Spoštovani, vsem prav lep pozdrav! Hvala za udeležbo. Začenjam 26. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je bila dvakrat prestavljena zaradi posebnih okoliščin. Danes lahko ugotovim, da smo sklepčni in da ni nobenega problema za to sejo. Obveščam vas, da so se za sejo opravičili gospa Sluga, gospod Koražija, gospa Sukič in gospod Kramar. Mag. Dejan Kaloh nadomešča poslanko Eleno Zavadlav Ušaj in poslanec Leon Merjasec nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko. Vsem še enkrat prav lep pozdrav!

Glede na to, da v zvezi z dnevnim redom v predvidenem roku ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O NEZAKONITIH PREHODIH HRVAŠKO-SLOVENSKE MEJE.

Najprej kot predlagatelj nekaj besed uvoda.

Glejte, vedno znova se pojavi utvara, da je problem ilegalnih migracij rešen. Seveda ta problem ni rešen, še zdaleč ni rešen in še mnogo let ne bo rešen. Problem Evrope je, da ima pač premajhno nataliteto, in Evropa in Slovenija sta pred tisto dilemo, ali odpirati meje ali pa imeti ustrezno družinsko politiko. Osebno mislim, da bi morali imeti ustrezno družinsko politiko in da je vse treba narediti v tej smeri, potem bi mnogi problemi, s katerimi se soočamo, od vprašanja pokojnin pa tja do vsega drugega, predvsem pa do ohranitve civilizacijskih norm in naših držav, sploh ne bili pod vprašajem. Glede na to, da je situacija v Evropi in Sloveniji taka, kot je, pa so ilegalne migracije postale realnost, predvsem zato, ker evropska skupnost kot celota ni bila in, žal, tudi še vedno ni sposobna zares dosledno zapreti in zaščititi zunanjih meja. Ta problem se potem prenaša na članice; spomnim se leta 2015, ko sem svaril, če se ne bo branilo zunanjih meja, se bo začelo postavljati znotraj ograje med posameznimi članicami. Danes je vse to že zdavnaj realnost. Realnost pa je, da vse to ne pomaga, kajti te ilegalne migracije se spodbujajo na različne načine. Predvsem je to postala ogromna industrija, pri kateri mnogo ljudi zelo dobro zasluži; to je seveda zelo sramoten zaslužek, nezakonit, zaslužek z uničevanjem civilizacije, s trpljenjem in uničevanjem človeških življenj, ampak to je realnost moderne Evrope.

