Spoštovani gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 44. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nisem prejel obvestil, da bi bil kdo od članov ali članic odbora zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti. Prejel pa sem kar nekaj pooblastil za nadomeščanje, in sicer takole: poslanec Leon Merjasec nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanec Boštjan Koražija nadomešča poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica, poslanec Franc Trček nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Gregor Perič nadomešča poslanca Dušana Verbiča iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, poslanec Aleksander Reberšek nadomešča poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije, poslanec Brano Golubović nadomešča poslanca Igorja Pečka iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca in poslanec Jože Lenart se je opravičil, na podlagi karantenske odločbe, ki mu je bila vročena - poslanec Jože Lenart je sicer stalni član Odbora za finance.

S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembe dnevnega reda, zato ugotavljam, da je sprejet takšen dnevni red, kot vam je bil poslan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2020 DO 2022. Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije in sicer, 3. septembra letošnjega leta.

Odbor obravnava predlog odloka na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj, ter Zakonodajno-pravna služba. Prejeli smo tudi dodatna gradiva, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 9., dopis Fiskalnega sveta in oceno Fiskalnega sveta z dne 10. 9. letos in stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta z današnjim dnem.

Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka in do začetka obravnave sta bila vložena 2 amandmaja, in sicer ju je vložila Poslanska skupina Levica, k 1. in k 3. členu predloga odloka.

Pričenjam z drugo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena, v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora, opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma členih predloga odloka.

Za uvod dajem besedo predstavnici Vlade – tokrat je to državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Kristina Šteblaj.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci.

Zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije Covid-19, je Državni zbor že maja letošnjega leta sprejel spremembo odloka, s katerim se je v letošnjem letu omogočilo večje izdatke zaradi epidemije in izjemnih okoliščin, sicer tudi širše. Vemo, da je prišlo do padca ekonomske aktivnosti, do padca bruto domačega proizvoda in še kakšne druge stvari.

Ponovna sprememba odloka za letošnje leto predstavlja nove fiskalne projekcije. Na podlagi dosedanje realizacije v tekočem, izjemnem letu, na podlagi poletne napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2020 in sprejetih ukrepih in obveznostih za boj proti epidemiji.

V okviru splošne odstopne klavzule je bilo na ravni EU soglasno sprejeto, da se zaradi morebitnih odstopanj od fiskalnih pravil tudi za nazaj, to je celo v letu 2019, ne bo sprožil noben postopek, ki je predviden v Paktu za stabilnost in rast in po katerem se lahko zahteva odpravo odstopanj z ukrepi ekonomske in fiskalne politike v prihodnjih letih. S tem je Evropska komisija dala jasen znak, da zaradi zelo nezanesljivih izračunov posameznih parametrov in projekcij ni mogoče podati dovolj zanesljive ocene glede doseganja fiskalnih ciljev, posledično pa ni mogoče začeti postopka zaradi neupoštevanja fiskalnih pravil. Treba je tudi upoštevati, da so bile države spodbujene, da v letu 2020 hitro in v znatnem obsegu ukrepajo za odpravo ekonomskih posledic krize, ki jo je povzročila že omenjena epidemija.

S predlaganimi spremembami Odloka za pripravo proračuna sektorja države v obdobju 2020-2022 se bo za leto 2020 zgornja meja izdatkov sektorja država povečala s 23 milijard 630 milijonov na 24 milijard 650 milijonov, ciljni saldo pa z minus 8,1 na minus 8,6 % bruto domačega proizvoda. Po denarnem toku se bo dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun povečala z 12 milijard in pol na skoraj 13 milijard 400, ciljni saldo pa z minus 8,1 na minus 9,3 % bruto domačega proizvoda. Popravlja se tudi zgornja meja za izdatke zdravstvene blagajne, in sicer za 50 milijonov navzgor.

Povedala bi samo še to, da v letu 2020 kar 18 držav članic Evropske unije načrtuje povečanje dolga sektorja države za več kot 10 odstotnih točk bruto domačega proizvoda, med njimi je seveda tudi Slovenija, ki načrtuje povečanje dolga sektorja države v odstotku bruto domačega proizvoda nekje na ravni Nemčije, nekoliko nižje pa celo od povprečja evroobmočja.

Poleg nacionalnih ukrepov je nedavno tudi na EU ravni prišlo do dogovora o paketu ukrepov za okrevanje, ki bodo financirani iz evropskega proračuna in ki bodo imeli znaten vpliv na srednji rok in posledično iskanje novega ravnotežja.

Vsi navedeni ukrepi imajo oziroma bodo imeli tudi v naslednjih mesecih oziroma letih znaten vpliv na javne finance držav članic, to pa je tudi razlog, da je dopuščen začasen odstop od fiskalnih pravil in tudi od pravil srednjeročnega načrtovanja.

Toliko bi morda zdaj na kratko, kakšno dodatno pojasnilo pa še potem, ko bo Fiskalni svet predstavil svoje mnenje. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Državni zbor drugič obravnava predlog spremembe okvira za pripravo proračunov sektorja država, na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu; prvo spremembo je sprejel na izredni seji v maju tega leta. Gre za spremembo, ki omogoča odstop od fiskalnega pravila, torej od načela srednjeročne uravnoteženosti proračunov države brez zadolževanja.

