dušan Šiško nadomešča Janija Ivanušu, kolegica Lidija Divjak Mirnik nadomešča kolega Edvarda Pavliča, kolega Jurij Lep nadomešča kolega Roberta Polnarja in to je vse za enkrat.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov, ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRIPOROČIL VLADI ZA OMILITEV UČINKOV PANDEMIJE COVID-19 V PANOGAH VEZANIH NA JAVNE PRIREDITVE IN ZBIRANJA TER ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA USPEŠNO PRILAGODITEV KREATIVNO KULTURNEGA SEKTORJA IN INDUSTRIJE SREČANJ NA NOVE RAZMERE. Poslanske skupine SD, LMŠ in SAB so dne 20. maja vložile zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo in Odbora za gospodarstvo z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, seznam vabljenih na sejo imate v sklicu, ga ne bom znova bral.

Za predstavitev zahteve dajem najprej besedo predstavnici predlagateljev zahteve kolegici Mag. Meiri Hot. Izvoli.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister, lep pozdrav tudi v našem imenu. Ob pojavu globalne pandemije novega virusa so bile najbolj prizadete človeške dejavnosti tiste, ki so tako ali drugače vezane na zbiranja, srečanja, prireditve. Ko so epidemiologi pozvali k ustavitvi javnega življenja so imeli v mislih predvsem to - ustaviti prav vse dejavnosti, kjer se dogaja veliko tesnih in naključnih stikov udeležencev iz različnih socialnih krogov in geografskih lokacij. Vsi taki dogodki namreč v prvi fazi bi izjemno otežili sledenje okužbam in onemogočili obvladovanje epidemije, zato smo celo v Državnem zboru imeli in imamo ukrepe proti okužbam. Zaradi javnega zdravja smo se tako podredili ukrepom in z vidika javnega zdravja je doslej to dobro delovalo, ker smo disciplinirano ustavili tako imenovano javno življenje. V dobršni meri se je to zgodilo tudi zato, ker so ljudje zaupali, da bo država razumela poslovni in socialni vidik takega ukrepa in pomagala nadomestiti škodo. Take so bile vsaj napovedi o paketih in o novih paketih, v katerih bo zajeto prav vse kar ni bilo zajeto v prejšnjih. Zunaj pa se niso zaprli le hoteli ter odpovedale kulturne prireditve in športni dogodki. Odpovedani ali za nedoločen čas prestavljeni so bili kongresi, konference, gledališče predstave, občinske proslave, cela serija dogodkov na katerih sta zgrajena slovenska prepoznavnost in turizem kot na primer tekmi svetovnega pokala v smučanju oziroma v skokih v Kranjski gori in Planici. Za mnoge je škoda nenadomestljiva, pa ne govorimo samo o organizatorjih. Kolikokrat pomislimo na vse tiste, katerih vsakodnevni posel je zgrajen na takih dogodkih, ne samo na gostinstvo ali turizem, pa to ne pomeni, da nanje ne smemo misliti, opozoriti pa želimo na to, da so nekateri prizadeti še huje od turizma in gostinstva. To sejo smo zahtevali, da izpostavimo položaj tistih, ki organizirajo koncerte, seminarje, srečanja, kongrese, tistih, ki postavljajo ozvočenja, odre in prireditvene šotore, turističnih vodnikov, tolmačev in vseh drugih, ki sta jim delo in zaslužek vezana na prireditve in srečanja. Praviloma delajo preko espeja, Vlada pa jim je s koncem epidemije vzela tudi vse ukrepe pomoči. Glasbenikov, športnikov, glasbenih učiteljev in športnih trenerjev, pomožnega osebja, katerih prihodnost je negotova. Cele vrste tistih, ki ob takih prireditvah delajo honorarno in jim je to edini vir preživljanja, a v nobenem od treh paketov ni nobene pomoči zanje. Naštevala bi lahko še dolgo, a za to razpravo danes je pomembno, da se vrnemo k osnovam. Vsako delo je častno in vsako delo si zasluži spoštovanje, vsako delo pa ni podobno tovarni ali gradbišču, trgovini ali pisarni, zato v naprej pozivam vse, da ne obsojajo situacij, ki jih ne poznajo najbolje. Področja o katerih se danes pogovarjamo, so preveč raznolika, da bi se spoznali na vse. Med tem, ko se življenje v drugih dejavnostih počasi vrača v normalo, pa ostajajo dejavnosti, ki že polne tri mesece sploh ne smejo obratovati. Prvo pomembno dejstvo je, da so bile vse večje javne prireditve ustavljene že od 7. marca naprej, vsi sprejeti ukrepi so tempirani na 13. marec, ko je Vlada razglasila epidemijo. Nato smo bili prav vsi premalo pozorni. Celi sektorji človeških dejavnosti so bili prizadeti prej kot ostali.

