Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 64. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Naj vas na začetku obvestim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano prevajanje iz angleškega jezika v slovenski jezik in obratno.

Ob začetku seje vas vljudno prosim, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo in nosite zaščitne maske.

Preden začnemo sejo, vas želim obvestiti, da sem prejela naslednja opravičila oziroma pooblastila za nadomeščanje članic in članov na današnji seji. Danes je opravičeno odsotna članica Lidija Divjak Mirnik, s pooblastilom pa mag. Branislava Rajića nadomešča gospod Gregor Perič iz Poslanske skupine SMC.

Pozdravljam vse cenjene goste, ki ste danes med nami, še posebej dr. Bernharda Hauerja, namestnika veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji, ter dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ter vse ostale vabljene predstavnike Vlade.

Besedo predajam mag. Marku Pogačniku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 81. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Monika Gregorčič, ki nadomešča kvoto SMC.

Naj na začetku seje tudi sam pozdravim vse vabljene, ki ste danes z nami, še posebej dr. Bernharda Hauerja, namestnika veleposlanika Zvezne republike Nemčije, ki kot prva iz predsedniškega tria, ki ga sestavljata še Republika Portugalska in Republika Slovenija, predseduje Svetu Evropske unije, ter dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednico Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. 7. DO 31. 12. 2020.

Kot gradivo ste na e-klop prejeli program predsedovanja Zveze republike Nemčije Svetu Evropske unije.

Besedo dajem dr. Bernhardu Hauerju, namestniku veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge predsedovanja Zvezne republike Nemčije Svetu Evropske unije. Izvolite, gospod namestnik veleposlanika.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Dober dan in lep pozdrav vsem v dvorani!

Zelo vesel sem in počaščen, da imam to priložnost, da vam predstavim prednostne naloge nemškega predsedstva v naslednjih šestih mesecih do konca tega leta. Zelo bi bil vesel, če bi lahko prejšnji petek že organizirali to predstavitev, ko je Slovenijo obiskal naš zunanji minister; verjetno ste to opazili v medijih. Njegov obisk je bil sicer kratek, vendar zelo vsebinsko pomemben, v okviru začetka tria predsedstva. Verjetno vsi veste, da Nemčija začenja predsedstvo v naslednjih šestih mesecih, potem sledi Portugalska in na koncu Slovenija, ki bo sklenila trio predsedstva v teh neobičajnih okoliščinah.

Preden začnem, bi se rad zahvalil hrvaškemu predsedstvu za njihovo požrtvovalno delo pri obvladovanju krize in evropskem odzivanju na krizo.

Poudariti moram, da se veselimo in si želimo tesnega sodelovanja z našimi partnerji Portugalci in Slovenci znotraj našega tria.

Pandemija covida-19 nas je prisilila, da ponovno premislimo o vsebini našega predsedovanja. Priznati moram, da smo že pred pol leta imeli precej dobro dodelan program predsedovanja, ampak ko se je začela kriza, smo morali ta program zavreči in ponovno premisliti o vsem v teh novih okoliščinah in postaviti tudi nove prednostne naloge, nekaj glavnih pa je ostalo. Krizo smo doslej uspeli dokaj dobro obvladovati, kar me navdaja z upanjem, saj nobena regija doslej ni pokazala toliko solidarnosti, kot smo jo pokazali prav znotraj Evropske unije. Med našim predsedovanjem bomo naredili vse, kar lahko, da dodatno okrepimo ta duh enotnosti in solidarnosti. Virus ne pozna meja, zato bomo potrebovali evropske vrednote, da bomo to krizo obvladali. Potrebovali bomo solidarnost, zmožnost sprejemanja kompromisov, mednarodno sodelovanje in tako naprej. Tako kot smo navedli v našem geslu, si bomo skupaj prizadevali za močno ponovno okrepitev Evrope. Visoka pričakovanja so povezana z našim predsedovanjem, ampak mi si bomo prizadevali za jasen cilj, da bomo skupaj in solidarno delali za iste cilje. Hkrati pa moramo ostati realistični glede tega, kaj sploh lahko dosežemo v naslednjega pol leta. Osredotočiti se bomo morali, da bomo lahko dosegli svoje cilje in da bosta potem Portugalska in kasneje Slovenija nadaljevali naš program.