Vlada kot predlagateljica se glede obstoja izjemnih okoliščin, ki omogočajo odstop od fiskalnega pravila, sklicuje na oceno Fiskalnega sveta, podano 17. marca letos, in sporočilo Evropske komisije o uporabi splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast. V mnenju smo zato opozorili, da je bila epidemija, ki je bila ocenjena kot neobičajen dogodek, po 2. točki prvega odstavka 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu z odlokom preklicana, tako s formalnega vidika od 31. maja 2020 na območju Republike Slovenije epidemija ni razglašena. Zaradi tega se zastavlja vprašanje, v kolikšnem obsegu je ob obravnavi predloga odloka podana izjemna okoliščina oziroma ali zadostuje, da ima epidemija, kljub temu, da je bila preklicana, še zmeraj pomembne posledice za finančno stanje sektorja država. Gre torej za vprašanje trajanja izjemne okoliščine, ki omogoča odstop od srednjeročne uravnoteženosti. Sporočilo Evropske komisije po naši oceni ne more samostojno utemeljiti ugotovitve izjemnih okoliščin, ker nastanek in prenehanje izjemnih okoliščin iz prvega odstavka 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu ugotovi Vlada po pridobitvi ocene Fiskalnega sveta.

Hvala.

Hvala, gospa Bien Karlovšek.

Medtem sem prejel še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanko Andrejo Zabret iz Poslanske skupine LMŠ. Predno nadaljujemo, gospe in gospodje, dobil sem nekaj signalov, da naj poslanca Möderndorferja opozorim, da si nadene zaščitno masko. Ko mi je prinesel pooblastilo, sem ga zaprosil, da to stori. Če tega noče storiti, jaz tukaj ne morem ničesar narediti, nimamo nobene možnosti, če bi jo imel, pa tudi je verjetno ne bi uporabil. Toliko, da se ve.

Postopkovno gospa poslanka Monika Gregorčič. Prosim.

Dober dan. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Jaz bi ponovno prosila, tako kot včeraj na enem drugem odboru, mojega poslanskega kolega, gospoda Möderndorferja, da pač spoštuje vse zdravstvena, sanitarne zahteve, ki so bile konec koncev tudi mislim, da dogovorjeni, sporazumno včeraj na posvetu pri predsedniku Državnega zbora, toliko kolegialnosti, solidarnosti in odgovornosti do sodelavcev, vabljenih in poslanskih kolegov od gospoda Möderndorferja seveda kakor pričakujem, sploh glede na dejstvo, da v tem trenutku med nama mi zagotovljena ustrezna socialna distanca in glede na dejstvo, da prihaja iz poslanske skupine kjer vemo, da je kar nekaj, mislim, da dvanajst skupno poslancev oziroma njihovih sodelavcev okuženih, v karanteni ali v samoizolaciji. Vljudno prosim, da zagotovite ustrezne varne zdravstvene razmere za delo na tem odboru.

Hvala lepa.

Hvala gospa poslanka.

Kolega Golubović, če vas prav razumem, želite postopkovno? Izvolite, prosim, imate besedo. Postopkovno poslanec Brane Golubović.

Jaz bi vseeno prosil, da ko se navaja podatke, se ne uporablja nekih izmišljenih. Zelo jasno smo povedali, da niso okuženi poslanci, zelo jasno smo povedali in vi ste ponovno trdili, da je dvanajst okuženih. Se pravi, okuženi na žalost sta dve strokovni sodelavki, ostali so pa preventivno v karanteni. In če bi ta Državni zbor, ta koalicija delovala tako kot je treba, želela demokratično razpravo, bi omogočila tistim, ki so doma zaradi tega, da se vi ne bojite, glede na to kako ste prestrašeni, da razpravljajo, pa ne. Ne omogočate našim poslankam in poslancem, ki so člani tega odbora, ki so se pripravljali na to sejo, da razpravljajo. Tako da, jaz resnično želim, da prenehate s tem koliko je in koliko ni okuženih v poslanski skupini.

Hvala gospod poslanec.

Pred vami gospa Gregorčič, ima postopkovni predlog še poslanec Marko Pogačnik.

Kolega Pogačnik, prosim.

Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Kolega Jani, jaz bom tako rekel, no daj, mogoče bi bilo smiselno, da se upoštevajo neka priporočila. Tukaj dejansko ne vem, ste izjema, da je ne želite, bi rekel, zaščititi oziroma uporabiti maske. Saj, jaz masko uporabljam predvsem ne zaradi zaščite sebe, kajti tale maska, ki jo imam danes jaz na sebi, jaz vem, da mene ne bo zaščitila, mogoče bo pa zaščitila koga drugega. Jaz sem prepriča, da marsikdo tukaj okrog sebe ima tudi kakšne ali družinske člane ali prijatelje, ki so ogrožena skupina. Danes imamo v Sloveniji rekordno število dnevnih okužb. Okužbe naraščajo tako v regiji kot po svetu kot po Evropi, zato Jani, te kot kolega naprošam, da poskušaš zaščititi predvsem z masko druge, če se nočiš sam, je to tvoj osebni problem. Zardi drugih. Pa predlagam, da sprejmimo določena pravila, pravila v Državnem zboru naj veljajo za vse.