Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 1. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Zvonko Černač, mag. Borut Sajovic, Franc Rosec, Aleksander Reberšek, mag. Matej Tonin, Janez Cigler Kralj, Jernej Vrtovec in Ferenc Horváth.

Na sejo sem vabila predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 1. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 16. maja 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti eden.

(Za je glasovalo 78.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 1. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Potrditve izvolitve poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki postane poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanke, ki ji je prenehal mandat. Predlog sklepa je Državnemu zboru v obravnavo predložila Mandatno-volilna komisija.

Želi predsednica komisije Janja Sluga besedo za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa? Ja.

Prosim.

Mandatno-volilna komisija je na 1. nujni seji 18. maja 2022 kot matično delovno telo obravnavala Sklep o pravici prevzema mandata poslanca v Evropskem parlamentu, ki ga je Državnemu zboru 17. maja 2022 posredovala Državna volilna komisija.

Državni zbor je na svoji 1. seji 13. maja 2022 ugotovil, da funkcija poslanca Državnega zbora ni združljiva s funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu, zato poslanki Tanji Fajon z dnem potrditve mandata poslanke Državnega zbora preneha mandat poslanke v Evropskem parlamentu. Državni zbor je zato zaprosil Državno volilno komisijo, da ga obvesti, kateri kandidat bo postal poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu namesto poslanke Tanje Fajon. Državna volilna komisija je Državnemu zboru 17. maja 2022 posredovala sklep, iz katerega izhaja, da zaradi prenehanja mandata kolegici Tanji Fajon postane poslanec v Evropskem parlamentu za preostanek mandatne dobe gospod Matjaž Nemec.

Kandidat za poslanca je Državno volilno komisijo obvestil, da sprejema mandat poslanca v Evropskem parlamentu.

Mandatno-volilna komisija je 17. maja 2022 prejela tudi obvestilo predstavnika liste kandidatov Socialni demokrati, da se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sklep Državne volilne komisije, ravno tako pa v zakonskem roku do seje Mandatno-volilne komisije ni bila vložena nobena pritožba.

Mandatno-volilna komisija je ugotovila, da potrditev izvolitve Matjaža Nemca za poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament zato ni sporna. Ob upoštevanju navedenega Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi devetega in prvega odstavka 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ter 112. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: Potrdi se izvolitev Matjaža Nemca, rojenega 10. aprila 1980, stanujočega Bilje 187.a, Renče, lista kandidatov Socialni demokrati, SD, ki postane poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu za preostanek mandatne dobe namesto poslanke Tanje Fajon, ki ji je prenehal mandat.

Hvala lepa.

Želite besedo, predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Želite besedo, poslanke in poslanci? (Ne.)

Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Potrdi se izvolitev Matjaža Nemca, rojenega 10. 4. 1980, stanujočega Bilje 187.a, Renče, lista kandidatov Socialni demokrati, SD, ki postane poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu za preostanek mandatne dobe namesto poslanke Tanje Fajon, ki ji je prenehal mandat.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 81, proti 1.

(Za je glasovalo 81.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na podlagi 24. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament bom o tem sklepu obvestila predsednico Evropskega parlamenta.

In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Robertom Golobom.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja, Tamari Vonta.

Hvala lepa, predsednica. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Na aprilskih volitvah sta se soočila dva koncepta vodenja Slovenije, lahko rečemo tudi dve diametralni viziji njenega razvoja. Koncept, ki ga je zagovarjala dosedanja koalicija, in vizija, ki jo je predstavilo Gibanje Svoboda s svojimi koalicijskimi partnerji. Prepričljiva večina volivk in volivcev je zaupala viziji, ki so jo predstavile stranke, ki sestavljajo novo koalicijo v tem parlamentu. Vizija razvoja Gibanja Svoboda temelji na nekaj ključnih točkah: zelenem preboju, ki ga bo generiralo močno vpeto gospodarstvo v mednarodne tokove, kar bo omogočalo povečanje dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo; moderni socialni državi, ki bo zagotavljala ne zgolj hitro dostopnost vseh javnih služb, temveč tudi njihovo visoko kakovost; in, kar je še posebej pomembno, na svobodni in odprti družbi, ki bo visokoparticipatorna in zato odprta za uvajanje za državljane koristnih in pomembnih sprememb. Te temelje delimo tudi z našimi koalicijskimi partnerji, saj smo pred dnevi parafirali koalicijsko pogodbo, ki podrobneje določa prioriteto naše vlade.