Predstaviti želim najprej devet ključnih prednostnih nalog. Glede na pandemijo covida-19 in posledice, ki jih ta pušča, mora biti naš glavni cilj, da nadaljujemo z obvladovanjem krize za zajezitev virusa znotraj Evropske unije, pa tudi zunaj EU, hkrati pa moramo premagati, premostiti zdravstveno krizo, ki je s tem povezana. Poleg tega moramo izvajati tudi izhodno strategijo, ki bo uspela omogočiti obvladovanje gospodarskih posledic. Potrebujemo usklajeno strategijo izstopnih ukrepov in podpirati moramo prehod k trajnostnemu gospodarstvu. Lekcije, ki smo se jih naučili v tej krizi, nam morajo služiti pri pripravi na prihodnje krize, predvsem kar zadeva okrepitev evropske suverenosti in ukrepanje na ključnih področjih.

Pogajanja o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom so zelo visoko na dnevnem redu v drugi polovici tega leta in delo v prihodnjih mesecih bo na tem področju zelo intenzivno. Nemško predsedovanje in predsedstvo si bo prizadevalo, da bomo dosegli napredek na področju teh pogajanj in hkrati ostali enotni. Osredotočiti se želimo na vzpostavitev ambicioznega partnerstva med EU in Združenim kraljestvom, ampak hkrati je zelo pomembno, da ohranimo enotnost znotraj Evropske unije. Pripravljeni moramo biti na različne izzive, tudi na ne sklenitev dogovora. Zato moramo razmišljati tudi o ukrepih v takšnih primerih, torej, če ne bo sklenjen dogovor.

Potem so tu podnebne spremembe in digitalna preobrazba, ki ostajata visoko na dnevnem redu in se jim bomo posvečali tudi v času našega predsedovanja.

Ukrepi za okrevanje bodo po epidemiji covida-19 usmerjeni zlasti v zeleno obnovo. Novi zeleni dogovor, ki ga je predstavila Evropska komisija, je ambiciozen predlog, postati moramo učinkoviti, tudi kar zadeva nadaljnje ukrepe znotraj tega dogovora. Tu imam v mislih predvsem podnebno zakonodajo in nove nacionalne določene prispevke znotraj Pariškega dogovora za zmanjšanje izpustov CO2.

Drug pomemben element pa je evropski koncept za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Evropski uniji. Potrebujemo evropsko digitalno suverenost. In to je postalo še bolj jasno prav v tem času epidemije, zato bomo spodbujali ustanovitev in vzpostavitev zanesljive evropske digitalne infrastrukture. Spodbujali bomo digitalno preobrazbo, ki bo omogočala odpornost. Potem je tu digitalna diplomacija in diplomatska mreža, ki lahko dodatno pomaga pri usklajevanju v Evropski uniji.

Kriza in izzivi, ki smo jim priče in jih doslej še nismo poznali, od nas zahtevajo usklajen odziv. Potrebujemo tudi socialno kohezijo, da bomo lahko premostili posledice te krize. In prav zato bomo v času našega predsedovanja poskušali narediti napredek na področju evropskih socialnih pravic. V okviru evropskega okvira varnostnih shem bomo poskušali doseči napredek. Poleg tega pa želimo pripraviti shemo za brezposelnost, evropsko shemo. Vemo, da bodo verjetno mladi posebej močno občutili posledice te krize, zato želimo okrepiti garancije za mlade in se posvetiti zmanjševanju brezposelnosti med mladimi.

Med našim predsedovanjem bomo spodbujali tudi enakost spolov. Politično se bomo usmerjali k uresničitvi enakosti plačila med moškimi in ženskami, k večji vlogi žensk na vodilnih mestih, pa tudi k boju proti nasilju nad ženskami.

