28. nujna seja

Odbor za obrambo

12. 11. 2021

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 96. sejo Odbora za zunanjo politiko. Dovolite mi, da na začetku kot običajno, vljudno prosim, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo in nosite zaščitno masko.

Na seji danes s pooblastili sodelujejo oziroma nadomeščajo člane odbora in sicer, gospod Jure Ferjan, Poslanska skupina SDS nadomešča gospoda Marjana Pojbiča, gospod Andrej Černigoj, poslanska skupina NSi nadomešča gospoda Blaža Pavlina, mag. Marko Koprivc, Poslanska skupina SD nadomešča mag. Meiro Hot. Iz Poslanske skupine LMŠ gospod Igor Peček nadomešča gospoda Marjana Šarca ter gospa Andreja Zabret nadomešča gospod Lidijo Divjak Mirnik. Iz poslanske skupine SAB, mag. Andrej Rajh nadomešča mag. Alenko Bratušek. Ter še nekaj obvestil iz Poslanske skupine SDS, mag. Marko Pogačnik nadomešča mag. Branka Grimsa, gospod Leon Merjasec nadomešča gospoda Ljuba Žnidarja in gospod Janez Moškrič nadomešča gospoda Francija Kepo. Ter gospod Jurij Lep nadomešča mag. Branislava Rajića iz Poslanske s skupine Nepovezanih poslancev.

Obveščam vas, da so na to sejo danes povabljeni tudi predstavnik Urada predsednika Republike Slovenije, predstavniki Kabineta predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam, še posebej pa današnjega gosta gospoda Janeza Lenarčiča, evropskega komisarja za krizno upravljanje ter dr. Jernajo Jerše Jug, vodjo predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje, in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za obrambo, gospodu Samu Bevku.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 28. nujno sejo Odbora za obrambo. Pozdravljam vse prisotne, posebej evropskega komisarja za krizno upravljanje, Janeza Lenarčiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, Uroša Lampreta, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, mag. Bojana Pograjca, generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta, poveljnika civilne zaščite Republike Slovenije Srečka Šestana, veleposlanico Barbabo Sušnik, generalno direktorico direktorata za zadeve Evropske unije in seveda vse ostale vabljene ter kolegice in kolege iz odbora.: Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani sodelujejo, teh se je kar nekaj nabralo. Poslanec Jure Ferjan bo nadomeščal poslanca Marjana Pojbiča, poslanec Ivan Hršak bo nadomeščal poslanca Franca Juršo, poslanec Igor Peček bo nadomeščal poslanca Marjana Šarca, poslanec dr. Franc Trček bo nadomeščal poslanca Gregorja Židana, poslanec Boris Doblekar bo nadomeščal poslanca Jožefa Lenarta, poslanec Leon Merjasec bo nadomeščal poslanca mag. Branka Grimsa, poslanec Janez Muškrič bo nadomeščal poslanca Francija Kepo, poslanec mag. Andrej Raj pa bo nadomeščal poslanca Marka Badellija.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo dajem predsedniku odbora za zadeve Evropske unije, mag. Marku Pogačniku.

Spoštovani kolega Bevk, hvala za dano besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 122. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče, tudi sam lepo pozdravljam še posebej pa lepo pozdravljam gospoda Janeza Lenarčiča, evropskega komisarja za krizno upravljanje, ki je navzoč v dvorani in bo sodeloval na današnjih treh odborih Državnega zbora.

Februarja letos smo namreč vaše sodelovanje na seji Odbora za zadeve Evropske unije izpeljali na daljavo v obliki video konference.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red na seji kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DELOVNEGA PROGRAMA EVROPSKE KOMISIJE ZA LETO 2022.

Gradivo k točki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. S to točko nadaljujemo dolgoletno prakso po kateri evropski komisar oziroma komisarka iz Slovenije na seji odborov Državnega zbora predstavi letni program komisije. Naprošam gospoda Janeza Lenarčiča, evropskega komisarja za krizno upravljanje, da nam predstavi delovni program Evropske komisije za leto 2022.

Janez Lenarčič

Spoštovani predsedniki odborov, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dame in gospodje!