Drugo pomembno dejstvo je, nekatere dejavnosti so bile popolnoma ustavljene, nekatere pa so iz objektivnih razlogov še vedno ustavljene. Gostinski lokal ali hotel se vendarle začne polniti, ko ga odpreš. Začetek organizacije prireditve pa pomeni mesece priprav in stroškov preden lahko morda računaš na prve prihodke. Vse dotlej morajo ekipe daleč od oči javnosti delati na zalogo, da bi lahko ob izvedbi poplačale vse stroške, ki so nastale s prireditvijo. Bolj kot je prihodek vezan na dejansko izvedbo in izkupiček od nje, na primer prodajo vstopnic, v bolj negotovem položaju je dejansko prizadeti. Če pa je tvoje osnovno delo vezano na to, da prireditve sploh so, na primer izposojevalci opreme, zasebna varovanja, kongresno razstavišče in centri, pa tolmači pa tehnično osebje, potem si prav na dnu verige. Če ne obratujejo tvoji naročniki, potem tudi zate enostavno ni dela. To velja tako za avto industrijo prav enako kot za organizatorja koncertov. Zato trdimo, da so bili tisti, ki so vezani na prireditve, bolj prizadeti kot ostali, ki jim pa seveda prav tako ni lahko. To pa je pač dodaten argument za dodatno pomoč. Ponovno poglejmo dejstva. Predstavniki slovenske industrije srečanj so navedli, da je njihova industrija skupaj ustvari 270 milijonov evrov letnega prometa. Od razglasitve epidemije dalje poročajo skoraj 100 odstotnemu upadu prihodkov, do konca leta pa predvidevajo upad za vsaj 116 milijonov evrov, torej skoraj za polovico. Gre za 15 tisoč zaposlenih v industriji srečanj in za več kot 20 tisoč samozaposlenih in honorarcev, ki so tako ali drugače vezani na to, da prireditve in srečanja sploh potekajo. Gre za ljudi katerih znanje je pogosto specializirano, da ga ni lahko pridobiti in ni prenosljivo. Ljudje so se dolgo in temeljito pripravljali na poklice, ki jih opravljajo, njihovi delodajalci so vanje vlagali in njihovi naročniki se zanašajo nanje. Še vedno imajo popoln izpad prihodka in ni jasno kdaj se bo stanje izboljšalo. Omejitve potovanj, zbiranj, srečanj, prireditev, ostaja v veljavi. Časovnica popuščanja ukrepov s tega področja je stroga in ne omogoča dolgoročnega planiranja, ki pa je v teh sektorjih nujno. Epidemija ni povzročila le odpovedi pomladanskih dogodkov, zamaknila ali ogrozila je tudi tiste načrtovane za poletje in kakor tudi kasneje za jesen, zato trdimo, da bodo panoge vezane na prireditev prizadete dlje kot ostale. Zadnji trije meseci so bili naporni za vse. Jasno je bilo, da je različnih situacij toliko, da ne bo mogoče takoj pomagati vsem, zato menimo, da je zdaj skrajni čas, da se umirjen o in trezno z dejstvi oceni situacija in učinek do sedaj že sprejetih ukrepov. Pozivi, ki smo jih prejemali v Državni zbor zadnje tedne in so priloženi h gradivu, vključujejo Združenje koncertnih organizatorjev, dopis posredovan 14. aprila. Poziv 27. predstavnikov glasbenega sektorja s 4. majem, da danes ga je podpisalo več kot 100 glasbenih festivalov in organizacij in mimogrede, podoben poziv poteka prav na vsej Evropski ravni, gre za svetovni problem dejansko. Poziv in predlogi slovenske industrije srečanj, ki so pred enim tednom pokazali kako zelo široko je prizadeto področje. Pa to nikakor ni vse. Pisali so nam režiserji in filmski ustvarjalci, v sklopu obravnave vseh protikoronskih paketov smo prav tako dobili celo serijo predlogov iz katerih se je dalo razbrati eno, zaradi narave dejavnosti ali nadaljnje višje sile, bodo nekatere dejavnosti potrebovale nujno, dodatno in konkretnejšo pomoč. V uvodu ne bi želeli izpostavljati naših alternativ do sedaj sprejetim ukrepom. Narobe bi bilo, če bi v tem trenutku v naprej ocenjevali učinke ukrepov. Prav pa je, da predstavniki gostov predstavijo svojo situacijo, svoj pogled na sprejete in predvidene ukrepe, da