Politika migracij in beguncev tudi ostajata visoko na dnevnem redu. Menimo, da potrebujemo novo usmeritev za evropsko politiko na področju migracij in beguncev. Izzivi, s katerimi se soočamo, so pokazali, da to reformo potrebujemo nujno. Ponovno moramo vzpostaviti evropsko migracijsko politiko na podlagi solidarnosti in deljenja odgovornosti, tako notranje kot z vidika zunanjih dimenzij. Notranje si prizadevamo za skupni azilni sistem. Ta bi moral zagotavljati deljenje bremen in to, da bodo migracije izvajane v skladu s temeljnimi vrednotami in evropskimi standardi, predvsem pa da razbremenijo države, ki so na mejah. Zunanje gledano pa bi naše sodelovanje moralo okrepiti partnerstva z državami izvora in državami tranzita.

Okrepitev pravne države bo tudi prednostna naloga našega predsedovanja. Zagotoviti moramo spoštovanje vladavine prava oziroma načela pravne države tako v miroljubnih časih kot v časih krize. Zlasti takrat med krizami je nujno treba pokazati, da resno mislimo s svojimi temeljnimi vrednotami. Želimo si preventivni mehanizem, ki bi nam omogočal odprt in konstruktiven dialog o ključnih vprašanjih. Zato nameravamo začeti celovito razpravo v Svetu na podlagi prvega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v državah članicah. Zakonodaja o vladavini prava je ključni element večletnega finančnega okvira in je za nas zelo pomemben. Spoštovanje vladavine prava je temelj za zaupanje, da bodo evropska sredstva porabljena na pregleden način. Zagotavljanje evropskih sredstev bo povezano prav s spoštovanjem človekovih pravic in vladavine prava. Tu se želimo sklicevati tudi na postopke po členu 7 Pogodbe o EU in če je potrebno, želimo uvesti tudi ustrezne ukrepe.

V zvezi z zunanjim delovanjem Evropske unije si želimo zagotavljati konkretno podporo zlasti neposredni soseščini pri obvladovanju pandemije covid-19, zlasti na Zahodnem Balkanu, vzhodni soseščini, južni soseščini, torej v Afriki. Med predsedovanjem bomo poskusili dokončati pogajalski okvir in začeti pogajanja s Severno Makedonijo in če je mogoče, tudi z Albanijo, ko bodo seveda izpolnjeni potrebni pogoji za to. Prav tako moramo okrepiti partnerstva z Afriko. Upamo, da bomo tudi ob ukrepih, ki veljajo na področju zdravstva, uspeli izvesti vrh med EU in Afriko oktobra letos. Na tem vrhu se ne bomo ukvarjali samo z ukrepi zoper pandemijo, ampak o širših vprašanjih sodelovanja, ki presegajo pandemijo. Okrepiti želimo zmogljivost Evropske unije, zlasti njeno vlogo, politično vlogo na globalni ravni, zlasti tudi v sodelovanju s Kitajsko. Potrebujemo bolj enotno stališče do Kitajske in upamo, da bomo tudi v pogojih koronavirusa uspeli izpeljati srečanje na vrhu med voditelji EU in Kitajske, čeprav smo predvidoma načrtovani sestanek septembra morali prestaviti na poznejši datum. Hkrati so izzivi, ki smo jim priče zaradi pandemije covida-19, jasno pokazali, da potrebujemo sodelovanje in da potrebujemo delujoč multilateralizem. Prav tako moramo prevzeti odgovornost kot globalni akter. Tim Evropa je tisti odgovor, ki ga potrebujemo tudi na globalni ravni. Nemčija želi odigrati svojo vlogo pri uresničevanju tega koncepta, zato spodbujamo močnejše sodelovanje, močnejše usklajevanje med vsemi institucijami Evropske unije, državami članicami in mednarodnimi partnerji. Veliko pozornost bomo še vedno posvečali različnim krizam po svetu, ki tudi močno vplivajo na varnost v Evropi. Podpirali bomo močno vlogo Evropske unije v teh krizah. Na ključnih področjih skupne zunanje in varnostne politike, v Libiji, Sahelu in Iranu, bomo še naprej nadaljevali svoje delo, tudi na področju mirovnega sporazuma o Bližnjem vzhodu. Želimo znova vzpostaviti dialog med Evropsko unijo in ZDA. Poleg tega pa bomo izvedli tudi upoštevanje petih ključnih načel v zvezi z odnosi z Rusijo. Prav tako želimo okrepiti naše odnose z Latinsko Ameriko.