Vesel sem, da sem znova v Državnem zboru. Tokrat zato, da vam predstavim delovni program Evropske komisije za leto 2022. Zahvaljujem se, da imam to možnost in možnost predstavitve progama in seveda naknadne izmenjave mnenj.

Za nami sta še ne polni dve leti od kar je pričel teči mandat sedanje komisije, pa vendar smo bili v tem relativno kratkem času v Evropi soočeni z izjemnimi izzivi. Evropska komisija se je na te izzive odzivala po svojih najboljših močeh. Proaktivno je naslovila pandemijo iz različnih zornih kotov, obenem pa je dolgoročno usmerjala naslavljanje podnebne krize. Kot veste, aktualna komisija je zavezana pripravi ambicioznih a pragmatičnih predlogov za reševanje sodobnih izzivov. Pravzaprav se je že v tem času izkazalo, da je vizija predsednice komisije von der Leyen za bolj zeleno, pravičnejšo, odpornejšo in bolj digitalno družbo prava. Ta okvir ostaja, pri čemer je naš osrednji cilj, da te izzive premagamo, močnejši in odpornejši, ter da izkoristimo priložnosti, ki jih prinašata zeleni in digitalni prehod. S pričujočim programom dela smo začrtali podrobnejši načrt kam in kako bo komisija usmerjala delo v tretjem letu svojega mandata. Zasnovali smo dva 42 novih pobud politik za vseh šest: osrednjih političnih usmeritev predsednice von der Leyen. Obenem / nerazumljivo/ vključuje spoznanje in izkušnje iz doslej najhujše krize, ki jo je povzročil COVID-19, in ki še traja.

V nadaljevanju bom predstavil ta kratek pregled našega programa po teh šestih sklopih. Prvič. Evropski zeleni dogovor. V prvi vrsti bomo tudi v naslednjem letu nadaljevali s prizadevanjem, da postane Evropa prva podnebno nevtralna celina. Evropski zeleni dogovor bo zato še naprej naša strategija rasti. Kot veste, vključuje ambiciozen cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za vsaj 55 % do leta 2030. poleg letos že predstavljenega ambicioznega svežnja pripravljeni na 55, bo za zaščito našega okolja potrebno njegovo izvajanje in seveda tudi nadaljnje ukrepanje na vseh ravneh. Komisija bo med drugim zato predlagala nov regulativni okvir za certificiranje odstranjevanja ogljika. Trajnostne prakse pa bomo podpirali tudi z nadaljnjim uresničevanjem našega akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, zlasti ko gre za vodo, kakovost zraka in mikro plastiko. S tem je tesno povezana naša zaveza za napredovanje v krožno gospodarstvo. Da bi zagotovili pravičen prehod, je pomembno, da sredstva usmerimo tja kjer jih najbolj potrebujemo. Zelene obveznice bodo dobile vse pomembnejšo vlogo, saj bodo trajnostno financiranje postavile v ospredje prizadevanj EU za okrevanje. Poleg predlaganega socialnega podnebnega sklada bo EU namenila dodatna finančna sredstva za manj razvite države, torej zlasti za tiste, ki so najbolj ranljive za posledice podnebnih sprememb in kot komisar za krizno upravljanje to še posebej pozdravljam. Hkrati smo soočeni z zanesljivimi napovedmi, da bo hujših nesreč zaradi posledic podnebnih sprememb vse več, v takšni ali drugačni obliki ne bodo prizanašale nobenemu delu sveta, tudi razvitemu ne. Učinki podnebnih sprememb dodo prav tako še poslabšali mnoge obstoječe, dolgotrajne humanitarne krize. V EU se že zdaj soočamo z vse bolj kompleksno sfero tveganj nesreč. Vse večkrat smo lahko priča različnim oblikam čezmejnih izrednih razmer in drugih zahtevnejših tveganj. Izboljšanje pripravljenosti in preventiva bosta zato ključni del naših prizadevanj na področju civilne zaščite v Evropski uniji tudi v letu 2022. V prihodnjih mesecih bo na primer posebej fokus tudi na krepitvi odpornosti na lokalni ravni. Osredni zakonodajni okvir, ki nam z ravni Evropske unije to omogoča, je nedavno revidiran mehanizem unije za civilno zaščito. Na tej podlagi bomo nadaljevali s krepitvijo naše odzivne zmogljivosti na naravne in druge nesreče. Kot veste, bomo na ravni Evropske unije skupaj z državami članicami definirali tudi različne scenarije nesreč po vsej Evropski uniji ker cilje odpornosti na področju civilne zaščite. Na tem mestu bi želel izreči posebno pohvalo slovenskemu predsedstvu Sveta Evropske unije, ki je prevzelo vodilno vlogo pri razvoju navedenih ciljev ob samem začetku svojega predsedovanja. Vzporedno bomo tudi v prihodnje razvili novo mrežo znanja civilne zaščite. Gre za skupni prostor, platformo kjer se bodo deležniki lahko učili in izmenjevali ideje in dobre prakse o različnih vidikih izrednih razmer od naravnih nesreč do kemičnih nevarnosti in kibernetskih napadov.