Predlog novele Zakona o vladi, ki jo danes obravnavamo, sledi tej viziji in vsebuje potrebne spremembe, da vizijo, za katero smo na volitvah dobili mandat, tudi uresničimo. Cilj predlaganega zakona je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog nove vlade na podlagi koalicijskega dogovora političnih strank v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2022−2026.

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom odzivnejšega in predvsem bolj operativnega ustroja in delovanja ministrstev nove vlade. Pri pripravi predloga zakona so bila upoštevana načela zakonitosti in samostojnosti državne uprave, v skladu s katerim uprava opravlja svoje delo samostojno na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov, in načelo transparentnosti, s katerim so ministrstva in njihova delovna področja določena, dokler ne bo spremenjen Zakon o državni upravi. Poglavitne rešitve predloženega zakona se nanašajo na ureditev sestave vlade v mandatnem obdobju 2022−2026 in drugačno določitev delovnih področij nekaterih ministrstev.

Vlada bo imela tri ministrstva več kot doslej, a gre za ministrsko trojico, ki bo podpirala vizijo in glavne prioritete nove vlade in jo usmerjala v prihodnost. Oblikovala bo do politike za soočanje obvladovanje izzivov današnjega in jutrišnjega dne, na katere se bomo morali kot država pripraviti in se z njimi tudi aktivno soočiti. Ministrstva bodo vitkejša ter zato bolj operativne in odzivna. Prerazporeditev javnih uslužbencev, opreme, dokumentacije, prostorov in pravic proračunske porabe bo izvedeno v skladu z akti o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter na novo vzpostavljenimi področji pristojnosti posameznih ministrstev iz tega zakona.

Novela zakona nima finančnih posledic za Proračun Republike Slovenije, saj bodo ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirov. Dodatnega zaposlovanja kadrov, kot si ga je z nekaj 100 razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi privoščila tik pred odhodom sedanja vlada, ne načrtujemo.

Na včerajšnji seji skupnega parlamentarnega odbora je bilo z opozicijske strani slišati veliko tako imenovane zaskrbljenosti o, citiram, »bohotenju državne uprave zaradi večjega števila ministrstev«. Očitki so v luči zaposlovanja v zadnjih dveh letih, posebej pa v končnici tako imenovanih tekočih poslov odhajajoče vlade, povsem neutemeljeni in zavajajoči. Kot ilustracijo naj navedem le zgolj eden podatek. Samo v zadnjem letu se je število zaposlenih v državni upravi povečalo za tisoč. Tisoč v enem letu. Tisoč. Obdani smo z množico izzivov, kot so podnebne in demografske spremembe, migracije, spremenljivost trga dela, ki ga vse bolj zaznamuje digitalizacija in nove tehnologije ter potrebe po nenehnem razvijanju novih znanj in veščin. V zadnjih mesecih postaja čedalje pomembnejše tudi vprašanje varnosti, tako naše osebno pa tudi varnost preskrbe z energenti in preskrbe s hrano. Vojna v Ukrajini seveda prinaša dodatne izzive.

Neodgovorno bi bilo, da bi čas in energijo vlagali predvsem v medsebojne obračune, ki z dejanskim stanjem nimajo veliko opraviti. Zunaj sten razpravne dvorane se svet vse hitreje spreminja in prinaša tudi negotovosti, ki zahtevajo takojšnji odziv. Današnja razprava in tudi ravnanje v prihodnosti, kolegice in kolegi, bosta ljudem jasno pokazala, kdo je razumel sporočilo teh volitev. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Skupni odbor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici dr. Mirjam Bon Klanjšček.

Hvala lepa. Vsi prav lepo pozdravljeni!

Spoštovani poslanke in poslanci, Skupni odbor je včeraj na prvi nujni seji kot matično delovno telo po skrajšanem postopku obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije.

Po dopolnilni obrazložitvi predstavnice predloga zakona, v kateri je predstavila razloge za sprejetje ter bistvene rešitve, je predstavnica Zakonodajno-pravne službe med drugim omenila, da je predlagani zakonodajni pristop, s katerim se spremembe in dopolnitve delovnih področij ministrstev začasno uredijo v prehodnih določbah novele Zakona o Vladi ne pa v sistemskem zakonu, sporen z vidika pravne varnosti. Dodala je, da vloženi amandmaji koalicije ustrezno naslavljajo njihove pripombe.

Poslanke in poslanci iz poslanske skupine SDS so med drugim predstavili dosežke trenutne vlade, ki jih je dosegla z manj ministrstvi in menili, da je trenutna organizacijska struktura vlade operativna in učinkovita, da lahko uspešno z dela dokaže z rezultati ter da je vlada investirala v ljudi in v tisto, kar potrebujejo. Dejali so, da je predlog zakona v nasprotju s pojmom vitke države ter da bo delo nove vlade manj učinkovito, počasnejše in manj operativno. Poudarili so, da predlog zakona prinaša finančne posledice, in da je povečanje števila ministrstev nepotrebno in kontraproduktivno. Izpostavljena pa je bila tudi potreba po spremembi Zakona o državni upravi ter njen pomen za delo vlade.

Poslanke iz poslanske skupine Gibanje Svoboda so med drugim podrobneje predstavile določeno vsebino predloga zakona ter omenile, da naj se čim prej imenuje nova vlada in naj se ji omogoči, da začne z delom in izvajanjem programa, ter da bo delala v skupno dobro ljudi.

Poslanka iz Poslanske skupine Levica je izpostavila pomen pojma solidarnosti in vlogo ter posamezne naloge predlaganega ministrstva za solidarno prihodnost in njegovega vpliva za družbo. Dotaknila se je tudi stanovanjske politike ter poudarila, da bo v prihodnje večji poudarek namenjen skrbi za človeka in solidarnosti.

Poslanka iz Poslanske skupine Nova Slovenija - Krščanski demokrati je dejala, da več ministrstev ne pomeni tudi več učinkovitosti in da so predlagane rešitve lahko preuranjene in nepremišljene. Poudarila je tudi pomen organov v sestavi ministrstev in javnih zavodov ter dodala, da bo Predlog zakona prinesel veliko reorganizacije ter administrativnega bremena.

Predstavnica predlagatelja je med razpravo podala dodatna pojasnila ter se odzvala na podane kritike v razpravi.

Odbor je nato sprejel amandmaja skupine poslank in poslancev k 2. in 3. členu ter vse člene predloga zakona.

Za sejo Državnega zbora je odbor pripravil poročilo z dopolnjenim predlogom zakona. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč Poslanskih skupin.

Besedo ima poslanska skupina Gibanje Svoboda, Lena Grgurevič.

Spoštovani kolegice in kolegi!

V Gibanju Svoboda smo v programska izhodišča zapisali, da si želimo državo, bogato v svoji raznolikosti, in kjer bo spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin prebivalcev absolutno. Želimo Slovenijo, ki je svobodna, poštena, pravična, hkrati pa napredna, dinamična, razvojno usmerjena, konkurenčna ter gospodarsko razvita. Poseben poudarek smo namenili slogi med ljudmi, generacijami, odprtosti in zmernosti ter zavračanju ekstremizmov in polarizacije državljanov. Zapisali smo tudi, da bomo ustvarili pogoje za vzdržen gospodarsko-socialni model, ki bo odporen na vplive finančnih, energetskih, prehranskih ter vojnih kriz, ki bo blažil stiske ljudi in bo pripravljen na razvojne izzive. Ustavili bomo zadolževanje države, namenjeno financiranju politično všečnih ukrepov zgolj določenih skupin, javna sredstva pa bomo namenili krepitvi gospodarskega potenciala ter izgradnji javne infrastrukture, ki bo omogočala razvojni zagon in s tem družbeno blaginjo za vse prebivalce. Državo moramo nujno pripraviti na podnebne spremembe ter tozadevno sprejeti učinkovite in pravične ukrepe za zelen energetski prehod. Za to smo dobili mandat. Program, temelječ na teh izhodiščih, so volivke in volivci na aprilskih volitvah večinsko izbrali, kot tistih, ki naj bo vodilo razvoja države v prihodnje.

Zakon o Vladi, ki ga danes obravnavamo, je korak k udejanjanju želenega modela upravljanja države. Kolegica Vonta je v predstavitvi zakona orisala glavne cilje in vsebine zakona, sama pa bom natančneje pojasnila naloge, ki jih bo opravljala ena od novih ministerstev, ker je namreč iz razprave na odboru bilo razbrati, da nekateri poslanci ne razumejo ali nočejo razumeti nalog in ciljev Ministrstva za solidarno prihodnost.

Ministrstvo bo izvajalo naloge na področju dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike, socialnega podjetništva, razvijanja in promocije modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležbe delavcev pri dobičku ter ostalih politik ekonomske demokracije. V okviru svojega delovanja bo skrbelo za pripravo sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe in podpore pri njihovi implementaciji, za strateško načrtovanje, spremljanje in nadzor sistema kakovosti na tem področju, za vzpostavitev spremljanja in nadzor sistema notranjih in zunanjih kontrol izvajalcev, spremljanje stanja in razvoja ter pripravo rešitev na področju stanovanj, nepremičninskega posredovanja in poslovnih stavb. Gre za strateško pomembne in nujne dejanske spremembe za ureditev razmer na tem področju tako za mlade, starostnike in najranljivejše skupine državljanov. Novoustanovoljeno ministrstvo bo skrbelo tudi za izboljšanje ureditve področja socialnega podjetništva, zadružništva, vzpostavitev regulatornega okvira za udeležbo delavcev v lastništvu podjetij ter promocijo in spodbujanje vseh oblik ekonomske demokracije. Izvajalo bo strokovne naloge na področjih socialne ekonomije ter sodelovanja pri pripravi zakonskih podlag, strategij in ukrepov na teh področjih. Na področju socialnega podjetništva bo ministrstvo spremljalo delovanje in razvoj socialnih podjetij, vodilo evidenco ter izvajalo javne razpise za spodbujanje delovanja in razvoja.

Za izvajanje vseh navedenih nalog bodo ministrstvo prevzele obstoječe organizacijske enote ministrstev, ki trenutno pokrivajo ta področja, ter sredstva za delovanje teh področij. Govorim torej o reorganizaciji.

Na včerajšnjem odboru smo poslušali dolga in žaljiva razpredanja, ki v teh kriznih časih novi vladi jemljejo dragocen čas za delo, o neizkušenosti, nestrokovnosti, napakah, škodovanju nove vlade. Ne bom izgubljala besed z vrednotenjem teh brezplodnih podcenjevanj, pač pa ponovno opominjam na rezultate letošnjih volitev. Volivke in volivci so odločili, in to s prepričljivo večino, da smer, v katero nas vodijo samopoimenovani izkušeni politiki zadnji dve leti, ni prava. Odločili so se, da so potrebne v tem zboru nove ideje, nova energija in predvsem nov način dela in ravnanj, ki bo produktiven ne pa medsebojno izključujoč ter žaljiv.

Spoštovani kolegice in kolegi, v 30-letni tradiciji slovenskega parlamentarizma je vsaka koalicija, ki so ji volivci in volivke zaupali vodenje države, pripravila takšno organizacijsko strukturo izvršne veje oblasti, ki bo kar najbolj učinkovito zagotavljala izvrševanje vizij in nalog, ki so dobile na volitvah največ podpore.

Novela Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki jo danes obravnavamo, uresničuje to željo volivk in volivcev.

V poslanski supini Svoboda bomo zato novelo zakona podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Naj še povem, predem dam besedo naslednjemu, da mi je zelo všeč, da smo sedaj tiho in da poslušamo predstavitev stališč pazljivo, tako kot moramo kot poslanke in poslanci.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospod Danijel Krivec, prosim.