In, nenazadnje, tudi naš kulturni program bo inovativen. Vzpostavili smo umetniški program, gre za Earth Speakr, ki ga je oblikoval umetnik Olafur Eliasson, ki je namenjen zlasti mladim ljudem in jih želi spodbuditi k sodelovanju na področju Evropske unije in solidarnosti. Ta projekt in drugi kulturni projekti, ki so sodelovalne narave in imajo močno digitalno komponento, nam bodo omogočili močne kulturne izmenjave in bližino tudi ob soočanju s pandemijo covida-19. To umetniško delo se je že začelo oziroma ta projekt je že stopil v veljavo julija letos in v njem že sodelujejo Slovenci.

Hvala zaenkrat. Vesel bom vaših vprašanj.

Najlepša hvala dr. Bernhardu Hauerju za predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Zvezne republike Nemčije, za komentar programa predsedovanja Zvezne republike Nemčije.

Prosim dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, da prevzame besedo.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovani predsednik odbora, spoštovani namestnik veleposlanika, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani državni sekretar in drugi predstavniki Vlade!

Najprej bi se rad gospodu namestniku veleposlanika zahvalil za predstavitev programa predsedovanja Nemčije Svetu Evropske unije in vam hkrati zagotovil, da so prednostne naloge predsedovanja Nemčije popolnoma koordinirane in se popolnoma ujemajo z aktivnostmi Evropske komisije.

Predsedovanje prihaja v času z Evropsko unijo, saj bo prihodnjih šest mesecev tako ali drugače v veliki meri oblikovalo našo skupno prihodnost. Poiskati moramo namreč izhod iz zdravstvene in prihajajoče gospodarske krize in hkrati uresničiti prednostne naloge, ki jih je v svojem programu Načrt za Evropo začrtala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pandemija ni spremenila najglobljih izzivov Evropske unije, zgolj povečala je nujnosti ukrepanja. Naši ključni izzivi so boj proti podnebnim spremembam, digitalizacija in izboljšanje vloge in moči Evropske unije v svetu. Investicije za izhod iz gospodarske krize, ki jih bo komisija podprla s predlaganim večletnim finančnim okvirom in novim mehanizmom za okrevanje in odpornost znotraj instrumenta Next Generation EU, morajo biti usmerjene v razvoj okolju prijaznih in učinkovitih tehnologij. Komisija bo med predsedovanjem Nemčije med drugim predstavila prvi evropski podnebni zakon z evropskimi cilji znižanja izpustov ogljikovega dioksida do leta 2030, končni cilj komisije za leto 2050 pa torej ostaja nespremenjen, saj želimo, da Evropska unija postane prvi ogljično nevtralen kontinent. Med pandemijo covid-19 smo se lahko prepričali, kako pomembna je tudi digitalizacija za delovanje javnih storitev, gospodarstva in nasploh za naše vsakdanje življenje. Komisija bo v tem semestru pripravila tudi omnibus zakon o digitalnih platformah in želimo tudi pripraviti poročilo o umetni inteligenci. Evropa mora postati tudi bolj samozavestna. Eno naših najmočnejših orožij je naš enotni notranji trg, ki pa mora postati tudi odpornejši. Zavarovati moramo ključne verige vrednosti naše industrije, pa tu ne gre samo za proizvodnjo medicinske ali zaščitne opreme in pripomočkov. Kot ste, recimo, lahko spremljali, se je zaradi pomanjkanja nekaterih sestavnih delov tudi v Sloveniji ustavila proizvodnja v avtomobilski tovarni. Sočasno bi morala Evropa zagotoviti tudi močnejši in enotnejši glas v svetu. Spomnil bi, da je komisija pred nekaj dnevi, 1. julija letos, Svetu predstavila osnutka pogajalskih okvirov za Albanijo in Severno Makedonijo, ki določata smernice in načela za pristopna pogajanja obeh držav. Ko jih bodo države članice sprejele, bo tekoče predsedstvo Svetu Evropske unije na prvi medvladni konferenci za vsako od držav predstavilo dogovorjeno stališče Evropske unije. To bo pomenilo tudi uradni začetek pristopnih pogajanj.