Drugo. Evropa je pripravljena na digitalno dobo. Pandemija je po celem svetu prinesla dodaten pospešek procesom digitalizacije. V komisiji bomo zato nadaljevali z delom na podlagi svojega programa, da do leta 2030 izvedemo digitalni prehod v Evropski uniji. Enotni trg ostaja ključnega pomena za inovacije v Evropi, zato bomo predstavili instrument enotnega trga za izredne razmere. Ta bo namenjen preprečevanju prihodnjih motenj. Da bi rešili pereče vprašanje dobave polprevodnikov, bomo sprejeli evropski akt o čipih. Z njim bomo spodbudili razvoj najsodobnejšega tehnološkega ekosistema in novih trgov za prebojno evropsko tehnologijo. Predlagali bomo tudi evropski akt o kibernetski odpornosti ter začeli graditi: vesoljski globalni sistem varnega komuniciranja EU. Med prednostnimi nalogami bodo tudi ukrepi za boljše pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti v šolah in visokošolskem izobraževanju.

Tretje. Gospodarstvo za ljudi. Ne glede na soočenje s četrtim valom pandemije, se gospodarska dejavnost počasi vrača na predkrizne ravni. To je tudi trenutek, ko moramo razmisliti o načinih za povečanje odpornosti našega socialnega tržnega gospodarstva. Komisija bo zato sprejemala nadaljnje ukrepe v zvezi z akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic kot vodilom za kakovostna delovna mesta, poštene delovne pogoje ter boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Da bi podprla politike držav članic, bo okrepila socialne varovalne mreže, ki so ključne za ublažitev gospodarskih pretresov in v ta namen bomo predstavili pobudo za ustrezen minimalni dohodek. Ker je finančni sektor ključnega pomena za okrevanje gospodarstva, bomo pripravili tudi predlog o takojšnjih plačilih in predlog o olajšanju dostopa podjetij do kapitala. Ko bo dosežen dogovor o reformi mednarodnega okvira za davke od dohodkov pravnih oseb, bo komisija poskrbela, da se bo ta reforma začela v EU hitro in dosledno izvajati.

Četrto. Močnejša Evropa v svetu. Poleg blaginje v EU, ostaja med prioritetami v naslednjemu letu seveda tudi soočenje s svetovnimi izzivi. Med drugim bo glede krepitve vloge EU Svetu predložila novo strategijo Global Gateway, še iščemo dober slovenski prevod za to. Z njo želimo omogočiti sklepanje partnerstva za povezljivost po vsem svetu in tako okrepiti trgovino in naložbe. Do konca tega leta bo komisija predložila tudi novo skupno izjavo EU in Nata ter si prizadevala za pospešek pri razvoju pristne evropske obrambne unije. Prizadevanju za globalen energetski prehod bomo predstavili novo strategijo za mednarodno sodelovanje na področju energije. Dejstvo je, da so nestabilnost, konflikti in vse hujša revščina po svetu v porastu. To pomeni, da bodo humanitarne potrebe, ki so že zdaj na najvišji ravni v zgodovini, samo še rasle tudi zaradi posledic podnebnih sprememb, degradacije okolja, rasti prebivalstva in slabega upravljanja. Čeprav je v zadnjih letih nekaj donatorjev znatno povečalo svojo pomoč, se vrzel med potrebami in razpoložljivimi sredstvi povečuje in bo verjetno še naraščala. Poleg tega so huje kot kadarkoli prej ogrožene temeljne norme in humanitarna načela zaradi česar je zagotavljanje pomoči še težje in bolj nevarno. Za naslavljanje teh izzivov bo morala unija svojemu humanitarnemu udejstvovanju zagotoviti nov zagon. Na komisiji smo zato marca letos sprejeli prenovljen strateški okvir za humanitarno delovanje Evropske unije. Z njim smo oblikovali usmeritve tako za unijo kot za države članice pri krepitvi humanitarnega delovanja po svetu in utrditvi vodilne globalne vloge EU pri tem. EU je namreč skupaj s svojimi državami članicami vodilna donatorka humanitarne pomoči v svetu. Hkrati bo še polj pomembna krepitev zavezništev v Evropski uniji. Aktivnejše in poglobljeno sodelovanje s tretjimi državami bo ključnega pomena za stabilizacijo mednarodne skupnosti. Istočasno nedavni dogodki, na primer v Afganistanu in Belorusiji kažejo na nujnost hitrega dogovora, hitrega dogovora o celotnem okviru novega pakta o migracijah in azilu, ki še vedno čaka na potrditev v Svetu Evropske unije.

Petič. Spodbujanje evropskega načina življenja. Da bi mladim zagotovili možnost sooblikovanja prihodnosti, komisija predlaga leto 2022 kot evropsko leto mladih. Ne smemo namreč pozabiti bremena iz / nerazumljivo/ prav mladi v času globalne pandemije in da tudi poseben fokus nanje v naslednjem letu. Zagnali bomo novo pobudo Alma, »Aim learne master achieve« oziroma po slovensko, zastavi si cilj, nauči se, obvladaj, dosezi. S to pobudo želimo prikrajšanim mladim, ki niso zaposleni oziroma se ne izobražujejo ali usposabljajo.: Pomagati, da ob ustrezni socialni podpori pridobijo poklicne izkušnje v tujini. Jasno, da tudi naslednje leto ostaja kot najpomembnejši cilj vključiti mlade v izobraževanje, v poklicno usposabljanje ali kakovostno zaposlitev. Ob tem bo komisija predstavila strategijo EU za univerze in predlagala možnosti za poglobljeno in bolj trajnostno transnacionalno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju. Ob upiranju na izkušnje iz pandemije, bomo predstavili evropsko strategijo za oskrbo in cilje celovite izboljšanje celega procesa od nege in varstva otrok do dolgotrajne oskrbe. Za okrepitev evropske zdravstvene unije bo komisija sprejela ukrepe za zagotavljanje cenovno dostopnih visoko kakovostnih zdravil, v tej luči bo predlagala nov okvir za dinamičen farmacevtski sektor EU, predlog revizije zakonodaje o zdravilih za otroke in redke bolezni ter priporočilo ob presejalnih pregledih za odkrivanje raka.

Šesto. Nova spodbuda za evropsko demokracijo. Za učinkovito delovanje v Svetu, mora Evropska unija živeti in rasti kot demokratična unija najprej doma. V tej luči bo evropska komisija pozorno proučila izide konference v prihodnosti Evrope. Pozorno bomo prisluhnili idejam in prispevkom Evropejk in Evropejcev, predvsem upamo na nov zagon z evropsko demokracijo, ki jo tako tudi oblikujejo naši mlajši državljani. Komisija bo sprejela tudi nadaljnje ukrepe za zaščito svobode in pluralnosti medijev. V ta namen bo predložila evropski akt o svobodi medijev. Komisija bo še naprej varovala načelo pravne države, ki je osrednjega pomena za učinkovito delovanje Evropske unije.

Še beseda o zmanjšanju bremen pri izvajanju politik Evropske unije. Da bi se zmanjšalo breme povezano s cilji politike EU bo komisija pri tem delovnem programu, se pravi, tudi v naslednjem letu v celoti uporabila pristop za enega sprejetega se eden odpravi. S tem bomo zagotovili, da bomo ob uvedbi neizogibnih novih bremen sistematično in proaktivno zmanjšali bremena zaradi obstoječe zakonodaje EU na istem področju politike. Hkrati bo boljša priprava zakonodaje še naprej podpisala trajnostno in digitalno preobrazbo.

Spoštovane poslanke in poslanci! V zadnjih dveh letih se je svet soočil z več izjemnimi izzivi in mnogi od njih vplivajo na naša življenja še danes. Posledice pandemije ostajajo globoke, razsežnosti podnebne krize pa postajajo vse hujše za ves svet. Ta delovni program je zato namenjen nadaljnjemu soočanju s temi izzivi našega časa, ko gre za naš planet, za naše gospodarstvo, našo družbo, našo globalno skupnost smo v komisiji prepričani, da je lahko EU tista, ki ponudi rešitve za izzive, ki so bolj ali manj tičejo vseh naših državljank in državljanov. Program dela, ki sem ga danes na kratko očrtal, je konkreten načrt za uresničevanje tega prepričanja v letu, ki prihaja. Pri tem bo seveda nepogrešljivo tudi sodelovanje z nacionalnimi parlamenti.

S tem zaključujem in bom z veseljem prisluhnil vašim odzivom ter odgovoril na vaša morebitna vprašanja.

Hvala lepa.

Spoštovani evropski komisar, hvala vam za to predstavitev. Želim mnenja o delovnem programu podati še predstavnici Ministrstva za zunanje zadeve. Izvolite, beseda je vaša.

Gospa _____

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovana predsednica odbora, predsednika, odbora, spoštovane poslane in poslanci, spoštovani komisar gospod Lenarčič in gospa vodja predstavništva Jerše Jug!

Dovolite mi še kratek odziv v imenu ministrstva za zunanje zadeve. Še enkrat bi opravičila ministra in državne sekretarje, ker imajo obveznosti, ki jih nismo morali predvideti oziroma odsotnost, ki ni bila predvidena.

Delovni program Evropske komisije bo predstavljen tudi članom Sveta za splošne zadeve, ki mu Slovenija sedaj predseduje, na zasedanju 23. novembra v Bruslju, kjer bo o tem potekala razprava. Slovensko predsedstvo bo nadaljevalo proces zakonodajnega načrtovanja: v Svetu, ki se bo zaključil s skupno izjavo predsednikov treh institucij Evropske unije o zakonodajnih, prednostnih nalogah na decembrskem evropskem svetu. Kot država članica pa podpiramo delovni program Evropske komisije za leto 2022. menimo, da ustrezno odraža aktualne potrebe po ukrepanju na številnih področjih preoblikovanja, delovanja in odzivanja Evropske unije po pandemiji COVID-19 s ciljem zagotoviti, da bo Evropa v prihodnjem bolj zelena, bolj pravična, digitalna in odporna. Zlasti tudi z zadovoljstvom prepoznavamo dodano vrednost poročila o strateškem predvidevanju, ki na podlagi identifikacije desetih področij za ukrepanje v veliki meri predstavlja podlago za opredelitev ključnih prednostnih nalog Evropske komisije. To mora biti tudi vodilo v medinstitucionalnih pogajanjih o seznamu skupnih prednostnih zakonodajnih predlogov. Ocenjujemo, da delovni program zajema prioritete slovenskega predsedstva in da se bo dalo na teh področjih nadaljevalo potem tudi v prihodnjem letu, s čimer bo dosežena pomembna kontinuiteta aktualnih prizadevanj slovenskega predsedstva.

V nadaljevanju bom glede konkretnih pobud, ki so navedene v delovnem programu vzpostavila zgolj nekaj poudarkov slovenskih stališč v okviru šestih glavnih ambicij Evropske komisije. Menimo, da si mora Evropska komisija še naprej prizadevati za vsesplošni dvig odpornosti. To je tudi naša prioriteta, tako na ravni držav članic kot na ravni celotne Evropske unije. V tem kontekstu je na primer za dvig zavedanja o hibridnih grožnjah nujno izboljšati in okrepiti komunikacijo znotraj inštitucij Evropske unije, torej med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU ter spodbuditi delitev dobrih praks med državami članicami te s podobno mislečimi partnerji. Podpiramo politične usmeritve Evropske komisije za nadaljevanje poti v evropsko digitalno desetletje in cilj digitalne preobrazbe do leta 2030. Zelo pomembno je, da je unija zgled v globalni tekmi na področju varnih, zaupanja vrednih in na človeka osredotočenih tehnologij, za kar se Slovenija prizadeva, še posebno na področju umetne inteligence. Intenzivna digitalna preobrazba vključuje tudi zaščito pred zlorabami, zato nas veselijo načrti, ki napovedujejo enotne standarde na področju kibernetske varnosti. Premostitev vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih prebivalstva je ključ do polnega izkoriščanja digitalnih tehnologij, zato je pomembno izobraževanje za dvig digitalnih kompetenc na vseh ravneh tudi pri skupinah prebivalstva z najnižjo stopnjo osnovnih digitalnih spretnosti. Glede na to, da je notranji trg ključen za inovativno, uspešno in v prihodnost usmerjeno evropsko gospodarstvo, bi še poudarila, da se nam zdi pomembno, da si Evropska unija zgotovi suverenost tudi na področju oskrbe s polprevodniki, kar se je izkazalo za posebej potrebno v času pandemije COVID-19 in kot smo slišali tudi komisarja gospoda Lenarčiča, je to del delovnega programa Evropske komisije. Pri ukrepih za povečanje odpornosti gospodarstva Evropske unije, bi izpostavila trend zmanjševanja obsega gotovinskih plačil in porast digitalnih plačil, ki ga je bilo zaznati že pred pojavom pandemije, a je ta proces še dodatno pospešila in v skladu s tem se zavzemamo za uporabo digitalnih plačil, ki bodo prilagojena potrebam potrošnikov in podjetij. Slovenija je pristopila k dogovoru EOCD G20 o globalni davčni reformi in s tem izkazala podporo temu mednarodnemu projektu na davčnem področju. Podpiramo prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja tudi boljše poslovno okolje. Poudarjamo, da je potrebno izkoristiti nove tehnologije tako pri poslovanju podjetij kot tudi pri delovanju davčnih organov in še izboljšati boj proti goljufijam in pobiranjem davkov, s tem pa zagotoviti stabilne prihodke med okrevanjem po pandemiji COVID-19. V Okviru zelenega dogovora Slovenija podpira nadaljevanje aktivnosti komisije za prehod v bolj trajnostno kmetijstvo vključno z novimi pravili o trajnostni rabi pesticidov, kar vključuje tudi zmanjšane uporabe fitofarmacevtskih sredstev. V sklopu prizadevanj za močnejšo Evropo v svetu pozdravljamo namero evropske komisije glede nadaljnjih aktivnosti na področju vojaške mobilnosti, tudi v okviru / nerazumljivo/, sodelovanju EU Nato ter dialogu z državami Zahodnega Balkana.: Pomembno je, je Evropska komisija prepoznala vpliv podnebnih sprememb tudi na varnostnem in obrambnem področju, in da se bo zavzemala za zmanjšanje ogljičnega odtisa v okviru emisij in operacij. V okviru sklopa spodbujanja evropskega načina življenja pozdravljamo, da se leto 2022 določi za evropsko leto mladih. Posebej zanima je tudi nova pobuda Alma, ki jo je predstavil tudi komisar, ki je namenjena generaciji Net, torej tistim mladim, ki niso v zaposlovanju, v izobraževanju ali drugem usposabljanju. Slovenja podpira to pobudo, saj je brezposelnost mladih v Sloveniji občutno višja kot brezposelnost celotnega aktivnega prebivalstva. Slovenija podpira tudi strategije EU za univerze in načine evropskega sodelovanja na področju visokega šolstva. Glede spodbude za evropsko demokracijo v sklopu katere se odvija tudi konferenca o prihodnosti Evrope, lahko rečem, da smo kot predsedujoča država zelo dejavno vpeti v proces posvetovanja z evropskimi državljani in želimo, da konferenca poda jasne rezultate glede predlogov in pričakovanj državljanov, tudi glede aktivnosti povezanih z uveljavljanjem načela pravne države in dialogom o vladavini prava, ki potekajo v tem semestru na svetu za splošne zadeve pod našim predsedstvom, in ki se bodo nadaljevale tudi v naslednjem letu. Tukaj ostaja naša opredelitev nespremenjena, letni pregled stanja v Evropski uniji in po posameznih državah članicah, to sedaj poteka, je prava pot k izboljšavam.

Hvala lepa vam za pozornost.

Hvala tudi vam. Sli želi besedo še dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji? Spoštovana dr. Jug, beseda je vaša.

Jerneja Jug Jerše

Hvala lepa. Spoštovana predsednica odbora, spoštovana predsednika odborov, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da vas čisto na kratko pozdravim še v imenu predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Tukaj na predstavništvu se zavedamo pomena Državnega zbora in vesela sem, da zelo dobro sodelujemo predvsem s prisotnimi odbori, na primer, ko pridejo komisarji v Slovenijo. Odborom bi se rada zahvalila tudi za vsa prizadevanja pogovorov v okviru konference o prihodnosti Evrope. To je zelo pomembna naloga za nas vse in smo opazili vaše trdo delo. Tudi v prihodnosti se veselimo sodelovanja v okviru programa dela evropske komisije v letu 2022 in rada bi poudarila, da predstavništvo Evropske komisije ostaja kot prijazna podaljšana roka Evropske komisije za boljšo prihodnost tako Slovenije kot Evropske unije.

Hvala lepa.

Hvala vodji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, za te besede.

Sedaj pa odpiramo razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil dr. Trček. Beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, gospodu komisarju, vsem ostalim!

Zdaj, brez lažne skromnosti kot najbolj aktivni poslanec zadnjih sedem let na področju politik EU si upam biti tudi temu primerno ustrezno kritičen. Čisto dobronamerno, to kar je bilo predstavljeno, je, če uporabim izraze Emanuela Volerstin, enega vodilnih avtorjev šole svetovnega sistema utopija in od nas vseh je odvisno ali bo to postalo utopistika.

Najprej mogoče dva komentarja, potem pa nekaj vprašanj. Seveda, kot poslanec iz Maribora, zjutraj najprej preberem Večer, stran 24 Pomurje, podražitev umetnih gnojil, kmetom bo ostalo premalo, poskočile so tudi cene semen, škropiv, gradbenega materiala in kmetijske mehanizacije. Vprašanje je kako dolgo bodo slovenski kmetje še lahko vztrajali. Povezano s kmetijstvom, povezano s problematiko energije in energetske revščine, tudi povezano s tem kar se običajno reče evropski denar, kohezijski denar. V naslednji perspektivi zlasti na področju lastnega financiranja s strani lokalnih skupnosti evropskih projektov, kako se bomo soočili s tem. Strinjam se seveda tudi z gospodom komisarjem glede zelo pomembne vloge tudi resorja, ki ga sam pokriva, civilne zaščite. Veste, že dovolj je če, ne vem, greste na Elektro Maribor pa vam pokažejo za zadnjih 30 let kako ujme naraščajo pa koliko je škode pri ujmah. In v tej luči nekako ne razumem kako: sedanja Vlada hoče zamenjati ca 80 ljudi v sistemu civilne zaščite. Pred volitvami. Tipični…, ne bom stavka nadaljeval. Boste rekli, da boste našli 80 boljših, 80 bolj izkušenih. To vam enoletni vnuk ne bo verjel.

Težko se strinjam s tem, da je Evropa pripravljena na digitalno dobo. Zdaj, če bi bila Evropa pripravljena na digitalno dobo, veste, potem če bi nek zdravnik brez licence v Sloveniji pet potrdil izdal, bi bil v informacijskem sistemu rdeči alarm utripal na veliko. In tudi, če ne bi doktoriral s politik informatizacije pred dvajsetimi leti, moram reči, da ta diskurz, ki ga poslušam in v evropski in v slovenski politiki je v bistvu že 25 let enak in izhaja iz nekih razprav s konca 80. let preteklega stoletja. Vmes biti Negroponte pa še malo premalo Kastelsa, bi rekel po domače.

In zdaj grem na vprašanja. Razvojno zaostajanje Evrope ravno na tem tehnološkem področju je ogromno, zlasti če se primerjamo z ZDA in Kitajsko kot dvema ključnima plajerjema pa le njima in v tej luči znotraj RRF so tako imenovani NJO bili napisani dokaj neambiciozno, ne le slovenski, tudi programi kakšnih večjih držav. V tej luči sprašujem evropskega komisarja kako bo za, če uporabim besede mojih otrok, fine-tunig-om teh neambicoznih programov. Koliko je tukaj prostora dejansko za spremembe za izboljšave? Ob tistih, da bo se potem pokazalo, da nekaj ne gre, pa bo potrebno amandmirati skozi konkretne projekte, to izkušnjo imam z delom na nekem velikem projektu.

Druga zgodba. Ogromnokrat poslušamo o vladavini prava. Zdaj tukaj je vprašanje, kdaj bo Evropska komisija postavila vladavino prava pred interese, dajmo reči, industrije največjih evropskih držav? Z vsem dolžnim spoštovanjem do sosednje madžarske, če gremo pogledati katere so štiri največja podjetja na madžarskem. Tri so nemška. Bosh, se mi zdi, Volkswagen, Mercedez in potem iz tega naslova gredo neki odpustni in bi tudi rad odgovor.

Zeleno, ljubim te zeleno. Da bi to resno jemali, se mi zdi, da bi se morala najprej tudi Evropska komisija in tudi evropski parlament vzeti v roke. Če resno mislimo zeleno, potem bi bilo treba prekiniti potovanje iz Bruslja v Strasbourg, kar verjetno Francozi ne bodo dovolili. Veste, če resno mislimo zeleno, potem se ne more predsednica Evropske komisije s privatnim letalom voziti iz Bratislave na Dunaj. Pa moj kolega, ki je dober amaterski kolesar, to v dveh urah prekolesari, z električnim biciklom pa v bistvu v slabih treh urah kdorkoli. To bi bilo potem zeleno resno.

In seveda, moram se tudi dotakniti Covida. Saj so različni sevi virusa, ampak bolj ali manj znotraj EU so isti sevi virusa, znotraj EU imamo ista cepiva, pa v bistvu neka avstrijska kolegica, ki se poskuša v teh težkih časih ukvarjati s turizmom, se je pozanimala in je rekla, pa vsaka država ima neko svojo zgodbo. Zdaj, če smo EU, seveda je ta del zdravstva bil dejansko znotraj unije najmanj integriran, ker je seveda tudi odgovarjalo farmacevtom in še komu, ampak če nas je kaj Covid naučil nas je naučil, da tudi tukaj potrebujemo neko integracijo. Zlasti, veste, v neki državi, kjer nas tričetrt živi ob meji, po domače povedano. Zdaj, če se ne dotaknem mojega Maribora ali pa, če hočete, Podravja in Pomurja, kjer skoraj 30 tisoč ljudi je dnevnih migrantov Avstrija. Mislim, moram priznati, da verjetno tudi nacionalne Vlade in Evropska komisija ne mislijo dovolj globoko kakšne resne probleme na dnevni bazi to povzročajo ljudem in navsezadnje tudi ekološko onesnaževanje. Veste, vsak ponedeljek, ko imamo mi tam od Šentilja do Maribora kamione, kaj je to drugega, ali je to zeleno. Ni, ne. Lahko bi še marsikaj povedal, ampak na tej točki se bom ustavil. Vesel bom kakšnega odgovora, ki bo šel v smeri operacionalizacije. Pozdravljam v bistvu program Alma, tudi: v tej luči, veste, ker Evropska unija je nekako bolj ali manj neka družba za ljudi med 45. in pa 60. letom. Mladih kao da ni, če si starejši pa tudi, pa tudi na to so recimo nemški sociologi z izrazom dvotretjinskih družb opozarjali že konec 80. let. Skratka, malo preveč napovedi analitičnih družboslovcev se nam je žal zgodilo, ki jih moramo politiki reševati na vseh teritorialnih ravneh.

Hvala.