Kar se tiče migracij v minulem letu, so bile rekordne. Bilo je okoli 16 tisoč zajetih ilegalnih migrantov po vdoru preko meje na ozemlje Republike Slovenije. Januar in februar letošnjega leta sta bila potem še mnogo bolj intenzivna po vdorih ilegalnih migrantov, za skoraj 100 % več kot lansko leto. Potem je prišlo do padca in pri marsikomu - mnoge razprave so bile tudi v Državnem zboru – je nastal napačen vtis, pač zaradi okoliščin »lockdowna«, kot se je temu reklo, oziroma omejenega gibanja zaradi pandemije korone, da problem usiha oziroma da problema ni več. No, ta utvara se je razblinila minuli mesec, kajti v mesecu juniju - tega v tem gradivu še ni, so pa podatki zdaj že dosegljivi in jih bo podrobneje predstavil potem predstavnik ministrstva oziroma Vlade Republike Slovenije, gospod Kangler -, no, ampak ti podatki so zelo zaskrbljujoči. Lansko leto je bil v primerjavi s prejšnjimi leti junij daleč najbolj rekorden mesec. Letos je po številu zajetih ilegalnih migrantov število še za približno polovico večje, kot je bilo sicer rekordnega junija lani. Če se bo ta trend nadaljeval, potem bo seveda številka 20 tisoč in več zanesljivo dosežena in presežena. Poleg tega se pa postavlja tudi vprašanje, kaj in koliko je tistih, ki jim uspe, bodisi sami bodisi s pomočjo tistih, ki z njimi služijo, kakorkoli se jim že reče, iti preko meje, da se izognejo kontrolam in zajetju na ozemlju Republike Slovenije. V tem primeru je treba zelo jasno opozoriti, da posebej Italija je zelo nezadovoljna s stanjem. V enem primeru so zajeli kar 160 oziroma če sem precizen, 161 ilegalnih migrantov naenkrat, kar je seveda zelo veliko in pove, da je ta problem izjemno pereč in izjemno hud. Vse to ima vse tiste posledice o katerih smo že mnogokrat govorili. Prvi in najpomembnejši je seveda varnostni element. Varnost za vse tiste, ki tu živimo, za državljanke in državljane Republike Slovenije, ki se pač postavlja pod vprašaj. Ravno tako se spravlja v nevarnost tudi vse tiste, ki so udeleženi v tem procesu. Po drugi strani pa je treba vedeti, da v sedanjih razmerah pač pandemija grozi, da pluskne preko meje tudi na ta način. Se pravi, če so meje propustne, če se uspejo ilegalni migranti prebiti na ozemlje Republike Slovenije in potem zlorabljati še postopek za azil, potem je to seveda nekaj kar je veliko finančno breme za Republiko Slovenijo in to v času, ko se Slovenija sooča in e bo še mnogo bolj soočala v naslednjih mesecih s prihajajočo gospodarsko krizo, ki bo rezultat sedanje pandemije, ki je zajela ne samo našo državo in njene sosede, ampak praktično ves svet. To je globalni problem in cele pač dele ekonomije praktično v tem trenutku stojijo, kaj bo s turizmom, kaj bo s avtomobilsko industrijo, mimogrede naš največji izvozni partner je Nemčija, pa 70 % tega izvoza je vezanega na avtomobilsko industrijo, ki praktično stoji. Vse to seveda da vedeti kakšne težave bodo za Slovenijo v naslednjih mesecih. Slovenija torej tukaj nima nobene rezerve več, da bi ravnala neodgovorno do svojih državljank in državljanov in mora storiti vse, da se meje maksimalno zaščiti, tako zaradi ekonomskih razlogov kot seveda tudi zaradi varnostnih, zaradi pandemije in zaradi vsega drugega ker vsi vemo, da prihaja z ilegalnimi migranti. Ne pozabiti, da je samo 10 dni približno minilo od dne, ko smo imeli četrto obletnico dejstva, ko je bil na slovenskem ozemlju z mačeto umorjen s strani islamističnega migranta pač slovenski policist Damir Golobič. Poleg tega smo bili priče v minulih letih nekaterim spolnim deliktom, posilstvom, tudi dvojnim, nasilnim, mnogim poskusom umorov, hudemu nasilju, krajam, ropom. Vse to so seveda realnosti in že zdavnaj ni več tiste naivnosti kot je bila nekoč, ko so prihajali prvi ilegalni migranti in so mnogi govorili, da so to ubogi begunci in da jim je treba pomagati in podobno. Danes je to industrija, še enkrat povem, in ogromen zaslužek za vse tiste, ki v tem sodelujejo. Industrija, ki je sramotna in ki ji je treba narediti konec. Dokler se Evropa ne uspe poenotiti dovolj na tem problemu, da bi bila učinkovita, zaenkrat se bojim, da to še kar nekaj časa ne bomo videli, je seveda treba storiti vse, da se opremo na lastne sile. To pa pomeni, da je treba zaščititi svoje meje, da se je treba zavedati, da ima vsak državljan, vsaka državljanka, vsak otrok, vsaka ženska, vsak pripadnik ranljive skupine, čisto vsak, ki tu živi vso pravico do varnosti in do osebne integritete. In da nobena pravica nobenega tujca, nobenega ilegalnega tujca ne more biti nad to pravico. Se pravi, to je naloga s katero se tudi danes soočamo in zaradi katere sem tudi to sejo sklical. Predlagam pa, da na koncu, sedaj bi dal seveda naprej besedo predstavniku Vlade, se pravi gospodu Kanglerju, državnemu sekretarju, potem v kolikor bo on želel lahko še drugim vabljenim na sejo, ki so prišli z njim, potem pa na koncu predlagam, da sprejmemo dva sklepa. Prvi je preprosto seznanitveni sklep. Cilj današnje seje je tudi to, da se pač ne bo več dalo manipulirati s številkami. Se spomnim nekaterih razprav, najbrž se jih vsi spomnimo tam v Državnem zboru, ko smo operirali s številkami, ki so se razlikovale za, milo rečeno, nekajkrat. Danes bodo tu realne številke, tiste, ki so danes s strani policije, se pravi s strani Vlade Republike Slovenije in za katerimi stojijo uradne institucije in da se tudi na ta način nalije čistega vina javnosti. Drugo pa predlagam, da na koncu sprejmemo sklep v obliki priporočila, ker je pač to pristojnost našega delovnega telesa, več ne moremo, da damo priporočilo Vladi Republike Slovenije, da gre ponovno v aktivacijo 37.a člena. Razlogi za to so, prvič, drastično povečanje števila ilegalnih migracij in napovedi služb, ki napovedujejo, da se bo to v naslednjih tednih še stopnjevalo. Dejstvo je, da je na Balkanu po ocenah nekje med 100 do 160 tisoč ilegalnih migrantov že v tem trenutku, vsi pa vemo, da Turčija še vedno uporablja migrante tudi za izsiljevanje Evropske unije, če pošteno povemo, in da tudi denar, tudi tisti dodatni denar, ki je bil poslan Turčiji, ni preprečil, da bi ona dosledno izvrševala svojo stran dogovora in te migracije zaustavljala kot nekoč. Ravno nasprotno, v nekaterih primerih, vemo, je prišlo dobesedno do napada na zunanjo mejo Evropske unije, se pravi, na grško mejo, in da so tam tudi pri streljanju in pri metanju solzivca in še čem bili udeleženi tudi nekateri s strani Turčije in to oblečeni v uniforme. Po drugi strani je treba vedeti, da slovensko policijo čakajo izjemno težki izzivi v naslednjih dneh in tednih. Dejstvo je, da so očitno prehitro odprte meje - pač, vsa Evropska unija je želela reševati turizem - naredile svoje. Slovenija je bila izjemno učinkovita pri omejevanju korone oziroma epidemije na svojem ozemlju. Žal se zdaj ta pljusk z žarišč na Balkanu širi na Hrvaško in tudi v Slovenijo. Vsi vemo, da je to število čedalje večje in da se izda dnevno na desetine, stotine odločb o karanteni. In vse to bo treba nadzorovati. Zato je za policiste dodaten izziv nadzor na meji in tudi nadzor znotraj nad izvajanjem tistih predpisov, ki omogočajo, da sicer družba normalno funkcionira; če ta sistem odpove, potem bomo spet priče »lockdownu« oziroma različnim omejitvam, česar si, upam, ampak res iskreno upam, nihče ne želi, kajti to je za ekonomijo izjemno, izjemno težek udarec. Zavedati se je treba, da že to, kar je bilo v prvih mesecih letošnjega leta, bo bremenilo družbeni bruto proizvod po ocenah nekje 6 do 8 %, če se ta stvar še zavleče in učinki krize pri naših poslovnih partnerjih, smo izvozno usmerjena država, bodo verjetno dodali še nekaj procentov. Če pa pride do ponovne zaustavitve oziroma »lockdowna«, potem pa bo kriza taka, da bomo to zelo, zelo s skrajnimi napori samo še lahko obvladovali, tega si pa res nihče ne želi. Zaradi tega ta dva sklepa tudi predlagam hkrati v razpravo.

Besedo dajem državnemu sekretarju, gospodu Francu Kanglerju.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Na Ministrstvu za notranje zadeve zelo podpiramo sklic te seje in obravnavo te problematike. Predvsem je zelo pomembno, da danes odpremo razpravo zato, ker ti podatki, ki jih bomo danes tu posredovali, so točni. To so podatki slovenske policije, ki spremlja, analizira in vodi kompletno statistiko. To statistiko je treba, seveda glede na okoliščine, tudi znati brati. In kot ste že sami ugotovili, spoštovani predsednik, porast oziroma števila v zadnjem času je tako naraslo, da je zelo zaskrbljujoče. Včeraj ali predvčerajšnjim je bilo vsak dan več kot 200 prijetih ilegalnih migrantov. In ti ilegalni migranti niso prijeti samo na meji, največ jih primejo tudi v glavnem mestu Ljubljana. Policija je tako na meji kot v notranjosti maksimalno angažirana, pri čemer policija pri svojem delu uporablja vsa materialno-tehnična sredstva, ki jim služijo za pomoč pri nadzoru schengenske meje. Nekateri statistični podatki, ki so točni, kažejo, da je bilo v januarju, februarju in marcu v porastu 6,7 % migrantov. Meseca marca, aprila in maja, ko je bila pandemija virusa covid-19 na višku, je ta podatek drastično nižji, zato ker ni bilo prehodov, meje so bile zaprte in ilegalne migracije so v teh taborih po Balkanu mirovale. Tako smo na Ministrstvu za notranje zadeve kot tudi policija pravočasno opozorili. Tudi predsednik države Borut Pahor, ki si je neposredno z ministrom Alešem Hojsom ogledal schengensko mejo na območju Ilirske Bistrice, se srečal tudi z županom, je jasno pozval tudi parlament, da sprejme takšne ukrepe, kar se tiče 37.a člena. Mi obžalujemo na ministrstvu, da takšen ukrep ni bil sprejet, zato ker nam v tem danem trenutku, kar bo tudi namestnik direktorja policije povedal, na meji primanjkuje okrog 700 policistov. 700 policistov, ki bi lahko zadovoljili tiste potrebe po schengenski meji, ki bi kakorkoli lahko obvladovali ilegalne migracije. Pri čemer policija ne sme in ne more zanemarjati nekaterih aktivnosti v notranjosti Slovenije, predvsem boja proti organiziranemu kriminalu, drugim oblikam kriminala in tudi kršitvam javnega reda in miru. V lanskem letu je bilo obravnavanih 5 tisoč 328 ilegalnih prehodov v šestih mesecih, v letošnjem letu v treh mesecih, če odbijemo mesec maj, april in junij, lahko ugotovimo, da je policija do 22. junija obravnavala 4 tisoč 399 ilegalnih prehodov. Res je ta številka manjša, vendar je ta številka za tri mesece, ker v času zaprtja meje ni bilo zabeleženih večjih ilegalnih prehodov.