Med predsedovanjem Nemčije bo jeseni potekal vrh EU-Afrika. Veste, da je Afrika z najmlajšim in najhitreje rastočim srednjim razredom na svetu z obilo gospodarskih in naložbenih priložnosti zelo pomemben partner za Evropsko unijo. Sodelovanje z Afriko mora potekati na enakopravni osnovi. Izvedba predvidenih ukrepov in politik pa ne bo mogoča brez sprejetja naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027, ki ga je komisija pripravila 29. maja letos, in spremljajočega mehanizma za okrevanje in odpornost znotraj instrumenta Next Generation EU. Njuna skupna vrednost je, kot že dobro veste, tisoč 850 milijard evrov. In Evropska komisija si želi hitre podpore držav članic paketu obeh omenjenih finančnih mehanizmov, saj na nek način vsak dan šteje. Idealno bi bilo, če bi države članice paket sprejele že na naslednjem srečanju šefov in vodij držav članic 17. in 18. julija 2020. Države članice bodo morale pri presojanju paketov na nek način preseči zgolj svoje ozke nacionalne interese in upoštevati širše koristi za celotno Evropsko unijo. Evropsko komisijo hkrati tudi zelo veselijo pozitivni odzivi na paket, ki smo jih do zdaj slišali iz Slovenije.

Med predsedovanjem Nemčije se bodo zaključila tudi pogajanja Evropske unije in Združenega kraljestva o prihodnjih odnosih. V imenu vseh držav članic se z Združenim kraljestvom pogaja Evropska komisija na podlagi mandata vseh držav članic iz 25. februarja letošnjega leta. Komisija države članice redno obvešča o poteku pogajanj in se z njimi tudi posvetuje. Evropska komisija si zelo želi dogovora z Združenim kraljestvom, vendar ob spoštovanju predhodno dogovorjenih načel in ne za vsako ceno. V dosedanjih štirih krogih pogajanj, žal, za Evropsko unijo pomembnih področij, kot so, recimo, enaki konkurenčni pogoji, niso bili doseženi napredki. Peti krog bo potekal julija letos. Treba se je tudi zavedati, da bo po izteku prehodnega obdobja 1. januarja 2021 ne glede na izid pogajanj prišlo do velikih sprememb v odnosih med državami članicami in Združenim kraljestvom. Proste trgovine z Združenim kraljestvom ne bo več, mnogi proizvodi in storitve utegnejo postati dražje, podjetja in državljani se morajo na to na nek način pripraviti. Evropska komisija je pripravila preko sto različnih obvestil o pripravljenosti na novo situacijo za različne sektorje in vsa ta obvestila so javno dostopna. Do septembra bodo pristojne službe Evropske komisije na celi seriji video konferenc z javnimi upravami vseh držav članic razpravljale o morebitnih odprtih vprašanjih in tudi o pripravljenosti na ločitev Evropske unije in Združenega kraljestva. Med drugim tudi s Slovenijo pripravljamo podoben dogodek, ki bo potekal septembra letos.

Ob zaključku bi omenil še novi paket o migracijah in azilu, ki utegne biti eden prvih zakonodajnih predlogov, ki ga bo v času predsedovanja Nemčije predstavila Evropska komisija. Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je v procesu priprave tega predloga posvetovala z vsemi državami članicami in tudi januarja letos je bila na obisku tu v Državnem zboru.

Spoštovani namestnik veleposlanika, prepričan sem, da se bo predsedovanje Nemčije zavzemalo za enotno in močno Evropo in da bo tudi uspešno pri omenjenih izzivih. Zaradi tega vam iskreno želim uspešno predsedovanje in se tudi hkrati veselim sodelovanja v prihodnjih mesecih. Zahvaljujem se za vašo pozornost.

Zahvaljujem se dr. Zoranu Stančiču za kratek komentar k programu predsedovanja Zvezne republike Nemčije.

Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve, gospodu Gašperju Dovžanu.