povedo kje bi dejansko najbolj potrebovali pomoč. V tem trenutku bi želela za nadaljnjo razpravo ugotoviti le sledeče. Prvič, da so z dnem konca epidemije, torej včeraj, prenehali veljati ukrepi temeljnega dohodka in plačila prispevkov za samozaposlene. Za honorarce že tako ni bilo predvidenih ukrepov. Torej, predvidevamo težave vsaj na tem področju. Drugič, s sprejemom protikorinskega paketa 3 prejšnji teden, je bilo uvedeno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do konca leta. Tretjič, Vlada je v zadnjem trenutku prisluhnila zahtevam mnogim in delno povezala amandma opozicije s katerim je, vsaj za en mesec, do 30. junija, podaljšala možnost subvencij za čakanje nadelo za vse delodajalce, ki so jim prihodki upadli za vsaj 10 %, ne glede na panogo, kar je bila naša osnovna zahteva na podlagi vseh pozivov, ki smo jih prejemali. In četrtič, z redakcijskim amandmajem je Vlada na koncu celo črtala 24. člen PKP-3 zakona, s čimer je naredila isto, kot smo že z amandmajem na odboru zahtevali Socialni demokrati in del opozicije. Da se omogoči združljivost ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Zakaj to izpostavljam? Ker je Vlada oziroma koalicija morda s tem pridobila še dodaten mesec dni časa za dogovor o tem, kako bolj ciljano pomagati tistim, ki so najbolj prizadeti in se ne morejo pobrati tako hitro kot ostali. To je tudi v pojasnilo mnogim, ki so spraševali zakaj ta seja in zakaj sedaj po sprejemu tretjega protikoronskega zakona. Mi to sejo jemljemo kot priložnost, da se strpno pogovorimo tudi o tistih manj vidnih posledicah in se dogovorimo o pomoči, ki jo prizadeti potrebujejo. Zato tudi prosimo vabljene na sejo, da iskreno ocenijo sedanje stanje in da izpostavijo prioritetna področja pomoči. Poslanke in poslance pa pozivamo, da smo pri razpravi konstruktivni in da izhajamo iz potreb ljudi. Nenazadnje na dejstvu, da ljudje vrsto dejavnosti opravljamo v obliki zbiranj, srečevanj in prireditev, da smo ljudje socialna bitja, gradi celo strategije razvoja slovenskega turizma. Celotna njegova naravnanost kaže na to, da v Sloveniji zelo dobro razumemo, da so dogodki dejansko osnova doživetja na kateri na to raste petzvezdnična ponudba, ki jo želimo ponuditi gostom. Veliko lokalnih skupnosti je tako vrsto let vlagalo ogromno sredstev v razvoj in promocijo prireditev, ki bi na destinacijo privabila dodatne goste in to predvsem izven sezon, saj so lahko prireditve, kot sem že poudarila, prav tisti korektiv, ki pomeni bistveno izboljšanje prihodkov iz naslova turizma. Ampak potrebno je povedati, da so vse te prireditve potrebovale vrsto let, da so si z vztrajno promocijo sploh ustvarile ime in privabile obiskovalce. Na prime praznik kakijev v Strunjanu, ki je rezultat dela lokalnega društva in je pričel kot majhen praznik, danes v enem vikendu novembra privabi čez 20 tisoč obiskovalcev. Torej, izven sezone. Pomeni pa edinstven način tako za promocijo kraja, kakor tudi domačih proizvajalcev. In takih prireditev je po seli Sloveniji ogromno čez vse leto. Vsem je lastno dejstvo, da so rezultat dolgoletnega trdega dela, ki ni obrodilo takojšnjih rezultatov, temveč zaradi vztrajnosti organizatorjev po več letih morda postala uspešna prireditev. In kdo bo njim povrnil vsa leta vloženega truda. Vrsto let gradiš, delaš, vztrajaš, čez noč pa izgubiš vse. Če dogodki torej polnijo destinacijo, lokale, trgovine, hotele, je povsem razumno pomagati tistim, ki organizirajo in izvajajo dogodke. Tudi zato želimo ponovno opozoriti na vrsto specifičnih dejavnosti, ki jim je skupno to, da ne morejo preživeti, če se ne začnemo ponovno srečevati in družiti. Pa tudi slovenski turizem in gostinstvo se bosta veliko težje postavila na noge, če nam tu spodleti. Toliko v uvod.

Predloge sklepov bom predstavila v nadaljevanju, ste jih pa vsi seveda prejeli in izhajajo iz omenjenih javnih pozivov, ki smo jih prejemali. H gradivu smo priložili tudi pregled ukrepov po različnih državah, zato jih za sedaj ne bi posebej izpostavljala. Prosila bi pa goste, da se opredelijo tudi do predlaganih sklepov, seveda pa tudi do sedaj že sprejetih ukrepov in da nam predstavijo, kako bi jim bilo mogoče najbolj učinkovito pomagati.

Preden zaključim pa naj še enkrat poudarim, zakaj zatrjujemo, da je bistveno temu sektorju pomagati sedaj. Prvič, ker gre za zares veliko skupino državljank in državljanov, ki so v resnici v stiski. Drugič, ker to skupino v veliki meri tvorijo espeji, ki jim je z 31. majem prenehalo upravičenje do pomoči države in je čez noč postalo vprašljiva in ogrožena eksistenca, saj nimajo nikakršnih prihodkov. Kot tretje, ker prav nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti možno organizacija večjih prireditev, zaradi česar bodo tudi v nadaljnjem brez kakršnihkoli prihodkov in ker je časovnica popolnoma nejasna, ker se ne ve kdaj bo mogoče karkoli organizirati, zaradi česar je onemogočeno kakršnokoli planiranje. In seveda tudi pogoji pod katerimi bo eventualno mogoče organizirati dogodek, so za sedaj popolnoma nejasni. In navsezadnje tudi, če bodo jutri sproščeni vsi pogoji, vsi ukrepi in bo jutri dovoljena organizacija prireditev, gre za dejavnost, v kateri bo, kot je bilo poudarjeno, na začetku najprej potrebno pokriti vse stroške, šele čez toliko časa bodo prišli prihodki in zato je potrebno temu sektorju pomagati sedaj in zato predlagamo sklepe, ki jih bom v nadaljevanju predstavila.

Hvala.

Dovolite mi, da povem, da gospod Franci Breznik nadomešča poslanko Alenko Jerajevo.

Hvala.

Jaz pa vas obveščam, da mag. Andrej Rajh nadomešča kolega Franca Kramarja.

Zdaj pa besedo dobijo predstavniki Vlade. Prvo ministrstvo, ki je želelo besedo je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, zanj državni sekretar gospod Simon Zajc.

Izvolite.

Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali gostje!

Vlada Republike Slovenije pri sprejemanju odločitev glede sproščanja ukrepov za javno zbiranje in organizacijo večjih dogodkov upošteva mnenje in priporočila zdravstvene stroke, ki temeljijo na oceni epidemiološke slike v Sloveniji in tudi v tujini. Vlada je izdala spremembo odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji, ki velja od 1. 6., in dopušča zbiranje do 200 ljudi, če je mogoče zagotoviti minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri organiziranem zbiranju ljudi, na primer pri javnih prireditvah, mora organizator zagotoviti ukrepe NIJZ in tudi poskrbeti, da bodo ljudje to spoštovali, še vedno ni dovoljeno zbiranje v nočnih klubih in diskotekah, gledalcev na športnih tekmovanjih in podobno. Prav tako so zelo omejena mednarodna potovanja v tem trenutku in velja strog režim na zunanjih mejah EU in Schengenskega prostora. Na notranjih mejah EU in Schengenskega prostora naj bi se kontrole na mejah postopno odpravljale, temu smo zdaj že tudi priča, potekajo seveda tudi bilateralni dogovori. Vsi ti ukrepi, ki so bili nujni za zajezitev epidemije COVID-19, so pustili velike posledice za gospodarstvo, ne le pri nas, temveč povsod po svetu se soočajo z zelo podobnimi če ne enakimi težavami. Ogrožena so številna delovna mesta, še posebej v sektorju gostinstva in turizma ter s turizmom povezanih dejavnosti. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že od začetka epidemije spremljalo in pregledovalo predloge in pobude posameznikov, podjetij in deležnikov iz okolja za omilitev posledic epidemije ter zdravstveno-gospodarske krize, ki je prišla z njo. Zavedamo se, da so podjetja, ki se ukvarjajo z organizacijo prireditev, koncertov, sejmov in drugih večjih dogodkov kakor tudi podjetja, ki izdelujejo in prodajajo ali sposojajo opremo za večje dogodke in prireditve, utrpele velike izgube kakor tudi mnogi drugi sektorji. V Sloveniji smo se takoj po razglasitvi epidemije lotili oblikovanja ukrepov in podpore gospodarstvo. Na našem ministrstvu si prizadevamo za pomoč gospodarstvu in ohranitev delovnih mest, zato smo tudi Vladi Republike Slovenije predlagali številne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Verjamemo, da sta že prvi in drugi paket ukrepov, ki so bili usmerjeni predvsem v odpravo težav povezanih z likvidnostjo in za ohranitev delovnih mest, pomagala tudi dejavnost organiziranja sejmov, prireditev in večjih dogodkov. Državni zbor je 29. maja, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije, torej tretji paket, ki je predvsem namenjen dejavnostim, ki jih epidemija COVID, jih je najbolj prizadela. Zakon je bil v uradnem listu objavljen 30. 5., in velja. Mnogi ukrepi, ki so bili sprejeti v vseh treh interventnih zakonih, bodo v veliko pomoč tudi organizatorjem sejmov, razstav in drugih večjih dogodkov. S prvim protikoronskim paketom smo omogočili gospodarstvu poslovanje in zaposlenim normalno življenje preko povračila nadomestil plač delavcem na čakanju. Oprostitvi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, posebno pozornost smo namenili posebej ogroženim, to so samozaposleni in družbenikom z mesečnim in temeljnim dohodkom ter oprostitvijo vseh socialnih prispevkov. Z drugim protikoronskim paketom smo pripravili jamstveno shemo preko SID banke v višini dveh milijard evrov za mikro, mala in srednje velika podjetja ter tudi za velika podjetja. Malim in srednje velikim podjetjem je omogočena 80 % garancija, velikim podjetjem pa 70 % za kredite do pet let, krediti morajo biti odobreni od 12. 3. do konca leta 2020. Ključni ukrep tretjega protikoronskega paketa je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa v deležu od 5 do 20 ur tedensko, poleg tega so še dodatni ukrepi, to so nadomestilo za čakanje na delo za mesec junij, za tiste, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Sledijo hitri in ugodni likvidnostni krediti slovenskega podjetniškega sklada in slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Tukaj so še boni na področju turizma, 200 evrov za odrasle, 50 za mladoletne osebe, poleg teh interventnih zakonov smo prilagodili obstoječe ukrepe situaciji epidemije COVID in omilili pogoje za pridobitev sredstev, kar lahko koristijo tudi organizatorji večjih dogodkov, tukaj govorimo o garanciji za bančne kredite, subvencijo obrestne mere, to je preko našega slovenskega podjetniškega sklada, objavljeno je bilo 8. maja, omilitev pogojev pri potrpežljivih posojili SID banke, mikrokredite preko slovenskega podjetniškega sklada v tem trenutku pripravljamo, potem so tukaj še subvencije za nakup zaščitne opreme, to bodo nepovratna sredstva na podlagi tretjega paketa, ki je bil prejšnji teden sprejet, subvencije za digitalno transformacijo, posojilni sklad za turizem, ki je bil objavljen 10. aprila 2020. Prepričani smo, da bodo tudi dejavnosti in organiziranja večjih dogodkov v veliko pomoč aktivnostim, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija, ki promovira Slovenijo kot varno in privlačno destinacijo za srečanje in poslovni turizem. Z vsemi ukrepi in aktivnostmi se trudimo, da bi pomagali gospodarstvu, da bi čim lažje pričelo s ponovnim poslovanjem in da bi se ohranila delovna mesta, kar je za nas najbolj pomembno, v luči tega, da sodelujemo z predvsem sektorjem turizma in gostinstva, kjer so tudi predstavniki kongresnega turizma, smo seveda ustanovili strokovni svet za turizem. Namen tega sveta je, da redno spremljamo in z deležniki tudi usklajujemo kaj bi bilo še potrebno storiti. Tako bomo tudi glede ukrepov vseh treh paketov na tem svetu prediskutirali ali so ukrepi primerni in kako bi jih bilo v prihodnje, če bi jih bilo potrebno spremeniti in jih potem seveda bomo te spremembe tudi predlagali. Je pa dejstvo, da ko govorimo o omejevalnih ukrepih, ki so vzpostavljeni predvsem zaradi tega, da omejimo širjenje epidemije, je pa problem, ker v tem trenutku nihče ne more napovedati z gotovostjo kaj se nam bo dogajalo čez 3 mesce, čez 6 mesecev, kakšni bodo ukrepi in to je tisti velik problem, da v tem trenutku težko sprejemamo in napovedujemo ukrepe za pol leta v naprej, ampak ravno zaradi tega pa tudi pri nas, preko tega sveta spremljamo sproti kaj se dogaja in tudi glede na sprotno situacijo bomo predlagali izboljšave in nove ukrepe.

Hvala, gospod državni sekretar.

Besedo ima državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani državni sekretar, lepo pozdravljeni in lepo pozdravljeni tudi vsi ostali, ki se udeležujete današnje seje.

Želeli bi poudariti v imenu Ministrstva za kulturo, da vsekakor Ministrstvo za kulturo je zato, da za kulturo skrbi in zato skrbno spremlja tako vse ukrepe kot tudi vse posledice, ki jih bo pandemija imela in jih je že imela za kulturni sektor. Zato je Ministrstvo za kulturo od samega začetka intenzivno delovalo pri pripravi vseh treh interventnih zakonov in zato bi prosila, da izhajamo iz pravih izhodišč in iz resničnih izhodišč pri tej debati in ne iz trditve, ki je bila povedna na začetku, da za določene subjekte s področja kulture ni bilo v treh interventnih zakonih storjenega nič. Že pri pripravi prvega interventnega zakona smo upoštevali vse subjekte, ki delujejo na področju kulture tako samozaposlene kot tiste, ki so zaposleni v privatnem sektorju, torej pri delodajalcih kot tudi naše javne zavode. In zato je bila v prvem interventnem zakonu predlagana in tudi upoštevana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za vse samozaposlene, ki delujejo v kulturi, in sicer 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj 2020. Prav tako je bila sprejeta oprostitev plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene. Oprostitev plačila obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka doseženega z upravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020. Prav tako je za vse delodajalce, ki delujejo na področju kulture veljajo povračilo nadomestila plač so lahko uveljavljali povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu in oprostitev plačila prispevkov. Prav tako je veljalo za samozaposlene v kulturi, da se jim je upoštevala ohranitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje. Bili so na področju resorja, ki spada v pristojnost ministrstva za kulturo sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi, ki so lajšali posledice te pandemične situacije kot recimo oprostitev plačila storitev RTV signala za izdajatelje regionalnih in drugih televizij. V drugem interventnem zakonu so pav tako veljali vsi ukrepi prvega interventnega zakona in dodatno so bili na osnovi posebnega statusa pri prejemanju dohodkov, ki jih imajo samozaposleni v kulturi, upoštevani tudi drugačni kriteriji za upoštevanje pravice do uveljavitve temeljnega mesečnega dohodka in sicer, da je bil upoštevan kriterij njihovih dohodkov za celotno leto 219 kot tisti primerjalni vidik po katerem se lahko temeljni mesečni dohodek zahteva. Ob enem so bili vključeni v drugem interventnem zakonu tudi vsi tisti samozaposleni, ki imajo krajši delovni čas od polnega ali so hkrati delno zaposleni. S 1. 6. 2020 vemo, da so se začele že predhodno sicer določene kulturne dejavnosti sproščati, v začetku maja so se začele sproščati muzejske, galerijske, knjižnične dejavnosti. S 1. 6. 2020 so se začele sproščati tudi prireditve na področju kulture in sicer do 200 udeležencev. Ob enem bi radi v imenu Ministrstva za kulturo poudarili, da se je v tem obdobju javnim zavodom, ki delujejo na področju kulture, normalno plačevalo vse prispevke, ki tako za materialne stroške, plače kot tudi programska sredstva, in sicer tako imenovane dvanajstine, tudi za mesec april, maj in delno marec. To financiranje se nadaljuje tudi v mesecu juniju, do nadaljnjega se nemoteno izplačujejo vsa programska sredstva in tudi druge obveznosti, ki so veljale na področju financiranja kulturne dejavnosti pred pandemijo. Glede na ta specifičen položaj slovenske kulture, kjer je večina tistih, ki na področju kulture delujejo, samozaposlenih ali zaposlenih v javnih zavodih, lahko rečemo, da se to področje nemoteno financira oziroma tisti del kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo pri raznih zasebnih subjektih zasebnega prava in pri zasebnih delodajalcih pa imajo vendarle še po tretjem interventnem zakonu možnost uveljavljati začasen ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa ali ukrep čakanja na delo. Na tej osnovi lahko v imenu Ministrstva za kulturo trdimo, da lahko kulturne dejavnosti, bodisi nemoteno potekajo ali pa do konca junija dejavnosti, ki spadajo na področje kulture, uveljavljajo še nekatera druga nadomestila, ki jih tretji interventni zakon predvideva. Zato bi želeli, da se vendarle poudari, da je Ministrstvo za kulturo intenzivno sodelovalo pri pripravi in zaščiti vseh subjektov, ki delujejo na področju kulture v času trajanja panedemije, prav tako pa se kulturne dejavnosti njihovo financiranje nemoteno nadaljuje. S tega vidika pa bomo seveda spremljali vso možno škodo oziroma posledice, ki jih bo epidemija imela tudi v prihodnosti in temu ustrezno predlagali tudi še nekatere druge ukrepe, seveda v soglasju z ostalimi ministrstvi. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Sedaj pa besedo dobi minister gospod Zvonko Černač iz Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Naj povem, da je gospod minister z nami do 17.30 ure, nato bo namesto njega državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs. Gospod minister, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči in hvala lepa tudi za vabilo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Moram oba opravičiti, od 17.30 dalje, ampak mislim, da na tej točki je bilo uvodoma že vse povedano s strani obeh ministrstev. Kot veste je SVRK organ upravljanja, tako da nimamo kaj dodati k temu, kar je bilo povedano. V kolikor bo pa kakršnokoli vprašanj v razpravi pa sem seveda na voljo. Hvala lepa.