Hvala za besedo. Lep pozdrav poslankam in poslancem!

Pred nami je Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Novelo zakona o Vladi je v zakonodajno proceduro po skrajšanem postopku vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Robertom Golobom.

Bodoča vladna koalicija z novel povečuje število ministrstev iz 17 na 20, posledično to pomeni višje stroške, zato ne drži navedba v obrazložitvi, da novela zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, vendar pa to ni najbolj pomembno. Bolj pomembno je, da se je število in razrez ministrstev delal na podlagi interesov strank in posameznikov bodoče Golobove koalicije in ne na podlagi vsebinskih oziroma programskih prioritet.

Za bodočo vlado so torej prioriteta ministrski in ostali fotelji in ne vsebina, temu pa žal sledi tudi novela Zakona o Vladi. Umetno se delijo, združujejo in prenašajo posamezna področja med ministrstvi. Smiselnih zaokrožitev področij je zelo malo, pa še tiste so ostale na pol poti. Na primer, smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča v drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa v tretjem. Smiselna bi bila združitev vseh področij in istočasno ukinitev Ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij ostaja prazna in nepotrebna lupina.

Po kreativnosti pa eno od ministrstev še posebej izstopa. To je Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izboril kolega Luka Mesec, predsednik stranke, ki se je za nekaj desetink odstotka komaj prebila v parlament. Vanj ste na umeten način stlačili dolgotrajno oskrbo iz Ministrstva za zdravje, oskrbo starejših pa pustili pri področju sociale, dodali ste še zemljiško in stanovanjsko politiko. Čemu torej posebno ministrstvo za naravne vire in prostor? Za piko na i ste zraven stlačili še razvijanje in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležbo delavcev pri dobičku ter ostalih politik ekonomske demokracije. V primerjalnem pregledu, ki ste ga priložili zakonu, ne najdete primera tako umetno ustvarjenega in konfuznega resorja, tudi v širši primerjavi ne.

Podobno velja tudi za številna druga področja. Slovenija je imela v svoji 30-letni zgodovini različne sestave vlad. Gotovo so bile pogojene tudi z različnimi sestavami koalicij, vendar vedno oblikovane na temelju programa in vsebine, na osnovi tistega, kar si je posamezna koalicija zastavila, da bo opravila v mandatu, in šele v drugem koraku je sledila kadrovska sestava ekipe. Doslej najbolj vitka in najbolj operativna vlada je bila 10. vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skoraj polovico manjša ekipa torej, kot bo bodoča Golobova vlada. Pa je Janševa vlada vladala v bistveno bolj zahtevnih okoliščinah in na slabih podlagah predhodne vlade.

Bodoča vlada pa vajeti prevzema v sicer nestabilnih časih, vendar stopa v čevlje Janševe vlade, ki je zagotovila rekordno gospodarsko rast − skoraj 10 % v prvem četrtletju letošnjega leta −, zgodovinsko nizko brezposelnost, milijarde evropskih sredstev, prevzela pa bo tudi izjemno investicijsko aktivnost, ki je bila zagotovljena v času sedanje vlade na področju komunalne, gospodarske in širše družbene infrastrukture. V dobrem letu dni, do konca leta 2023, bo zaključenih na stotine javnih in zasebnih projektov, ki so sofinancirani z nepovratnimi evropskimi in drugimi sredstvi.

Smiselne spremembe pri oblikovanju vlade, ki sem jih omenil v začetku, bi vsekakor bile dobrodošle, novela pa žal ne gre v tej smeri in ne zagotavlja operativnega in usklajenega delovanja med posameznimi področji. Vlada se po potrebnem širi iz 17 na 20 ministrstev, dejansko iz 15 na 20, ker se dve prejšnji službi ukinjata in nastajata novi ministrstvi. Te širitve pa ne zagotavljajo operativnega in racionalnega delovanja. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozarja na neusklajenost z Zakonom o državni upravi in napotuje, da bi bilo potrebno oba zakona sprejeti skupaj.

Zaradi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glasovali proti noveli Zakona o Vladi Republike Slovenije.