Spoštovani gospod predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi predsednici Odbora za zunanjo politiko, vsem ostalim poslankam in poslancem! Spoštovani gospod namestnik veleposlanika dr. Hauer, spoštovani predstavnik Evropske komisije dr. Stančič, lep pozdrav vsem skupaj!

Zahvaljujem se predvsem gospodu Hauerju za predstavitev programa nemškega predsedstva Svetu EU in tudi za komentar dr. Stančiča, ki odraža visoko stopnjo soglasja o skupnih prioritetah in prednostnih nalogah v Evropski uniji v naslednjem polletnem obdobju.

Dovolite mi, da se že takoj na začetku zahvalim Nemčiji za dosedanje odlično sodelovanje v okviru tria predsedujočih držav. Lahko povem, da je dosedanje vsebinsko usklajevanje teklo zelo dobro in da smo z ozirom na dejstvo, da prevzemamo predsedovanje v, lahko rečemo, usodnem trenutku, dosegli visoko stopnjo dojemanja predstav o tem, kaj so najbolj pomembne naloge za Evropsko unijo, kar je zelo dobro. Gre za čas, ki je zaznamovan s krizo, korona krizo in njenimi posledicami. Ta čas od vseh nas zahteva, da se prednostno posvetimo predvsem izhodu iz te krize, gospodarskemu okrevanju in kot tudi namerava Nemčija, da potem na osnovi naučenih napak in skupnih spoznanj izboljšamo Evropsko unijo, da bo v prihodnje bolj odporna na tovrstne krize, kot so pandemija, pa tudi druge krize, kot so, recimo, globalni kibernetski napadi, tudi migrantska kriza je bila omenjena, vemo, da ta še ni povsem končana oziroma da EU še nima trajnostnega načina za spopad s to obliko krize. Skratka, to je ena izmed pomembnih nalog ali pa ključna naloga za naprej, tudi po oceni, ki je v slovenski Vladi in na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Slovenija si želi, da čim prej pride, tako kot si je zastavila tudi Nemčija, do dogovora o večletnem finančnem okviru za leta 2021-2027, vključno z dogovorom o instrumentu za okrevanje. Naj se na tem mestu zahvalim tudi Evropski komisiji, ki je pripravila po naši oceni zelo dobro osnovo za začetek iskanja končnega dogovora. Tudi mi v slovenski Vladi ocenjujemo, da je trenutno najbolj pomembno, da prevlada spoznanje, da mora vsaka država razumeti težo usodnega trenutka in gledati celotno situacijo in morda kakšne nacionalne prioritete podrediti skupnemu interesu, da res pridemo do dogovora, ki je nujen, zato da pravočasno stečejo tudi vse priprave za sprejetje potrebnih zakonodajnih aktov za implementacijo finančnega dogovora, ki se mora zgoditi čim prej, zato da bomo res lahko zagotovili, da bo Evropska unija čim prej in čim bolje okrevala in da ta kriza ne bo poglobila razlik v razvitosti, ampak da bomo krizo izkoristili, da se dodatno ne poglobijo oziroma da se eventualno zmanjšajo. Skratka, zdi se nam, da je tudi ta cilj Evropska komisija zasledovala, temu sledi tudi Nemčija in seveda je to v interesu tudi Slovenije ter EU kot celote, po našem prepričanju.

Prav tako smo zelo zadovoljni, da Nemčija med svoje prioritete postavlja tudi poglabljanje enotnega trga in krepitev odpornosti malih in srednjih podjetij ter industrijske konkurenčnosti v Evropi. Da spodbuja tudi tehnološko avtonomnost v EU, saj se je tudi v tej krizi pokazalo, da je to ena velika šibkost, in si nekako ne želimo, da bi se ponovno zgodilo, da bi bile države članice pred očmi celega sveta postavljene v vlogo, da bi tekmovale med sabo, namesto da bi si res pomagale in skupaj bile sposobne se tudi zoperstaviti tretjim državam, res z neko avtonomijo, tehnološko, industrijsko suverenostjo, zato da lahko zagotovijo varnost, zdravstveno oskrbo in tudi druge storitve, to kritično infrastrukturo, da imajo nek nadzor nad tem in da to nekako upravičuje označevanje EU kot neke avtonomne oziroma suverene skupnosti.