Na Ministrstvu za notranje zadeve tesno sodelujemo in tudi slovenska policija s hrvaškimi varnostnimi organi, predvsem spremljamo nekatere aktivnosti na območju bivših republik, predvsem mislim Republiko Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, nekaj policistov smo tudi poslali na pomoč v Makedonijo. Problem, ki ga na ministrstvu ugotavljamo, je ta, da vedno in sprotno tako na ministrstvu kot policijski ataše, ki deluje na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in Bosni, s svojimi vsakomesečnimi poročili nas redno opozarjajo na ilegalne migracijske premike, redno. In tu gre za verodostojne podatke, ki jih naš policijski ataše dobi od drugih varnostnih organov v državah, kjer deluje. Slovenska policija si ničesar ne izmišljuje, ti podatki so točni in držijo, sleherni podatek drži. Največ dela ima Policijska uprava Ljubljana, največji porast. Druga je Policijska uprava Koper. Ljubljana ima na območju Kočevja, Koper pa na območju Ilirske Bistrice in vzdolž celotne meje. In meni je žal kot državnemu sekretarju, da nihče ne sliši glasu župana, gospoda Rojca iz Ilirske Bistrice, kje, kdaj in kakšni so problemi. To niso samo problemi, ko policist prime ilegalnega migranta. Šele takrat, ko ga prime, nastanejo problemi, predvsem kadar gre za zdravniško oskrbo, kadar gre za pregled, kadar gre za obdelavo podatkov, kadar je treba za takšnega migranta, ki se je znašel na ilegalnem prehodu čez mejo, tudi poskrbeti po vseh standardih in mednarodnih konvencijah. In tu bi bila policiji dobrodošla aktivacija 37.a člena.

Na Ministrstvu za notranje zadeve smo imeli kar nekaj sestankov tudi s hrvaškimi varnostnimi organi, ministrom in državno tajnico, ki bdi in spremlja ilegalne migracije. Od trenutka, ko je v Bosni odstopil minister za notranje zadeve, se je ta migracijski tok, ilegalni tok migrantov na območju Hrvaške in Slovenije drastično poslabšal oziroma povečal. V neposredni bližini hrvaške meje je tako imenovani tabor Lipa, kjer je zbranih več kot 7 tisoč migrantov. Ti migranti se prosto sprehajajo po Veliki Kladuši, v neposredni okolici, in samo 4 kilometre imajo do hrvaške meje. Do slovenske meje imajo ca 40 kilometrov, 45 kilometrov, in ti v dveh dnevih, če pa imajo še pomoč, pa v enem dnevu pridejo na slovensko stran. Več kot 8 tisoč migrantov je evidentiranih v Srbiji, ki si želijo ilegalno preiti v Bosno ali na Hrvaško. Da se o Makedoniji ne pogovarjamo. Tudi Makedonija ni daleč. V tem danem trenutku, ker je meja med Srbijo in Makedonijo tudi zaprta, se ta val, ki bi ga pričakovali, ne bo tako hitro odvil. Ta val, ki smo ga pa pričakovali in se je tudi zgodil v danem trenutku, iz Bosne, pa se že odvija. Podatki, ki jih je policija spremljala in analizirala - pa tudi slovenska policija sodeluje z drugimi varnostnimi organi, saj so bili pri odkrivanju kaznivih dejanj zelo uspešni in kar veliko oseb, ki so organizirale ilegalne prehode, ki so na račun ilegalnih migrantov tudi služile, se je znašlo v kazenskem postopku, predvsem pa je bil za njih odrejen pripor. Teh oseb ni malo, ampak te osebe so v priporu. Pridejo pa druge osebe, ki vidijo velik zaslužek s temi migranti. V zadnjem času policija beleži, da so ti ljudje, ki vozijo ljudi čez mejo, tudi oboroženi. Te informacije so slovenski policisti dobili od slovenskih lovcev, ki so kakorkoli opazili na območju, kjer imajo lovišča, migrante in tiste oborožene, ki so jim pomagali. Zato so slovenski policisti toliko bolj v nevarnosti, toliko bolj ogroženi. In to so podatki, s katerimi razpolaga slovenska policija; pač, tako vemo, od kje in na kakšen način so prišli. Tudi drugi podatki, ki jih slovenska policija dobi znotraj naših služb, kažejo na to, da je treba biti pri zavarovanju meje s strani policije najbolj previden.

Kar se tiče tehnične opreme, je policija uporabila vsa razpoložljiva sredstva in tudi na ministrstvu smo šli v dodaten nakup predvsem nekaterih kamer in druge opreme, ki je v veliko pomoč pri odkrivanju ilegalnih prehodov in ilegalnih migrantov, ki kakorkoli pridejo čez mejo. Predvsem za ta oprema zagotavlja tudi večjo varnost pri delovanju policije in policistov pri prijetju.

Jaz še enkrat pozivam in predlagam, tudi sam osebno, spoštovani predsednik, da vaše matično delovno telo pozove Vlado in Državni zbor, da poskušate ponovno odpreti razpravo glede 37.a člena in aktivacije Slovenske vojske na slovensko-hrvaški meji, predvsem zaradi varnosti slovenskih državljanov, slovenske policije, predvsem pa zaradi varnejših postopkov, ki sledijo ob prijetju.

Zdaj pa predlagam, da tudi namestnik direktorja slovenske policije dopolni moje podatke še z nekaterimi drugimi statističnimi podatki, ki so zaskrbljujoči, še enkrat pravim, so zaskrbljujoči. In ta trend, ne glede na koronavirus, ne glede na aktivnosti Vlade, policije, se povečuje. Minister za zdravje, gospod Gantar, je dejal: »Prvi polčas smo dobili.« Res je, Slovenija je v samem vrhu boja proti koronavirusu in v samem vrhu po učinkovitosti. Lahko pa drugi polčas čez noč izgubimo, če nam ilegalno pride samo 10 okuženih migrantov in se pojavijo med tistimi, ki karkoli sprovajajo v nekem okolju, in se to razmerje uspeha in ukrepov z lahkoto čez noč poruši. Predsednik, če dovoliš še namestniku direktorja policije besedo.

Kar izvolite, gospod namestnik.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Poskušal bom prikazati nekaj zadev, nekaj stvari, ki morda kažejo sliko, kje smo oziroma kaj se dogaja z ilegalnimi migracijami, in bom postregel še z novejšimi podatki.

Do danes zjutraj je v letošnjem letu od 1. januarja v Slovenijo ilegalno vstopilo - vsaj pri tem so bili prijeti – 5 tisoč 514 ilegalnih migrantov pri prehodu državne meje. Dva dni nazaj jih je bilo 5 tisoč 300, se pravi, število je bilo 5. julija 11,9 % manj kot pa takšno obdobje lani. Danes, ko imamo podatke za 7. julij, se pravi, v dveh dneh se je iz minus 11,9 % zmanjšalo na minus 10,1. Se pravi, v dveh dneh smo 1,8 % primanjkljaja glede na lansko leto že nadoknadili in če gre s takim tempom naprej, bomo prišli že na višje rezultate kot pa lansko leto v naslednjih 15 dneh. Dejstvo je, tisto, kar smo govorili, pa nekako morda niti nismo bili slišani ali pa nismo bili dovolj slišani, da je res padec, ki se je kazal v letošnjem letu, predvsem v mesecih marcu, aprilu in maju, bil seveda umetni padec, dejansko posledica tega, da so bile migrantske poti, ki potekajo z Balkana proti severu Evrope ali pa proti osrednji Evropi, dejansko zaprte iz umetnega razloga, se pravi, iz razloga koronavirusa. In to se dejansko kaže tudi danes. Največja težava pri vsem tem je, da ko gledamo po posameznih policijskih upravah, se pravi, po posameznih regijah, kjer prihaja, kjer prihaja, se dogaja to, da policija kot gasilci gasimo požar. Ko je bilo prva dva meseca, januarja in februarja, letos, je bil največji porast na območju Policijske uprave Koper, Ilirska Bistrica in dol proti Primorski. V trenutku, ko smo povečali sile na tistem območju, se je povečalo število ilegalnih migrantov na območju Dolenjske, Novega mesta. Zdaj zadnji čas ali pa v zadnjih dnevih je pa bil povečan porast na območju Policijske uprave Ljubljana. V zadnjih dveh dnevih se nam že pojavljajo na območju Štajerske, ravno tudi danes smo že imeli prijete ilegalne migrante na štajerskem koncu. Enostavno, treba se je zavedati, da teh 670 kilometrov, ki jih imamo z Republiko Hrvaško, je, prvič, zelo hitro dostopnih in, drugič, enostavno to kaže tudi na dejstvo, da so te nezakonite ali pa ilegalne migracije zelo organizirane in uporabljajo vsa sredstva, s katerimi lahko ugotavljajo, kje imamo posamezen nadzor in kje ga nimamo, in se temu zelo hitro prilagodijo. Dejstvo je, da podatki, ki jih imamo za območje Balkana, kažejo, da je nemogoče pričakovati, da bodo države Balkana in tudi Republika Hrvaška, ki ima dnevno – včeraj smo imeli videokonferenco z vsemi generalnimi direktorji balkanskih držav in vsemi sosednjimi državami in iz Republike Hrvaške so povedali, da imajo dnevno skoraj 700 ilegalnih migracij z območja Bosne in Hercegovine. In nemogoče je pričakovati, da bodo z vsemi ukrepi na območju Hrvaške zagotovili ali pa zajezili prihod ilegalnih migrantov skozi ta balkanski kotel. Povedati je treba, da če se bo ta trend nadaljeval – meseca junija je bilo tisoč 755 ilegalnih migracij letos, lansko leto junija tisoč 200, lani je bilo julija tisoč 800, glede na to, kot kaže, bomo presegli številko 2 tisoč, razen če se bo kaj na tem delu migrantske poti proti Sloveniji spremenilo. Dejstvo je, da je število ljudi, ki prihajajo na tem območju, takšno, da enostavno s skrajnimi napori poskušamo zajeziti tisto, kar pride v Slovenijo. Dejstvo pa je, da je sigurno še določeno število, ki prihaja tudi na drug način, kajti ugotavljamo, da poleg ilegalnega prehoda državne meje prihajajo tudi na način, kot mi temu rečemo, izmika mejni kontroli, ko so skriti v tovornih vozilih, skriti v določenih cisternah, in teh je bilo, recimo, za 14 % več kot pa lansko leto. In to povečanje je samo posledica zadnjega meseca in pol, mi v prvih štirih mesecih tovrstnega prehajanja sploh nismo imeli, niti nismo beležili, kljub celotni kontroli na naši schengenski meji. Dodatno je morda še podatek, da kljub temu, da izvajamo poseben načrt, imamo vrsto nalog, ki smo si jih zadali za tako imenovano vizijo, da dejansko preprečimo, da bi katerikoli ilegalni migrant prešel Slovenijo in šel v Avstrijo ali Italijo, beležimo kljub temu in kljub povečanju števila naših sil v tem delu bistveno večjo tudi številko oseb, ki jih prejmemo z območja Republike Italije. V letošnjem letu je bilo takšnih ilegalnih migrantov, ki so nam jih vrnili, 325, lansko leto jih je bilo 164. In vse te številke, te tri številke, ki jih seštejemo, se pravi, tisti, ki jih dobimo nazaj od tujih varnostnih organov, ki so prešli čez Slovenijo, tiste, ki jih dobimo na mejni kontroli, ko se želijo izmakniti mejni kontroli, in te, ki jih primemo, se pravi, tista prva številka, nam da šele celotno številko ilegalnih migracij; nekje so pa verjetno še tisti najbrž, ki pa jih nismo dobili ne mi ne sosednji varnostni organi. In to so številke, ki kažejo, da so nezakonite migracije globalni problem. Evropska agencija Europol je ocenila za lansko leto, da samo ta balkanska pot, ki začne v Makedoniji, gre skozi Republiko Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Slovenijo in naprej proti zahodni Evropi, letno sredstva, ki se pri tem sproščajo oziroma ki jih pri tem zaslužijo organizirane kriminalne združbe, presegajo 120 milijonov evrov. To so dobički, ki kažejo, da so ilegalne migracije postale donosen posel, donosnejši od trdih drog. In to kaže, da ti dobički, ki dosegajo velike ali pa vrtoglave številke, imajo za posledico tudi to, da se te organizirane kriminalne združbe opremljajo z najmodernejšo opremo, z najmodernejšo tehniko, od preprečevanja delovanja radijskih signalov, delovanja mobilne telefonije, s katero potem preprečujejo, da lahko slovenska policija ali pa druga tuja policija na mejnih območjih zazna ali lahko dobro deluje. Dejstvo je tudi naslednji podatek, da smo mi, slovenska policija, v letošnjem letu prijeli 89 tihotapcev ljudi, od tega je bilo 71 tujcev, kar kaže, da so te organizirane kriminalne združbe mednarodne, v veliki meri od teh 71 gre za osebe, ki so nekoč bili migranti in imajo sedaj v bistvu takšen ali drugačen status na območju Evropske unije.

Jasna slika oziroma naša ocena stanja je, da glede na razmere, ki trenutno so, glede na stanje, ki je trenutno na območju Grčije, Turčije in potem celotnega Balkana, kaže, da samo ukrepi, ki jih trenutno izvajamo, s katerimi poskušamo zajeziti ilegalne migracije, so premalo in absolutno s tem ne bomo dosegli ali preprečili, da bi lahko učinkovito in uspešno zajezili ilegalne migracije. Pri tem je treba tudi še poudariti, da pri takšni številki, ki se zdaj dogaja, imamo težave tudi pri celotnem postopku, ki ga z vsakim ilegalnim migrantom slovenska policija mora izvesti, zato da je ta postopek strokoven in da je ta postopek zakonit. Težave imamo tako s prevajalci, ker prevajalcev za tovrstni jezik je zelo malo oziroma so enostavno tako preobremenjeni, da ne moremo zagotavljati vsega tega, kar je treba tu izvajati. Pri tem je treba tudi upoštevati, da vse tiste, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, je trenutno v skladu zaradi zdravstvenega stanja in v skladu z odloki treba tudi zagotoviti 14-dnevno karanteno, in to seveda povzroča vsem nam velike težave pri izvajanju teh postopkov, kajti zmanjkuje nam, glede na veliko število, tako kapacitet, kjer bi to izvajali, kot seveda celotnega števila naših ljudi, ki morajo biti zato, da so prostori in objekti ustrezno varovani. Ko smo, lahko rečemo, poskušali vse – če ste bili seznanjeni, je bilo v letošnjem letu, v začetku junija smo celo tisoč policistov začasno za izredni nadzor premestili z območja Štajerske, Prekmurja, celjskega območja in tudi ljubljanskega, na območje Novega mesta in potem Primorske in poskušali s temi ukrepi zajeziti, vendar posledica tega je bila, da se je na tistem območju število ilegalnih migracij zmanjšalo, hkrati pa se je v naslednjih dneh povečalo na drugih območjih državne meje. In zato je, še enkrat, potrebno, da bi bila meja konstantno varovana na celotni dolžini 670 kilometrov, ne samo s fizično silo, ne samo z ograjo, ki jo imamo trenutno v dolžini dobrih 188 kilometrov, ampak tudi s tehniko. Res je, da je bilo prej povedano, mi smo kar nekaj video nadzornih sistemov pripravili, vgradili na določenih območjih, s katerimi poskušamo pripeljati do tega, da je lažje zaznati gibanje ilegalnih migrantov in tudi potem na nek način je lažje priti do njih in izvesti celoten postopek, vendar, žal, to, da imamo več kot 30 kompletov termovizij, 160 ročnih daljnogledov, 150 kamer in zdaj v nakupu še približno 300 kamer, da imamo video nadzorne sisteme na posameznih območjih od Petrine, Metlike, Brežic, Črnomlja in naprej, seveda to ni dovolj. In enostavno, če bi želeli pokriti v celotni dolžini 670 kilometrov vsa približno, bi dejansko rabili tam nekje 700 policistov, da bi lahko povečali število. 700 policistov pa, sami vemo, je nemogoče dobiti v kratkem času, tudi če letos - moramo priznati, da nam zaenkrat uspeva - bomo morda vpisali največjo generacijo na Višji policijski šoli, odkar zdaj Višja policijska šola poteka, bo ta generacija tam okoli 180 slušateljev, ampak teh 180 kandidatov bo šele čez dve leti postalo policistov; kje pa smo pri številki 700. V tem času pa se bo verjetno marsikateri od policistov tudi že upokojil, glede na to, da vemo, da so bile včasih generacije velike tam nekje med 200 in 250.

Vse to so številke in dejstva, ki so primerljiva; lahko jih vedno preverite, so povsod na voljo. In tu na nek način govorimo približno enako že ves čas. Dejstvo je, da bodo migranti, ilegalne migracije, organizirane kriminalne združbe še naprej prihajale. Kot kažejo podatki – in tu se zaenkrat pri analizi nismo zmotili, z izjemo tistih treh mesecev, ko je virus dejansko zaustavil celotno Evropo -, je dejstvo, da lahko v kratkem pričakujemo še okrepljeno dejavnost tako organiziranih kriminalnih združb. In absolutno je treba poudariti, da zelo dobro sodelujemo s sosednjimi varnostnimi organi - včeraj smo bili tudi s strani italijanske policije pohvaljeni za dobro delo -, vendar je seveda takšno delo na nek način tek v prazno oziroma Sizifovo delo in je samo vprašanje, koliko časa še in kako dolgo lahko s takšnim načinom dela vzdržimo. Nenazadnje sta tudi policijska sindikata zaprosila, da pri premeščanju policistov jih ne premeščamo toliko z enega konca Slovenije na drugega, ampak trenutno drugačnega načina dela, da zagotovimo situacijo, je velikokrat nemogoče narediti, kljub temu, da smo uporabili vse tisto, kar je moč uporabiti. Tako verjamemo, da ne glede na to, da poskušamo tudi na območju Balkana s svojo prisotnostjo poskrbeti, da smo informirani o številu ilegalnih migrantov, o načinu prehajanja ilegalnih migracij, o organiziranju in delovanju tako imenovanih tihotapcev z ljudmi, da poskušamo preko evropskih sredstev zagotoviti vsa ta tehnična sredstva in tako naprej, je enostavno edini način, da imamo pomoč pri svojem delovanju in varovanju naše meje.

Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj se jih je že kar nekaj prijavilo, tako ima prvi besedo gospod Černigoj, za njim gospod Kaloh.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani gospod državni sekretar, spoštovani vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, spoštovane kolegice in kolegi!

Danes imamo na odboru obravnavamo Poročilo o nezakonitih prehodih hrvaško-slovenske meje, ki ga je pripravila policija. Obenem se vam iskreno zahvaljujem tudi za posodobljene podatke, s katerimi smo bili tudi danes seznanjeni. Vsem pripravljavcem se zahvaljujem za vsebinsko zelo dobro pripravljeno in pregledno poročilo, ki zajema zelo zanimive in ključne podatke, s katerimi si lahko vsak bralec ustvari zelo podrobno sliko problema nezakonitih prehodov oziroma, kot mi v Ilirski Bistrici temu rečemo, nezakonitih migracij.

Sam prihajam iz obmejne občine, katere občinska meja sovpada s hrvaško-slovensko državno mejo. Sam te številke in grafikone ne le berem, ampak jih osebno tudi doživljam, saj se zavedam, da problem nedovoljenih migracij ostaja in se bo v prihodnosti še stopnjeval. Podatki iz poročila nam povedo, da se je v obdobju med 1. januarjem 2020 in 14. 6. 2020 število ilegalnih prehodov državne meje glede na lansko leto zmanjšalo, povzeto iz poročila, leta 2019 4 tisoč 974 oseb, leta 2020 3 tisoč 873, kar ni zanemarljiva številka. Če gledamo samo suhoparno statistiko, ugotovimo, da je to minus 21,1 %, ko pa poročilo pogledamo bolj podrobno, iz njega izluščimo tri ključne podatke. Prvič, podatki kažejo, da je število ilegalnih prehodov v mesecu januarju in februarju bistveno višje kot leto poprej; če pogledamo januar posebej, ugotovimo, da je letos bilo 91 % več prehodov kot lansko leto, meseca februarja pa 73 % več prehodov; če združimo ta dva meseca, se pravi, januar in februar, dobimo podatek, da je bilo letos 81 % več prehodov kot lansko leto. Druga točka, z zaostritvijo razmer v Sloveniji in regiji zaradi virusa covid-19 smo v Sloveniji razglasili epidemijo 13. marca 2020, številke kažejo, tudi zaradi zaprtja meja na balkanski poti, da so se nedovoljeni prehodi zmanjšali, zelo pomembno, a, žal, ne zaustavili. Tretja točka, številke v mesecu maju nakazujejo strmo rast ilegalnih prebežnikov, ki bo v naslednjim mesecih, gledano iz projekcije podatkov, z veliko verjetnostjo presegla trend iz lanskega leta; to lahko tudi iz teh podatkov, s katerimi smo bili danes seznanjeni, sklepamo iz dodatnih pojasnil policije.

Če v nadaljevanju pogledamo prerez državljanstev, prevladujejo državljani Maroka in Pakistana. Vidimo, da državljani skoraj celotnega preostalega sveta smatrajo balkansko pot in s tem pot skozi Slovenijo kot najlažji vstop v Evropsko unijo, s čimer zlorabljajo inštitute mednarodne zaščite za ekonomske migracije in ne beg iz političnih ali varnostnih razlogov v državah izvora. Vsi nadaljnji kazalci iz poročila, od prošenj za mednarodno zaščito, nedovoljeni vstopi, kršitve s področja nedovoljenega prebivanja, prijetje oseb od tujih varnostnih organov, posredovanje oseb tujim varnostnim organom, kažejo na to, da se je število v obdobju primerjano z letom 2019 sicer zmanjšalo, vendar le na račun virusa covid-19 v smislu začasne zaustavitve v državah na balkanski poti. V tej smeri je zgovorna tudi izjema, da je policija letos obravnavala več primerov izmikanja prebežnikov na mejni kontroli, in če pogledamo podatke, so letos ugotovili 4,5 % več kršitev.

V nadaljevanju bi rad poudaril, da v ozadju podatkov iz poročila ostaja pereč problem zelo dobro organiziranih kriminalnih združb. Sam menim, da bi na tem področju z dodatnimi ukrepi in večjo vlogo Slovenske vojske na južni meji bistveno pripomogli k odkrivanju večjega števila kriminalnih združb za tihotapljenje nelegalnih prebežnikov, obenem pa poskrbeli, da bi se te tihotapske poti obrnile proč od slovenske meje. Naj poudarim ugotovitev policije v poročilu, ki se sklada z mojimi navedbami, in tu bi rad citiral (citiram): »Od odprave obmejnih ukrepov ponovno zaznavamo povečanje prijetih tihotapcev, ljudi z vozili, kar kaže na vračanje trenda.« (Konec citata.) Slovenija ima najdaljšo mejo, ki je obenem tudi schengenska meja s sosednjo državo Hrvaško. Ta meja v določenih koridorjih občin Kočevje, Črnomelj, Ilirska Bistrica predstavlja najbolj obremenjene točke, kjer se nahajajo poti kriminalnih združb nedovoljenih migracij.

Zaradi osebne izkušnje in boljšega poznavanja lokalnega območja se bom v nadaljevanju v zvezi s tematiko posvetil svojemu, ilirskobistriškemu koncu.

Drage kolegice in kolegi, zavedam se, da rek »daleč od oči, daleč od srca« še kako drži. Jaz se s tem problemom soočam vsakodnevno, ker na območju ilegalnih prehodov meje živim. Pri tem vam polagam na srce, problem ilegalnih migracij obstaja in prebivalci ob meji imamo le eno željo – boljše reševanje oziroma delno odpravo tega zelo resnega problema. Na ilirskobistriškem se moji sovaščani soočajo s prenekaterimi vlomi v raznovrstne objekte, v katerih nastajajo velike materialne škode. V gozdovih tudi zaradi nelegalnih prehodov meje ostajajo velike količine smeti. Samo v predogled in osvetlitev problema, Komunala Ilirska Bistrica je v zadnjem času uspela počistiti za več kot 12 ton smeti; to ni železo, kolegice in kolegi, ampak plastenke, vrečke, spalne vreče, oblačila, lahke smeti. Da o morebitnem varnostnem in zdravstvenem vprašanju pri čiščenju teh odpadkov sploh ne govorimo. Še enkrat bi rad poudaril, kolegice in kolegi, poglejte debelino teh poročil občinske uprave Ilirska Bistrica, 12 ton lahkih smeti zaradi ilegalnih migracij – predstavljajte si, kakšen kup smeti je to!

Iz vseh naštetih razlogov vam moram še enkrat povedati, kaj si želi večina občank in občanov v Ilirski Bistrici – želijo si večjo prisotnost Slovenske vojske, ki bi imela tudi večja pooblastila. To si želijo. Njih ne zanima politika, želijo si, da bi se tudi tu v hramu demokracije zmenili in jim pomagali. Ali bo to člen 37a, b ali c ali katerikoli drug, če mi verjamete ali ne, njih to ne zanima, in lahko jih greste tudi vprašati in vam bodo vsi znali enako povedati. Slovenski vojski zaupajo in zaupamo, ker Slovenska vojska je ena in edina, ne glede na to, katera vlada je na oblasti. In mi nismo osamljen primer. V Sloveniji je še ogromno mejnih občin, občank in občanov, ki mislijo podobno. 38 županov od vseh 43 obmejnih občin - če si pogledamo tule zemljevid in vse obmejne občine - se strinja, da bi imela vojska večja pooblastila pri pomoči policiji pri nadzoru meje s Hrvaško. To predstavlja 88 % vseh županov na hrvaško-slovenski meji.

Kolegice in kolegi, spoštovane državljanke in državljani, mi, prebivalci ob meji, na ta velik problem ne gledamo skozi politične oči, saj tu živimo, in si delimo le željo po čimprejšnji rešitvi problematike. Ne problematiziramo, kako bi to rešili, ker vemo, kaj v tem primeru deluje, saj zaupamo pripadnikom Slovenske vojske v njihovi vlogi pomoči policiji pri nadzoru meje. Obmejni prebivalci se vojske ne bojimo, ampak jo pozdravljamo. Slovenska vojska so naši bratje in sosedje in bodo varovali vse nas na schengenski meji in posledično tudi vas v notranjosti. Zato bi rad tu izrabil priložnost in celoten odbor povabil na teren - tu bi proceduralno uporabil 49. člen Poslovnika Državnega zbora, ki daje to možnost, da si odbor zadevo bolje in pobliže ogleda na terenu – in si obravnavano problematiko na lastne oči ogledamo na terenu. Le tako bomo lahko spremljali pravilne odločitve v zvezi z obravnavano tematiko. V poročilu sem bil zelo pozoren tudi na priložene dejavnike, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj nezakonitih migracij v Republiki Sloveniji. Ne pozabimo na razne diaspore in posledično delovne migrante, ki so navedeni v poročilu in zaradi katerih lahko stanje na Balkanu drastično zaniha. V poročilu me najbolj skrbi razpoloženje Turčije v odnosu do EU in ugodne vremenske razmere za ilegalne prehode. To zdaj vidimo že v podatkih za maj 2020, še bolj pa vidimo to v podatkih za zadnje dni, s katerimi smo bili tudi pred kratkim na tem odboru seznanjeni. Pomembna je nenazadnje tudi situacija v Italiji, ki zaradi spremenjenih zdravstvenih razmer ne velja več za tranzitno državo.

Iz vseh naštetih razlogov in ugotovitev v zaključku poročila bi rad spet citiral poročilo: »Na podlagi doslednega razvoja nezakonitih migracij, razpoložljivih podatkov in informacij ter poznavanja zakonitosti na področju nezakonitih migracij in ob upoštevanju razmer v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah pričakujemo, da se bo obseg nezakonitih migracij postopoma povečeval.« (Konec citata.) Zato moji predlogi in želje občank in občanov obmejnih občin niso brezpredmetni, ampak jim je treba prisluhniti, jim pomagati in jim vrniti občutek varnosti. Varnost, kolegice in kolegi, mi tu v Državnem zboru občutimo, preprosti človek pa ima občutek, da je prepuščen samemu sebi. Sosednje države, kot sta Avstrija in Italija, imajo boljši odnos do svoje lastne vojske in bistveno spremljajo odnos do nezakonitih migracij ter sprejemajo izjemno restriktivne ukrepe. Kolegice in kolegi, skupaj poskrbimo, da ne bomo gasili požarov, ampak bomo proaktivno pristopili k reševanju problema.

Hvala za pozornost.

Hvala.

Besedo ima gospod Kaloh, za njim gospa Bah Žibert.

Predsednik, hvala lepa za dano besedo.

Pozdrav državnemu sekretarju in namestniku generalnega direktorja policije!

Danes obravnavamo nezakonite prehode državne meje, ki so že, žal, nekaj let pereča tema in te težave se, kot ugotavljamo, še povečujejo. Ne glede na covid-19 krizo, ki je morebiti to število nezakonitih prehodov zavrla, pa vendar policija danes tukaj od dveh predstavnikov ugotavlja, da ta trend spet strmo raste; seveda to povzroča dodatno zaskrbljenost. Če sem pravilno slišal namestnika generalnega direktorja, je ta številka danes že tam čez 5 tisoč 300. Ta procent se zmanjšuje napram prejšnjemu letu, kar je logično. Od 1. januarja do 30. junija letos so obravnavali skoraj 5 tisoč nezakonitih prehodov in zdaj ta številka, se bojim, da bo res eksponentno rastla in dosegala nove nezavidljive rekorde. Ta nevarnost pa v praksi raste, kot smo slišali tudi državnega sekretarja Kanglerja, z zgoščevanjem migrantov v Bosni in Hercegovini; gospod Kangler je govoril o tistem zbirnem centru, kjer naj bi jih bilo 7 tisoč, po nekaterih ocenah jih je še več, 10 do 15 tisoč. Seveda to predstavlja, da to ne bo samo migrantski val, sam to ocenjujem kot nek cunami. In ob tem, kot je prej kolega iz Nove Slovenije opozarjal na to državo, ki je v svojih izjavah takšna in drugačna, se pravi, Turčijo, ki vedno grozi z odpiranjem mej; tu se nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi, in tu lahko ta val dobi neke res velike razsežnosti.

Vendar, kaj pa na obstoječi zakonodajni ravni narediti oziroma kaj morebiti dopolniti. Sekretar Kangler je govoril o 37.a členu Zakona o obrambi, se pravi, o aktivaciji Slovenske vojske na slovensko-hrvaški meji. Se pravi, da bi to širšo državno mejo varovali tudi naši, slovenski fantje, slovenski vojaki. Tu je pa nekako, ker smo vseeno zakonodajna hiša, ta 10.b člen Zakona o tujcih, ki bi vendarle zaostril pogoje tujcev v državo ob zaostrenih razmerah, ki smo jim bili priče zdaj v času covida-19 krize, ob upoštevanju seveda napotil Ustavnega sodišča; to pa je tista predpostavka, ki je že predhodno člen razveljavila. In zdaj, ker je pač v javni obravnavi, naj še spomnim na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, do 22. julija je to v javni obravnavi, se pravi, je zadeva odprta še dva tedna. In glede na to, da se število prošenj povečuje, se pravi, zaostriti pogoje in predvsem preprečiti zlorabe samega postopka pridobitve mednarodne zaščite. Po statistiki, ki nam je bila predstavljena, v letu 2019 so predvsem polovico, če rečemo čez palec, prošenj za mednarodno zaščito vložili prosilci iz Alžirije, Maroka in Tunizije. Kaj so med razlogi navedli za mednarodno zaščito, ekonomske narave so bili ti razlogi. Tako tu v kontekstu oziroma svojstvu ekonomske narave je večina prošenj tudi na nek način potem vloženih z namenom zlorabe samega postopka mednarodne zaščite. Zato se mora to področje nedvomno zaostriti. In jaz upam, da bo vsa ta zakonodajna raven za boljše varovanje meje pripomogla k temu, da Slovenija v prihodnosti ne postane nekakšen migrantski žep, kajti to je tisto, kar si verjetno najmanj želimo.

Hvala.

Hvala.

Besedo ima gospa Anja Bah Žibert.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Jaz mislim, da preprečevanje in ustavitev ilegalnih prehodov mej bi pravzaprav moral biti nacionalni interes. Tu se ne bi smeli deliti na levo, desno ali katerokoli drugo politiko, ampak bi morala politika tu nastopiti enotno. In zdaj poglejte, na eni strani imamo danes poročilo s strani policije, Ministrstva za notranje zadeve, kjer ugotavljajo, da se stanje na področju ilegalnih migracij slabša. Imamo tudi podatek, ki so nam ga posredovali danes, da primanjkuje okoli 700 policistov in da bi sodelovanje s Slovensko vojsko z drugačnimi pooblastili lahko pri tem pripomoglo. Se pravi, na eni strani imamo pristojno ministrstvo, na drugi strani, spoštovani, pa imamo državljanke in državljane, predvsem tiste, ki živijo ob tej južni meji, ki se dnevno soočajo s to problematiko in strahom. Ti ljudje se počutijo pozabljene. Poglejte, za njih ni odgovor, ali imamo nečesa dovolj v državi ali ne, ali imamo dovolj policistov ali nimamo dovolj policistov. Njih ne zanima, zakaj se pač neka stvar dogaja, njih zanima, kako jim bomo pomagali pri tem, da se to ne bo dogajalo. In kaj bomo še storili, da do teh ilegalnih prehodov meje ne bo prihajalo. Ti ljudje se dejansko soočajo z vlomi, dejansko se soočajo s tem, da niso varni, da se včasih zvečer bojijo zapustiti svoje domove, in seveda tudi s tem, kar migranti puščajo za sabo. In končno bi morala celotna politika uslišati te ljudi. Zdaj tu ne gre samo za koalicijo, spoštovani, tu je nujno sodelovanje opozicije, če želimo, da naredimo korak naprej, in to je aktivacija 37.a člena. Zdaj boste rekli, saj vojska je na meji že sedaj. Res je, vojska pomaga na meji že sedaj, ampak je popolnoma brezzobi tiger. Poglejte, če sta dva vojaka na opazovalnici in vidita skupino ilegalnih migrantov, je vse, kar lahko storita, to, da pokličeta policiste. In potem morajo na ta kraj priti policisti in zadeve obravnavati, kot da ilegalni migranti čakajo na to, da bo prišla policija. Marsikdaj se zgodi, da se potem mora dolgo iskati te skupine, včasih pa se jih, žal, tudi ne najde. In to je stanje. In ne razumem tiste politične opcije, ki nasprotuje aktivaciji 37.a člena, ki govori samo za pomoč in sodelovanje oziroma za pooblastila pri širšem varovanju meje. Poglejte, še enkrat bom povedala, kaj 37.a člen pomeni. Pomeni, da bi lahko slovenski vojaki na meji opozarjali, napotovali, začasno omejevali gibanje oseb in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. To je vse. Ampak, glejte, za ilegalne prehode mej je to pomembno. Kot sem rekla, danes ne smejo ničesar. In to, da slovenski vojaki ne smejo ničesar, vejo tudi že ilegalni migranti oziroma tisti, ki se ukvarjajo s tem tihotapljenjem in organizacijo ilegalnih prehodov. Natančno vedo, da slovenski vojaki nimajo praktično nobenih pooblastil. In to je problem. In jaz upam, da bo vendarle prevladal razum, da bomo sprejeli ta 37.a člen oziroma aktivirali 37.a člen, ki dejansko pomaga temu, da bo delo policistov lažje in da bo tisti manko, ki ga imamo v številki, lahko zapolnila Slovenska vojska. Jaz v tem Državnem zboru ne razumem strahu pred Slovensko vojsko. Vedno imam občutek, kot da je to nek sovražni element ali pa notranji sovražnik, tako se velikokrat posamezne politike do Slovenske vojske obnašajo. Ampak, glejte, to je naša vojska, imamo jo zato, da pomaga tej državi, tako ali drugače. In uzakonili smo možnost aktivacije 37.a člena, ravno zato, da v ključnih trenutkih lahko vstopi s posameznimi pooblastili tudi Slovenska vojska. In kot sem rekla, veste, mi se tu lahko pogovarjamo o statistiki, lahko se pogovarjamo o tem, da se prehodi še povečujejo, lahko se pogovarjamo o tem, od kod prihajajo ti državljani. O marsičem se lahko pogovarjamo, ampak, veste, tiste, ki živijo ob meji, pa zanimajo rešitve. In dovolj imajo sprenevedanj posameznikov, kajti želijo si, da se država aktivira maksimalno, na vse možne načine, da se ti ilegalni prehodi ustavijo. Tudi oni so davkoplačevalci in tudi oni skrbijo za to, da funkcionira celoten sistem v državi. In jaz res srčno upam in kličem k razumu vse tiste, ki nasprotujejo aktivaciji 37.a člena, da vendarle naredijo nekaj dobrega za državljanke in državljane. S tem, ko zavirajo aktivacijo 37.a člena, delajo slabo za vse. Slabo za vse. Nenazadnje, veste, ko zvečer odhajam s sej Državnega zbora, tam mimo Viča, opažam vedno več teh posameznikov, mladih fantov, ki postopajo po ulicah. In vam moram povedati, da si na posameznih mestih za nakupe privoščijo marsikaj, glede na to, da nekateri pravijo, da govorimo o ljudeh, ki bežijo pred revščino, ki imajo takšne in drugačne težave, pri teh posameznikih tega ni videti. In tudi o tem se moramo enkrat pogovoriti. Zato sama še kako ločujem migrante od beguncev. In to, kar srečujem, so migranti, in to ilegalni migranti, ki pravzaprav po moji oceni nimajo nobene podlage za to, da bivajo v naši državi. Imamo veliko socialno ogroženih ljudi, imamo veliko ljudi, državljank in državljanov, kot sem rekla, ki plačujejo davke in se soočajo s hudimi težavami, in je v prvi vrsti treba pomagati njim.

Jaz opozarjam, opozarjam v imenu tistih, ki živijo na Dolenjskem, tam, kjer sem bila tudi izvoljena, da je problem velik. In da ti ljudje niti ne vejo, ali bi začeli bivati v tistih vikendih, ki jih imajo, ali na kakšen način jih zapuščati, ker nikoli ne vejo, ko se vrnejo tja, ali bo takšen, kot so ga zapustili, ali bo uničen, pokraden in tako naprej. To se dogaja v naši državi. In naša naloga je, da to preprečimo in naredimo vse, da se take stvari ne bodo dogajale. In še enkrat, za to ni kriva slovenska policija, ker pač dela maksimalno, tako kot lahko. Toliko, kot jih je, jih pač je. Ampak nam pa sporoča slovenska policija, da jih je premalo in da je pomoč oziroma neka rešitev nujno potrebna. In če ne želite slišati državljank in državljanov, potem poslušajte vsaj organ, kot je policija.

Hvala lepa.