Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 92. sejo Odbora za zunanjo politiko!

Kot običajno vas na začetku seje vljudno prosim, da upoštevate zdravstvena napotila, spoštujete medsebojno razdaljo in nosite zaščitne maske.

Obveščam vas, da so danes upravičeno odsotni gospod Matjaž Nemec Poslanska skupina SD in gospod Zmago Jelinčič, Poslanska skupina SNS. Na seji pa danes s pooblastili sodelujejo oziroma nadomeščajo: mag. Andrej Rajh, Poslanska skupina SAB nadomešča mag. Alenko Bratušek, gospod Andrej Černigoj Poslanska skupina NSi, nadomešča gospoda Jožefa Horvata ter iz Poslanske skupine SDS mag. Marko Pogačnik nadomešča gospo Evo Irgl, gospod Jure Ferjan nadomešča gospoda Marjana Pojbiča ter gospod Janez Moškrič nadomešča gospoda Francija Kepo.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni tudi predstavniki Vlade, Urada predsednika republike Slovenije ter Kabineta predsednika Vlade in vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je dnevni red določen takšen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, mag. Marku Pogačniku.

Spoštovane kolegice in kolegi. Začenjam 113. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo danes udeležiti dr. Trček in gospod Jelinčič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanec gospod Ljubo Žnidar nadomešča poslanca gospoda Leona Merjasca.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, kabinet predsednika Vlade, ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ, 21. september. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade Republike Slovenije 16. septembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Naprošam državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve gospoda Gašperja Dovžana, da nam predstavi izhodišče za udeležbe delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, člani obeh odborov. Hvala lepa za vabilo. Dovolite mi, da na kratko predstavim vsebino zasedanja Sveta za splošne zadeve, ki bo kot rečeno naslednji torek zasedal v Bruslju.

Dnevni red je načrtujemo tako, da bo po kratki predstavitvi prednostnih nalog predsedovanja sledila razprava o torej predvidenem dnevnem redu evropskega sveta nato koordinacij ukrepov v zvezi z bojem proti pandemiji covid 19, zatem bo razprava o odnosih med Evropsko unijo in združenim kraljestvom sledila bo še razprava o zakonodajnem načrtovanju in nato še kratko poročilo o dogajanju v okviru konference o prihodnosti Evrope. Pod točko razno pa načrtujemo še kratko razpravo o odnosih med Evropsko unijo in pa Švico. Še ena točka je, ki mi je ušla, in sicer odnosi med EU in združenim kraljestvom. Tudi o tem bo tekla razprava.

Zdaj kar se tiče prve točke, torej predstavitev prednostnih nalog predsedovanja naj pač poudarim, da je to nekako tradicionalna točka na septembrskem zasedanju ne glede na to, da smo državam članicam pravzaprav prednostne naloge predstavili že prej, že v maju, v juniju in skratka dobili tudi široko podporo tako da mislim, da glede na to, da so prednostne naloge tudi vam dobro znane, mislim da ni treba da jih tu nekako ponavljamo. Je pa ključno sporočilo seveda to, da imamo zelo široko podporo in kot ste lahko slišali tudi včeraj oziroma predvčerajšnjem ob nastopu predsednice evropske komisije in predstavitvi položaja oziroma stanja v Evropski uniji z njene strani se seveda tudi naše prednostne naloge zelo dobro skladajo z načrti, ki jih ima evropska komisija v naslednjem letu.

No, naslednja točka, ki bo na dnevnem redu je potem priprave na Evropski svet, ki bo potekal 21. in 22. oktobra. Predvidene teme bodo digitalizacija, potem koordinacija ukrepov v zvezi s pandemijo in pa priprava na vrh z državami ASEM in pa vrh vzhodnega partnerstva ter na zasedanje konference KOP 26 o podnebnih spremembah v Glasgowu. Tako kot je tudi praksa bo evropski svet razpravljal o aktualnih zunanjih političnih vprašanjih tako da pričakujemo razpravo o Afganistanu. Možno, da bo tudi razprava o Kitajski. Vsekakor pa tudi o vprašanje migracij.

Seveda bo naloga na zasedanju Sveta za splošne zadeve predvsem ugotoviti kakšna so stališča držav članic, kako gledajo na te teme zato da lahko pomagamo zasedanju Evropskega sveta pripravit čim bolj fokusirano tako da bodo voditelji lahko imeli učinkovito razpravo.

No, kar zadeva naslednjo točko, torej usklajevanje covid 19 seveda je to nekako že stalna točka tudi na Svetu za splošne zadeve. Gre predvsem v tem trenutku za izmenjavo različnih vidikih cepljenja, o izzivih, ki so v zvezi s tem pojavljajo, od oklevanja prebivalstva glede cepljenj, potem vprašanja dezinformacij, potem tudi vprašanja poživitvenih odmerkov. Skratka vse to vprašanja o katerih bo opravljena razprava seveda s ciljem, da imamo, da smo medsebojno dobro obveščeni in da imamo čim bolj harmonizirane politike. Možna je tudi razprava glede ukrepov oziroma morebitni potrebi po prilagoditvi ukrepov, ki torej se nanašajo na priporočila v zvezi s potovanji in pa priporočila tudi glede nadaljnjih ukrepanj v zvezi z epidemiološko situacijo.

Potem kar zadeva naslednjo točko, torej odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. To bo predvsem evropska komisija tista, ki mora predstaviti, kakšno je aktualno stanje. Pričakujemo udeležbo podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča, ki bo v predstavitvi se predvsem osredotočil na vprašanje izvajanje protokola o Irski in Severni Irski. Poročal bo tudi o nedavnih obiskih, ki jih je imel v Dublinu in pa Belfastu tako da seveda kar se tiče Evropske unije to ne glede na vse izzive, ki so ne pričakujemo razprave v smeri kakršnegakoli odpiranja ali ponovnega pogajanja z Združenim kraljestvom.

Gre pa seveda za to, kako znotraj obstoječih sporazumov poiskati rešitve, ki bodo življenjske in ki bodo nekako zagotovile neko čim bolj normalno življenje seveda s ciljem, da se ohrani mir in pa stabilnost in pa seveda neka visoka raven blagostanja tudi na Severnem Irskem.

No, naslednja točka je tudi tradicionalna za september zakonodajno načrtovanje vedno ta točka vedno sledi govoru o položaju v Evropski uniji, ki ga opravi predsednik oziroma predsednica evropske komisije. Gre za to, da se predstavi ključne zakonodajne akte oziroma vsebinske sklope, ki s katerimi bo evropska komisija v naslednjem letu nekako prihajala svojo zakonodajno pobudo. Pričakujemo, da bodo glede na seveda govor o položaju v Evropski uniji, da bodo prednostna področja predvsem evropski zeleni dogovor, potem vprašanje pripravljenosti na digitalno dobo in pa prilagoditve gospodarstva. Potem tudi na vlogi Evrope v svetu, spodbujanju evropskega načina življenja in pa nova spodbuda za evropsko demokracijo.

To so recimo osnovni sklopi, kjer pričakujemo, da bo šla razprava, tako da vse to pa seveda je zelo skladno s prednostnimi nalogami, ki so ki smo jih sprejeli tudi kot Slovenija za čas našega predsedovanja. Tako da, če grem naprej, kot vidite, bo zasedanje kar vsebinsko zelo zahtevno in obsežno.

Potem bo točka tudi o konferenci o prihodnosti Evrope. Tu bo predvsem na strani predsedstva to je mnenje, da nekako povzamem zadnje dogajanje od junijskega zasedanja sveta za splošne zadeve in da kolege obvestimo o aktualnem stanju razprav in pa morebitnih odprtih vprašanjih vse do naslednjega torej vse do zasedanja sveta za splošne zadeve pa bo seveda tudi v okviru konference še kar nekaj aktivnosti. Zdaj v teh dneh se ravno začenjajo državljanski paneli. Danes takoj po tem zasedanju bo zasedaj torej bodo zasedali sopredsedujoči izvršnem odboru, potem je pa v ponedeljek še zasedanje izvršnega odbora konference, tako da je visoka dinamika.

Ampak tisto, kar je najbolj pomembno je, da je razprava nekako vendarle se je prišla v to fazo, da postaja vsebinska, da so vključeni državljani in da se nekako uresničuje sam cilj tega procesa tako d mislim, da je tudi kot da smo tudi kot predsedstvo seveda v poletnih mesecih opravili veliko dela in zagotovili to, kar je bila naša osnovna nekako obljuba, da pridemo od prerekanja o sami organizaciji procesa na vsebinsko razpravo in to se zdaj tudi dogaja.

No, naj zaključim še s kratko predstavitvijo glede točk, torej točk, ki jih predvidevamo pod točko razno. Pričakujemo kratko poročilo o stanju odnosov med Evropsko unijo in pa Švico. Kot veste je Švica odstopila od pogajanj o okvirnem vseobsežnem sporazumu, ki bi na celovit način uredil odnose med Evropsko unijo in Švico tako da smo sedaj nekako v fazi refleksije, ko je potrebno ugotoviti kaj je naslednji korak in v tem smislu je seveda zelo koristno in je prav, da kot predsedstvo dajemo možnost, da države članice povejo tudi svoje poglede na naslednje korake in da komisija tu ima neko politično usmeritev kako ravnati.

Kot veste je skupni interes vseh nas Slovenije pa še posebej da najdemo rešitve, ki bodo tako v korist Evropske unije kot tudi v korist Švice nekako torej stanje kjer nekako ni pogajanj, vsekakor ne koristi ne eni ne drugi strani tako da pričakujemo zanimivo razpravo naslednjih korakih, ki jim bo seveda tudi služila evropski komisiji kot usmeritev za njeno delo.

Pričakujemo pa tudi kot eno izmed točk v okviru točke razno kratko poročilo o ministrskem srečanju EU med 7. Kot veste gre za neformalno obliko sodelovanja evropskih držav oziroma članic Evropske unije ki so se tudi sredozemske države. Ta oblika sodelovanja je izjemnega pomena tudi za Slovenijo, tako da pričakujemo tudi, da bo danes tudi za nas pomemben dan, kajti predsednik vlade se udeležuje zasedanja predsednikov vlad te neformalne skupine in to je nekako prvič, da je tudi Slovenija skupaj s Hrvaško vključena v ta format in to je na nek način priznanje za naše delo in pa tudi pač neko priznanje identitete sredozemske, ki jo Slovenija ima in seveda da lahko ob tem, da je hkrati seveda tudi da je srednjeevropska država lahko v tej skupini držav prispeva s svojimi pogledi k iskanju skupnih rešitev.

S tem zaključujem to kratko predstavitev. Naj morda za konec poudarim še to, da tu moramo pri vodenju teh sej seveda ravnati kot predsedniki, tako da nekako ne prihajamo v ospredje s svojimi nacionalnimi stališči ampak predvsem poskušamo stališča drugih držav nekako zbliževati in seveda ob tem nekako implicitno tudi zagotavljati, da so ta stališča tudi skladna seveda tudi z našimi predstavami do vseh odprtih vprašanj o katerih bo tekla razprava.

Hvala za vašo pozornost. Seveda pa v primeru vprašanj lahko nanje tudi odgovorim.

Hvala državnemu sekretarju za predstavitev. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil Andrej Černigoj.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovana gospa predsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi ter ostali prisotni. Dovolite mi, za začetek, ker je to prva skupna seja v jesenskem terminu to se pravi seja Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko da sem mogoče na začetku malce širši in se spomnim preteklega dogodka v začetku septembra, to je najprej strateški forum Bled.

Naj povem in naj poudarim, da je to bil pomemben dogodek v regiji po mojem mnenji in po mnenju tudi mnogih diplomatov v Sloveniji in v tujini. Vrhunec diplomacije ne samo slovenske diplomacije ampak tudi evropske. Naj še enkrat poudarim, najboljšo udeležbo do sedaj, čeprav vsi vemo tukaj v Državnem zboru, da v tem času potekajo dvojne volitve v veliki državi v Nemčiji in Franciji, ampak tudi ogromno diplomatov je bilo s teh omenjenih držav. Na tem mestu, tudi sam sem se ga udeležil in sem bil zelo, čeprav sem se teh dogodkov večkrat udeležil, tudi sam sem bil presenečen nad prisotnostjo diplomatov s celotnega Evrope in tudi širše, zato bi rad na tem mestu pohvalil celotno Ministrstvo za zunanje zadeve, ministra, generalnega sekretarja strateškega foruma gospoda Petra Grka, vse slovenske diplomate in diplomatke, vse mlade in pa predvsem vse mlade, ki so nesebično pomagali predvsem pa nosijo v srcu ta čut do slovenske diplomacije in verjamem, d bo ta mladi rod ponesel slovensko diplomacijo še na višjo raven v sami prihodnosti.

Na drugem mestu bi rad pohvalil tudi slovensko predsedstvo oziroma slovensko predsedovanje. Ni tudi v poletnem času ni zamrlo, ampak je bilo zelo dejavno in izjemno in to nam priznavajo tudi tuji diplomati širom Evrope.

No sedaj se pa vrnimo k sami točki tega dnevnega reda. Jaz moram reči, da je zame sem par točk je izjemno pomembnih in imam tudi nekaj vprašanj. Predvsem se bom ustavil odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Tukaj me zanima trenutno stanje. Koliko sem sam seznanjen v bistvu Velika Britanija s tem ni zadovoljna, bi želela ponovno odpreti pogajanja, ampak tukaj bi jaz rad poudaril stališče samo moje osebno stališče, upam, da je tudi to stališče Evropske unije. Tukaj Evropska unija mora biti enotna, mora zahtevati,d a se trenutno sporazum udejani, čeprav vsi vemo, da v tem času v tem covidnem času, ko je covid 19 nevidni sovražnik najbolj pomemben na žalost ta sporazum malček stoji. Jaz bi želel čim prejšnje implementacije, ker vemo, da tisto območje med Severno Irsko in Irsko zna biti zelo živo, zelo tudi hitro lahko kaj eskalira.

Jaz si ne želim, da se bi zgodovina tam na tistem območju ponovila, ne želim si, da bi bili priča kakšnim dejanjem kot smo jim bili deležni nekaj dni nazaj v Sloveniji. Zaradi tega me zanima, kakšna bo drža Republike Slovenije tudi kot predsedujoče, kako bo vodila ta pogajanja, kakšne v bistvu cilje si bo zadala, da do konca leta nekako izpelje. Tukaj imam, to se pravi odnosi med Evropsko unijo in Združenim Kraljestvom.

Druga zadeva, ki se meni zdi zelo pomembna in ste tudi sami omenili gospo državni sekretar je v bistvu konferenca o prihodnosti Evrope. Tukaj me veseli, da smo presegli nekatera začetna nesoglasja, da konferenca teče in pozdravljam vse aktivnosti, ki se v tej smeri dogajajo. Tukaj moram poudariti, da se je lepo videlo v bistvu nekako željo samopromocije enega politika, ki je hotel nekako to konferenco speljati na voj mlin. Vsi vemo tukaj in zaradi tega bom šel mogoče preveč at persona, da me veseli, da se je ta gospod belgijski politik …………… tudi malček umiril in malček več kot bi se reklo energije vložil v samo konferenco ne pa v samopromocijo sebe.

Veseli me, da se bo tudi na samem Svetu začelo pogovarjati stabilizacijsko pridružitvenem procesu držav Zahodnega Balkana. Tudi sama konferenca na Bledu je bila temu namenjena in upam, da je Evropa videla in tudi spoznala, da čakanje in puščanje teh držav v čakalnici brez pravih političnih razlogov ni dobro. Ni dobro za Zahodni Balkan pa da ni dobro tudi za celotno Evropsko unijo.

In ne nazadnje zelo se mi zdijo pomembne zakonodajno načrtovanje evropske komisije za prihodnost. Tukaj vidimo, da si Evropska unija in s tem tudi Slovenija in vse države članice zadale zelo pomembno nalogo, zelo ambiciozno nalogo. V bistvu samo če preletimo teh šest naslovov, evropski zeleni dogovor evropski zeleni dogovor, jaz mislim, da tukaj od evropske komisije pa tudi od nas samih veliko pričakujemo. Evropa pripravljena na digitalno dobo, tukaj ne smemo pozabiti, da Slovenija se tudi z novim ministrom za digitalizacijo pripravila in upam, da bo orala ledino na tem področju.

Gospodarstvo za ljudi, to kar delamo v Sloveniji zelo dobro glede na situacijo in covidne razmere, ki so zelo opustošile gospodarstvo ne samo v Sloveniji ampak tudi širom Evrope in celo po celem svetu lahko vidimo, da smo na področju gospodarstva sedanja vlada in tudi z ukrepi, ki smo jih sprejeli v tem Državnem zboru zelo približali gospodarstvo za ljudi in ne nazadnje močnejša Evropa v svetu. Zavedamo se tudi s pritiski in širitvijo Kitajske diplomacije ugotavljamo, da Evropa mora postati močnejša velesila.

In za konec še dve točki, spodbujanje evropskega načina življenja. Mi Evropejci premalo smo ponosni na svoj način življenja, premalo ga poudarjamo in tukaj tudi pozdravljam sedaj predsednico komisije, ki je v svojem mandatu tudi nekako postavila komisijo na tem področju.

In nova spodbuda za evropsko demokracijo ter iz aktualnih razmer so področja pa kjer so že stalnica zadnji dve leti, kar pa tudi pozdravljamo.

Gospod državni sekretar, najlepša hvala, tukaj se vam bom že vnaprej zahvalil za vaše odgovore in ne nazadnje, zadnjo vprašanje, sami ste povedali, da se je Švica na referendumu odločila nekako ne tako hitro približevati Evropski uniji pa me zanima, če se mogoče na gospodarskem področju ta švicarska odločitev kaj pozna, predvsem s strani Evropske unije. Najlepša hvala za odgovore.

Hvala kolegu Černigoju. Besedo bi predal kar državnemu sekretarju, gospodu Gašperju Dovžanu.

Hvala lepa. Ja najprej bi se rad zahvalil za te pozitivne ocene, ki jih je bilo kar nekaj slišati v izvajanju poslanca gospoda Černigoja, zlasti glede blejskega strateškega foruma in pa tudi konference o prihodnosti Evrope in seveda tudi drugih aktivnosti tekom poletja.

Zdaj nekaj vprašanj je bilo izpostavljenih. Kar zadeva, če grem po vrsti, Evropsko unijo in Združeno kraljestvo seveda je ambicija držav članic nekako, da ostanemo znotraj sporazuma, ki je podpisan in da se poišče fleksibilne rešitve za izvajanje. To mislim da moramo vztrajati pri bom rekel nekem pravnem okviru, ki ga imamo tako da na drugi strani pa seveda evropski komisiji je jasno kako sporočat, da je potrebno bit tudi fleksibilen ne nazadnje komisija tudi to dobro razume. Kot vemo je že 30. junija predložila sveženj ukrepov za reševanje nekaterih vprašanj vključno spremembo zakonodaje EU, tako da bi nekako zagotovili dolgoročno dobavo zdravil iz Velike Britanije na Severno Irsko, tako da je pa še drugo vprašanje, da seveda je treba biti pri teh dilemah zelo pazljiv in pač ne reagirati na vsa medijska poročanja, ker je ogromno tudi zavajanj.

Skratka treba je zelo natančno tudi spremljati kaj se res na terenu dogaja in kaj morda mediji malo pretiravajo, tako da v tem smislu seveda je bil zelo koristen obisk podpredsedniška komisija komisarja Šefčeviča na Irskem in pričakujemo njegovo poročilo in na osnovi tega potem razpravo.

Kot sem pa dejal o kakšnem morebitnem odpiranju protokola pa trenutno beseda ne poteka, ker oziroma beseda ne teče, ker smo prepričani, da zagotavlja dovolj fleksibilnosti za rešitve, ki so potrebne, če je le na obeh straneh volja, da se na njih dela. Tako da kar se tiče naslednjega vprašanja glede Zahodnega Balkana je bilo pač omenjeno torej nekakšna zadrega pri vprašanju širitve. Tu slovensko predsedstvo, torej to ni na dnevnem redu tega sveta za splošne zadeve. Smo v fazi priprav na vrh EU Zahodni Balkan, ki pa seveda ne bo širitveni vrh Gre za druga vprašanja tako da v ozadju in pa ves čas pa seveda tečejo prizadevanja za premike na posameznih področjih. Vemo točno kje so in smo tudi že o njih govorili v tem Državnem zboru, tako da nekako kot predsedstvo seveda pa ne želimo nekega javnega pritiska na kogarkoli, ker se mi zdi, d bi to lahko bilo samo kontra produktivno.

Seveda pa smo intenzivno v stikih z vsemi članicami in pa seveda tudi državami regije. Ne nazadnje tudi sam sem imel predvčerajšnjim sestanek z vsemi svojimi kolegi iz regije. Sestali smo se v Grčiji, tako da nekako delamo tisto, kar je v danih okoliščinah možno seveda ob zavedanju, da v EU potrebujemo eno širšo politično zavest ob pomenu širitve in upamo, da bomo s samim vrhom to tudi pripomogli.

Kar zadeva pa odnose s Švico naj poudarim, da ne gre zdaj bom rekel za neko nazadovanje v smislu da z odstopom od pogajanj nekako odpadejo vse pravne podlage za sodelovanje in tako naprej. Temu ni tako. Mi torej kot Evropska unija imamo vrsto sporazumov in v tem sporazumu je šlo za to, da se v te odnose vnese večja preglednost, da se te sporazume vključi v en okvir in d se morda naredi še kakšen korak naprej in seveda nekako ta pristop je se izkazal kot neuspešen iz različnih razlogov. Bolj bom rekel iz kakšnih političnih, tudi neposrečenih bom rekel neposrečenega pristopa na strani Evropske unije zlasti ko gre za vodenje pogajanj in pa komuniciranje.

Od teh pogajanj v javnosti, vemo da v Švici pač vsa takšna pomembna vprašanja na koncu pristanejo na referendumih in je tu ena bom rekel lekcija za naprej in mislim, da evropska komisija se tega zaveda. Tudi sami kot predsedstvo smo tu aktivni. Jaz se bom predvidoma že ta ponedeljek sestal s komisarjem Šefčovičem, ki je pristojen za to področje in bova govorila tudi o tem, kako bom rekel v nadaljnja pogajanja vstopiti bolj pripravljen tudi v smislu komunikacije za državljane, kajti rešitve, ki so na mizi so tudi njim v korist, ampak pogosto se državljani potem odločajo na podlagi nekih medijskih poročanj, ki s katerimi kjer je pogosto treba it aktivno z aktivno komunikacijo, da se kakšne stvari zanikajo, da seveda ogromno teh polresnic, lažnih novic, ki potem lahko vplivajo na odločitve in tu zlasti tu moramo pač nekako se teh novih pristopiti k dialogu o novem iskanju pač koraka naprej, bolj aktivno, bolj pametno.

Tako, da to lahko kot predsedstvo naredilo in to smer želimo tudi pomagati, da se ta pogajanja oziroma ta dialog ponovno vzpostavi. Je pa seveda škoda bolj v smislu, političnem smislu in pa smislu nekega prestiža večja, kot je gospodarska škoda, kajti to so stvari bolj ali manj nekako jasne. Res pa je, da imamo še nekatera odprta vprašanja, tudi v smislu plačil iz tega oziroma ja solidarnostnega sklada, kjer bom rekel mora tudi Švica opraviti svoj del domače naloge, tako da je še nekaj odprtih vprašanj zelo konkretnih, ki pa so seveda na torej na pogajalski mizi med evropsko komisijo in pa Švico, ne med torej države članice so samo tiste, ki usmerjajo komisijo kako ta pogajanja voditi.

Upam, da sem odgovoril na vsa vprašanja sicer pa z veseljem lahko še kaj dopolnim. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju. Vidim, da interesa za razpravo ni več, zato na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 21. septembra in jih podprl. Začenjamo z glasovanje!

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem tudi 1. točko dnevnega reda in 113. sejo Odbora za zadeve evropske unije. Besedo pa predajam še predsednici Odbora za zunanjo politiko gospe Moniki Gregorčič.

Hvala lepa. Pred zaključnim sklepom bi vas želela obvestiti še o treh pooblastilih za nadomeščanje, in sicer gospa Andreja Zabret iz Poslanske skupine LMŠ nadomešča gospoda Marjana Šarca, mag. Marko Koprivc iz Poslanske skupine SD nadomešča mag. Meiro Hot ter gospa Violeta Tomić iz Poslanske skupine Levica nadomešča dr. Mateja Tašner Vatovca.

Tudi sama ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 21. septembra 2021.

S tem končujem tudi 1. točko dnevnega reda in 92. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Hvala in lep dan.