Prav tako podpiramo nadaljnje delo na področju reforme skupne kmetijske politike. Tako na tehnični kot na politični ravni je izjemno pomembna predvsem za razvoj podeželja. To je tudi ena izmed zelo pomembnih nalog v Sloveniji in prioritet v okviru večletnega finančnega okvira.

Podpiramo tudi, kot rečeno, celostne evropske rešitve na področju migracij. Želimo si, da bi Evropa bila bolj uspešna pri zajezitvi nezakonitih migracij in da bi tudi bolje upravljala z zunanjimi mejami, vključno z učinkovitim vračanjem ter vrnitvijo v normalno delujoči schengenski režim, ki je trenutno iz znanih razlogov nekoliko okrnjen. In si želimo, skratka, da so tu čim prej vzpostavljeni pogoji, ki nam omogočajo vrnitev na delujoči schengen, kar seveda predpostavlja reforme, o katerih je govoril že dr. Stančič.

Veseli nas, da Nemčija med svoje prioritete uvršča tudi vladavino prava. Gre za pomembno temo, ki je tudi v Sloveniji dvignila kar nekaj pozornosti. V Sloveniji vsekakor pozdravljamo, da Evropska komisija namerava tu spremeniti pristop in na temelju objektivnega poročanja sprožiti neko razpravo, ki bi omogočala vsaj srednjeročno neko konvergenco pogledov držav članic o tem, kaj so skupne vrednote v Evropski uniji. Seveda gre tu za nekaj novega, neki novi procesi, ki se tu odpirajo. Nemčija se bo kot prva s temi sporočili Evropske komisije soočila. Gre za neko testno, pilotno obdobje, tako mi vsekakor računamo, da se bomo v tem obdobju naučili ali pa si izmenjali vsa potrebna stališča, da bo potem tudi Slovenija kot predsedujoča v naslednjem letu nekako znala na primeren in ustrezen način s podporo tudi ostalih držav članic ta proces na EU ravni in sodelovanja z Evropsko komisijo voditi naprej.

Naj še dodam, da izrecno podpiramo tudi napovedane napore nemškega predsedstva na področju širitve, kjer smo bili v preteklih letih iz različnih razlogov priče nekakšnemu, ne bom rekel zastoju, ampak upočasnitvi dinamike. Vendar mi verjamemo, da imamo s prenovljeno metodologijo, ki jo je prispevala Evropska komisija, in z neko ambicijo, s katero se loteva predsedovanja Nemčija, in tudi upoštevaje objektivne okoliščine, kot so že omenjene krize, nek nov moment, ki nam odpira boljše možnosti za dvig dinamike in napredek tudi na tem za Slovenijo tako strateško pomembnem področju.

Toliko z moje strani. Hvala za besedo. Sem pa seveda, če bodo vprašanja, pripravljen tudi še kaj pojasniti. Hvala lepa.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve, gospodu Gašperju Dovžanu, za podan kratek komentar k šestmesečnemu programu Zvezne republike Nemčije ob predsedovanju Svetu Evropske unije.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti.

/ pozdrav namestniku veleposlanika in nagovor v nemškem jeziku/

Zdaj bi se pa obrnil na vašo predstavitev. Jaz imam občutek, da si je Nemčija za polletni mandat zadala veliko preveč nalog; nemogoče je izpeljati vse to, kar ste predstavili. Konec koncev, to gre v štiriletni mandatni okvir Vlade, v pol leta je pravzaprav to nemogoče narediti, razen če se bodo naredili neki nastavki za nadaljnje delo, da bodo potem to nadaljevale tudi druge države, ki bodo predsedovale za vami, v kar pa pravzaprav dvomim. Jaz bi pričakoval, da bi se fokusirali na tri do štiri cilje, kajti to je še mogoče izpeljati v pol leta, kaj več pa težko. Morda en razmislek o tem. To je moje mnenje bolj kot vprašanje, ampak glede na vse to, kar ste predstavili, je popolnoma nemogoče, da bi se izpeljalo.

Hvala.

Hvala poslancu Jelinčiču.

Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajh.