1. redna seja

Državni zbor

13. 5. 2022

Transkript seje

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Prosim, da zasedete svoja mesta.

Predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja in predsednika Državnega zbora gospoda Igorja Zorčiča lepo pozdravljam!

/ Zdravljica, himna Republike Slovenije; besedilo France Prešeren, uglasbil Stanko Premrl; izvedba Policijski orkester/

/ navzoči poslušajo stoje in spoštljivo/

V veliko čast in veselje mi je, da kot najstarejši poslanec med vami vodim ustanovno sejo IX. mandata Državnega zbora. Skupaj s strokovnimi službami zbora se bomo potrudili, da ustanovno sejo izpeljemo učinkovito in po zakonu, v zadovoljstvo vseh poslancev in naših volivcev.

Besedo dajem gospodu Igorju Zorčiču, predsedniku Državnega zbora, da nagovori poslanke in poslance.

Prosim, izvolite.

Igor Zorčič

Spoštovani predsednik Republike Slovenije, spoštovani poslanke in poslanci devetega sklica Državnega zbora, še posebej pozdravljeni novoizvoljeni poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Letos praznujemo 30 let Državnega zbora, našega hrama demokracije, stičišča naroda, narodnih interesov, skratka osrednje točke slovenske države. Naš demokratični parlamentarizem šteje 30 let. Včasih uporabim tisto prispodobo, ko govorimo o hišnih ljubljenčkih pa pravijo, da je sedem pasjih let kot eno človeško. Jaz sem prepričan, da 30 let demokracije predstavlja morda pet ali šest človeških. Včasih, ko smo nekoliko bolj kritični sami do sebe, bi prej rekel pet kot šest. A vendarle sem tudi po izteklem mandatu prepričan, da je naša demokracija še bolj izkušena, še bolj robustna, saj smo v preteklem obdobju tekom preteklega mandata preizkusili praktično vse institute, ki jih ponujajo naša ustava, naš poslovnik, naš ustavni sistem. Prepričan sem, da nas je preteklo obdobje, iztekli mandat obogatil s preštevilnimi izkušnjami in da smo na pravi poti, da demokracijo nadgradimo in da tudi tistim starejšim demokracijam v Evropski uniji in po svetu pokažemo, kako odločni smo graditi našo državo tudi v prihodnje.

Pretekli mandat je bil poseben. Verjamem, da se bomo čez morda 15, 20 let tega mandata spomnili najprej po eni stvari, to je po fotografijah, na katerih smo poslanke in poslanci z maskami. Imeli smo to srečo, da na začetku teh mask ni bilo potrebno nositi, da smo se vsaj spoznali. Vesel sem, da so takšne okoliščine tudi danes, ko se spoznavate v novem sklicu. Ampak ne glede na to, da so nas prevevale težke zdravstvene, tudi gospodarske okoliščine, ki so se potem izvijale iz same epidemije, pa seveda politične, smo storili veliko dobrih stvari. Ena izmed pomembnejših, ki se bo, verjamem, nadgrajevala tudi skozi čas, je ureditev dela na daljavo. S tem je Državni zbor postal še veliko bolj robusten za težke gospodarske, epidemiološke in drugačne situacije, za naravne nesreče, oziroma če povem drugače, nikakršnih izgovorov več v prihodnje ne bo, da bi delo Državnega zbora kakorkoli delegirali ali ga ukinjali. Prepričan sem, da smo velik korak naredili tudi s sprejetjem Etičnega kodeksa za poslanke in poslance. Gre za naš pravilnik, glede katerega so bila mnenja različna, pa vendarle smo ga sprejeli s preko dvotretjinsko večino. Ne glede na to, da smo obravnavali samo nekaj primerov – nenazadnje je treba tukaj spomniti, da je za tako imenovano obsodbo potrebna dvotretjinska večina – je ta kodeks vendarle na nek način ponotranjen in se tega sklica po družbenih omrežjih, kjer se vrtijo raznorazni odlomki naših sej, ne bomo spomnili po kakšnih prav posebej zavržnih izpadih poslank in poslancev. Prepričan sem, da bo ta kodeks živel naprej, da ga boste nadgrajevali, da boste izboljšali postopek in da bomo ne nazadnje vsi skupaj, torej aktivni politiki, državljanke in državljani, ne samo v tej hiši, tudi na družbenih omrežjih poskrbeli za to, da bi vendarle spoštovali eden drugega, da Državni zbor ali pa ulica ne bi bila poligon za medsebojno obračunavanje, ampak za medsebojno sodelovanje, za iskanje skupnih poti. Prepričan sem – in tudi tega smo se lotili v preteklem mandatu – da je potrebno delati tudi na mladih, da mladi ne dobijo informacij o politiki, o Državnem zboru, o poslancih samo od svojih, včasih jeznih staršev, ampak da pridejo sami v to hišo in da začnejo zgodaj spoznavati, kaj je to parlamentarizem in na kakšen način mora družba sprejemati skupne odločitve. Samo na ta način bomo čez 20, 30 let pridobili najboljše politike, ki bodo sprejemali najboljše odločitve.

Spoštovane poslanke in poslanci, pred vami je – prepričan sem, da se tega zavedate – težak mandat. Mednarodne okoliščine, ki vplivajo na naše življenje, niso zavidljive. Priča smo vojni. Verjetno njenih posledic niti še ne čutimo, pa jih zagotovo bomo. Prepričan sem, da bodo pred vami zelo težke odločitve. Ne samo zato, ker prehajamo v neko neznano obdobje, tako kot je bilo pred letom ali dvema neznano obdobje, ki ga je postavil pred nas covid, ampak tudi zato, ker se bo ne glede na to, da smo imeli volitve in se je družbeni pritisk morda nekoliko sprostil, kot bi spustil ventil, vendarle neka tenzija nadaljevala ter bodo interpretacije o delu bodoče koalicije in bodoče opozicije diametralno nasprotne. Za vas, spoštovane kolegice in kolegi, ki ste novi v Državnem zboru, sem prepričan, da se boste soočili še z drugimi zadevami, s takšnimi, s kakršnimi se starejši poslanci, tisti, ki prihajajo že iz prejšnjega mandata, morda ne bodo. Vaše delo bodo ocenjevali še posebej kritično, še posebej se bo včasih komu zdelo, da delate narobe, tudi ko ne boste delali narobe, pa vam bodo pripisovali neizkušenost pa se bodo do vas obnašali včasih nekoliko pokroviteljsko. Ampak vendarle naj ti izzivi, ki smo jim priča, pred vas postavijo vso odgovornost in ves elan, ki ga imate danes, zato da boste sprejemali najboljše odločitve in da se ne boste vdali nekim dnevnopolitičnim kritikam. Prepričan sem, da se boste dobro odločili, ko bo potrebno delati na izboljšanju našega zdravstvenega sistema, ko se boste soočili z davčno politiko, ne nazadnje tudi s položajem vojske, sploh v teh okoliščinah, kakršnim smo priča v tako rekoč neposredni soseščini. In ne nazadnje ko se boste soočali z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je sicer bil sprejet v prejšnjem mandatu, pa je vendar pomanjkljiv, saj ne določa nekega dolgoročnega financiranja, o katerem se bo še potrebno odločiti.

Spoštovane poslanke in poslanci, imamo svojo državo, 30 let. Veliko večji narodi, kot smo mi, nam jo zavidajo, se borijo zanjo, umirajo zanjo, mi se pa včasih obnašamo, kot da je to nekaj samoumevnega. Pa ni. To ni dediščina, ki so jo s težkim delom pridobili naša mati, naša babica, naš dedek. To ni to. Naša država je naša zaveza in odgovornost do naših zanamcev. Upam, da se vsi tega dobro zavedamo, da boste vsi ravnali v tem duhu ne glede na to, ali ste ene ali druge politične barve, in da bodo vaše odločitve takšne, da bodo koristile na koncu vsem.

Spoštovani, naj se za konec zahvalim vsem, s katerimi smo sodelovali, poslankam, poslancem v prejšnjem mandatu in ne nazadnje tudi službam Državnega zbora, ki so nepogrešljive za to, da Državni zbor dela kot namazan stroj in da poslanke in poslanci nimajo izgovora, da ne bi sprejemali takšnih odločitev, kot so jih obljubili.

Spoštovani, želim vam uspešno delo in veliko odločitev v korist vseh državljank in državljanov. Hvala lepa.

/ aplavz/

Miroslav Gregorič

Gospodu Igorju Zorčiču, predsedniku Državnega zbora, se zahvaljujem za njegove besede.

Začenjam 1. sejo Državnega zbora, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 81. člena Ustave Republike Slovenije sklical predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, ki bo državni zbor tudi nagovoril.

Prosim, gospod predsednik.

Borut Pahor

Gospod predsedujoči, gospe in gospodje!

Včeraj se je v Kočevju pripetila huda tovarniška nesreča, ki je doslej terjala pet življenj, dve osebi pa sta v kritičnem stanju. V imenu Republike Slovenije in vseh nas tukaj navzočih izražam sožalje in sočutje z njihovimi družinami. Z vsemi prizadetimi izražamo solidarnost. Država bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo v tej tragediji v pomoč. Prosim, da vstanemo in se z minuto molka poklonimo preminulim.

/ minuta molka/

Hvala.

Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci! Sprejmite najprej prosim moje iskrene čestitke za vašo izvolitev. Želim vam uspešno delo za skupno dobro! Sprejmite prosim tudi moje iskreno priporočilo za naše odlično sodelovanje. Vsem, ki smo tako ali drugače poklicani za vodenje državnih zadev, privoščim zadoščenje, da po najboljših močeh izpolnjujemo visoka pričakovanja naših ljudi.

Visoki zbor! Predstavljamo ljudstvo in v njegovem imenu, skladno s pristojnostmi vodimo državo. Zaupana nam je skrb za mir in varnost, blaginjo in ugled Slovenije v svetu. O tem, kako doseči, imamo tako kot ljudje, ki jih predstavljamo, različna stališča in poglede. Ta različnost je velikansko bogastvo, če znamo z njo prav ravnati. Z našo funkcijo smo prevzeli neko državno poklicanost, da to različnost spoštujemo in jo usklajujem. Naše sodelovanje v skupno dobro krepi splošno zaupanje v demokracijo, politiko in državo.

Visoki zbor! V letošnjem letu čaka mene kot predsednika republike in vas kot državni zbor nekaj skupnih nalog. Prva je oblikovanje nove slovenske vlade. V skladu z 225. členom Poslovnika Državnega zbora moram najkasneje v 30 dneh po konstituiranju Državnega zbora predlagati kandidata za predsednika Vlade. Na voljo imam torej 30 dni, vendar s predlogom ne bom odlašal. Državni zbor bom o svoji odločitvi seznanil takoj, ko bo to mogoče. Ko me bo novoizvoljeni predsednik ali predsednica Državnega zbora obvestila, da so imenovani vsi vodje poslanskih skupin, jih bom v skladu s 111. členom Ustave povabil na posvet o kandidatu za predsednika Vlade. Glede na izkušnje smemo pričakovati, da bodo posvetovanja najpozneje v ponedeljek, 23. maja letos.

Glede na razplet volitev in izjave voditeljic in voditeljev parlamentarnih strank pričakujem, da bom lahko še istega dne ugotovil prepričljivo podporo za mandatarja. Tako bom še istega dne, torej najpozneje v ponedeljek, 23. maja, podpisal predlog kandidature za predsednika Vlade in vam jo poslal v Državni zbor. V tem smislu bom v okviru svojih pooblastil storil vse, kar je v moji moči, za čimprejšnje oblikovanje nove slovenske vlade.

Izkoriščam to priložnost, da se vladi predsednika Janeza Janše, ki ji s konstituiranjem danes preneha poln mandat, zahvalim za njegovo in njeno delo v zahtevnih okoliščinah in naše dobro sodelovanje.

Visoki zbor! Poleg oblikovanja nove vlade, nam zakon nalaga skupno vlogo pri izbiri in izvolitvi novega predsednika Računskega sodišča. Mandat sedanjemu predsedniku poteče 31. maja letos. Skladno s posveti z vodji poslanskih skupin prejšnjega sklica sem v pozivu za zbiranje predlogov možnih kandidatov določil kot rok za oddajo prijav 15. april 2022. Na poziv so se prijavili štirje kandidati. V skladu z že omenjenim posvetom z vodji poslanskih skupin prejšnjega sklica sem se v ponovnem pozivu za zbiranje predlogov za imenovanje viceguvernerja, člana Sveta Banke Slovenije, odločil, da kot rok za oddajo prijav določim 6. maj 2022. Prav tako so prijavljeni štirje kandidati. Ker je mandat dosedanjemu viceguvernerju potekel 5. aprila, je v tem trenutku ta položaj nezaseden. Edini nezaseden položaj, o katerem mora odločati Državni zbor.

Poslanske skupine v Državnem zboru vljudno prosim, da se čim prej posvetujejo o prijavljenih kandidatih. Vodjem poslanskih skupin si dovolim predlagati, da se v času posvetovanj o izbiri kandidatov za obe funkciji, vsaj načeloma, pogovorimo že na posvetovanju, ki je namenjeno sicer izbiri kandidata za novega predsednika Vlade.

Spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci, v skoraj desetih letih mojih dveh mandatov sem oziroma bom sodeloval s štirimi sestavami, s štirimi sklici Državnega zbora. Izkoriščam to priložnost, da se iskreno zahvalim vsem poslankam in poslancem, s katerimi sem doslej oblikoval predloge kandidatur za visoke položaje v državi. Izkazalo se je, da so posvetovanja koristna, čeprav se je seveda tudi primerilo, da predlagani kandidat ali kandidatka ni dobil potrebne podpore pri tajnem glasovanju v Državnem zboru. Dejstvo pa je, da v vseh teh letih nikoli ni prišlo do tako imenovanega institucionalnega deficita ali krize posameznih institucij, ker ne bi pravočasno izvolili njihovih predstojnikov. To se mi zdi za nemoteno, učinkovito in demokratično delovanje institucij politične in pravne države velikega pomena in dosežek, na katerega smo lahko vsi skupaj zelo ponosni. V tem smislu se v enaki meri za tvorno sodelovanje priporočam tudi temu sklicu Državnega zbora.

Visoki zbor! Nova zakonodajna in izvršna oblast začenjata mandat v domačih in mednarodnih razmerah, ki sicer upravičeno vzbujajo dolžne skrbi, ni pa nobenih razlogov za strah, če bomo ob običajnem političnem razhajanju znali pri najpomembnejših državnih zadevah poiskati skupni jezik. Jasno je, da smo se skupaj z zahodnim svetom, ki mu pripadamo, znašli v položaju, ki nas še posebej preizkuša. Komaj se je, upajmo, končala huda dveletna svetovna zdravstvena kriza, pa se je že začela strašna vojna v Ukrajini. Doslej nevtralni Finska in Švedska razmišljata o priključitvi zvezi Nato. Optimistične napovedi o okrevanju svetovnega gospodarstva so se umirile. Skupaj z našimi partnerji in zavezniki v Evropski uniji in zvezi Nato, bomo morali dobro in modro premišljevati, kako skupaj naprej. Toda, vse to niso nerešljivi problemi. Slovenija je iz zdravstvene krize izšla v boljši kondiciji, kot je izšla iz finančne pred desetimi leti. Naše možnosti, da pospešimo vsestranski razvoj so ugodne. Koliko bomo pri tem uspešni, je v veliki meri odvisno od tega, kakšno splošno družbeno razpoloženje bomo uspevali ustvariti ‒ bomo navdihovali spoštovanje in sodelovanje ali prezir in izključevanje? Odgovor je odvisen samo od nas in od nas samih. V nas so položeni upi naših ljudi.

Hvala za vašo pozornost in srečno Slovenija.

/ aplavz/

Predsedniku republike gospodu Borutu Pahorju se zahvaljujem za njegove besede. Gospod predsednik, hvala, da ste nas počastili s svojo prisotnostjo.

Za današnjo sejo nismo prejeli nobenega opravičila.

Na sejo sta vabljena predsednik Državne volilne komisije Peter Golob in direktor Državne volilne komisije gospod Dušan Vučko, in sicer k 2. točki dnevnega reda. Gospod Peter Golob se je opravičil.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Strokovne službe zbora so sporočile, da so prejela vsa potrdila o izvolitvi poslank in poslancev.

Pri vodenju seje zbora mi bosta pomagali generalna sekretarka Državnega zbora gospa Uršula Zore Tavčar in namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 1. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda je pripravljen v skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora in ste ga prejeli z dopisom dne 9. maja 2022, objavljen pa je na e-klopi, tako kot vso gradivo za sejo.

Začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti so določili naslednji predlog dnevnega reda:

1. Imenovanje predsednika in podpredsednika Mandatno-volilne komisije, MVK 2. Potrditev mandatov poslancev

3. Volitve predsednika Državnega zbora

4. Volitve podpredsednikov Državnega zbora

5. Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora

6. Imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora

7. Imenovanje generalnega sekretarja Državnega zbora

V zvezi s 7. točko vas obveščam, da je predlagani kandidat za generalnega sekretarja Državnega zbora pisno umaknil svoje soglasje h kandidaturi, s čemer je Predlog sklepa o imenovanju generalnega sekretarja Državnega zbora, ki so ga sprejeli začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti 9. maja, postal brezpredmeten. Umik soglasja je objavljen na e-klopi. S tem je postala brezpredmetna tudi 7. točka predloga dnevnega reda, torej imamo 6. točk danes.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik 4., 5. ali 6. točke dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, vendar brez 7. točke dnevnega reda.

Prehajamo na odločanje. Prosim vse navzoče poslanke in poslance, da vstavite kartice v glasovalne naprave in preverite njihovo delovanje tako, da ob vloženi kartici gori oranžna lučka. Da ponovim za novince. Za glasovanje imamo na voljo 10 sekund. Tipka plus pomeni da, tipka minus pomeni ne, tipka X pomeni, da se vzdržim.

Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 90, nihče proti.

(Za je glasovalo 90.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 1. seje zbora določen.

Upam, da bodo večkrat taka glasovanja… / smeh/

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA IMENOVANJE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA MANDATNO-VOLILNE KOMISIJE.

V skladu s prvim odstavkom 10. člena Poslovnika Državnega zbora so začasni vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti na sestanku 9. maja 2022 določili, da mesto predsednika Mandatno-volilne komisije pripada poslanski skupini Gibanje Svoboda, mesto podpredsednika pa poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Začasni vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda gospod Robert Golob je sporočil, da za predsednico komisije predlaga gospo Janjo Sluga. Začasni vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Danijel Krivec pa za podpredsednico predlaga gospo Alenko Jeraj.

Predlog sklepa o imenovanju predsednice in podpredsednice Mandatno-volilne komisije je objavljen na e-klopi.

Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa o imenovanju predsednice in podpredsednice Mandatno-volilne komisije.

Glasujemo. Navzočih je 90 poslank in poslancev, za je glasovalo 90, nihče proti.

(Za je glasovalo 90.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Začasne vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti so na podlagi sprejetega sklepa o številu mest v komisiji, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, sporočili imena poslank in poslancev, članic in članov komisije. Tako je sestava Mandatno-volilne komisije naslednja: Janja Sluga, poslanska skupina Gibanja Svoboda, predsednica; Alenka Jeraj, poslanska skupina SDS, podpredsednica. Člani komisije so iz poslanske skupine Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, Borut Sajovic, Matej Arčon, Nataša Avšič Bogovič, Monika Pekošak, mag. Darko Kranjc in Barbara Kolenko Helbl. Iz poslanske skupine SDS Danijel Krivec, Anja Bah Žibert, Jože Tanko in Zvonko Černač. Iz poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati Jožef Horvat, iz Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič, iz poslanske skupine Levica dr. Matej T. Vatovec, od poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti gospod Ferenc Horváth. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prosim, da se za pripravo 2. točke dnevnega reda, to je Potrditev mandatov poslancev, sestane Mandatno-volilna komisija. Seja Mandatno-volilne komisije se bo začela ob 12.05, torej čez slabih 30 minut, v velikem salonu, ki se nahaja nasproti velike dvorane.

Prekinjam 1. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob ob 13.35, približno čez dve uri.

Sporočilo Mandatno-volilne komisije je pripravljeno. In če ste za to, lahko nadaljujemo s sejo, ne čakamo še naprej. Smo za to? (Da.) V redu.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. sejo Državnega zobra.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA POTRDITEV MANDATOV POSLANCEV.

Poročilo Mandatno-volilne komisije in zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor sta objavljena na e-klopi.

Obveščam vas, da so do seje Mandatno-volilne komisije prispele tri vloge v zvezi s potrditvijo mandatov, ki so objavljene na e-klopi. Mandatno-volilna komisija jih je presodila z vidika določb 109. člena Zakona o volitvah v državni zbor in ugotovila, da vlog ni mogoče šteti kot pritožbe po 109. členu navedenega zakona. Pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v državni zbor niso bile vložene.

Prosim predsednico Mandatno-volilne komisije gospo Janjo Sluga, da predstavi poročilo Komisije.

Prosim.

Hvala, predsedujoči.

Mandatno-volilna komisija je na 1. seji 13. maja 2022 pregledala zapisnik o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor in potrdila o izvolitvi poslancev Državnega zbora. Mandatno-volilna komisija je pregledala tudi zapisnik o izidu volitev, potrdila o izvolitvi in morebitne pritožbe kandidatov in predstavnikov list kandidatov zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.

Ugotovila je naslednje. Iz zapisnika Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor izhaja, da je na volitvah poslancev v Državni zbor, ki so bile 24. aprila 2022, na podlagi 90. člena Zakona o volitvah v državni zbor pripadlo listam kandidatov skupaj 49 mandatov in je bilo na podlagi 90. in 91. člena navedenega zakona izvoljenih 49 kandidatk in kandidatov. Preostalih 39 mandatov je bilo razdeljenih na ravni države po določbah 92. in 93. člena navedenega zakona. Po en kandidat je bil izvoljen za poslanca predstavnika italijanske narodne skupnosti in za poslanca predstavnika madžarske narodne skupnosti.

Mandatno-volilna komisija je prejela potrdila o izvolitvi 90 izvoljenih kandidatk in kandidatov za poslance. Mandatno-volilna komisija je v zvezi s potrditvijo mandatov prejela 3 vloge, ki jih je presodila z vidika 109. člena Zakona o volitvah v državni zbor, in sicer Attile Kovacsa, državljana, dr. Mihaela Kasaša, kandidata na volitvah v Državni zbor, ter vlogo Mirka Maherja in v zvezi z njim odločila, da se jih ne obravnava, ker niso pritožbe po 109. členu Zakona o volitvah v državni zbor.

Pritožba kandidata ali predstavnika liste kandidatov na podlagi 109. člena Zakona o volitvah v državni zbor do seje Mandatno-volilne komisije ni bila vložena.

Mandatno-volilna komisija je ugotovila, da nobeden od 90 mandatov ni sporen. Nadalje je ugotovila, da je med izvoljenimi kandidati za poslance tudi kandidatka za poslanko, ki opravlja funkcijo poslanke v Evropskem parlamentu. V skladu z 10. členom Zakona o poslancih in 2. členom Zakona o volitvah poslancev v državni zbor, Zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament pa poslanec Državnega zbora ne more biti hkrati poslanec v Evropskem parlamentu in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. Zakon o poslancih v 11. členu določa, da z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu Državnega zbora preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca. Na podlagi navedenega Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednja sklepa. Prvič: Potrdijo se mandati vsem 90 poslankam in poslancem Državnega zbora, izvoljenim na volitvah 24. aprila 2022 po seznamu izvoljenih kandidatk za poslanke in kandidatov za poslance, ki je sestavni del poročila Mandatno-volilna komisije. In drugič: Ugotovi se, da funkcija poslanca Državnega zbora ni združljiva s funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu, zato poslanki Tanji Fajon z dnem potrditve mandata poslanke Državnega zbora preneha mandat poslanke v Evropskem parlamentu.

Zahvaljujem se predsednici Mandatno-volilne komisije za poročilo.

Prijavljenih k razpravi ni, zato zaključujem razpravo.

In prehajamo na odločanje. Iz poročila Mandatno-volilne komisije izhaja, da ni spornih mandatov, zato dajem na glasovanje poročilo Mandatno-volilne komisije v celoti, in s tem glasujemo skupaj o potrditvi vseh 90 mandatov poslank in poslancev.

Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 89, proti nihče.

(Za je glasovalo 89.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je poročilo Mandatno-volilne komisije v celoti sprejeto in je s tem potrjenih vseh 90 mandatov poslank in poslancev.

Izvoljenim poslankam in poslancem čestitam in vam želim veliko uspeha pri delu in veliko podobnih glasovanj.

/ aplavz/

Med izvoljenimi kandidati za poslance je tudi kandidatka za poslanko, ki opravlja funkcijo poslanke v Evropskem parlamentu. V skladu z 10. členom Zakona o poslancih in 2. členom Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, poslanec Državnega zbora ne more biti hkrati poslanec v Evropskem parlamentu. Zakon o poslancih v 11. členu določa, da z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu Državnega zbora preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca. Zato Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Ugotovi se, da funkcija poslanca Državnega zbora ni združljiva s funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu, zato poslanki Tanji Fajon z dnem potrditve mandata poslanke Državnega zbora preneha mandat poslanke v Evropskem parlamentu.

Glasujemo. Navzočih je 89 poslank in poslancev, za je glasovalo 89, proti nihče.

(Za je glasovalo 89.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na podlagi sprejetega sklepa bomo zaprosili Državno volilno komisijo, da obvesti Državni zbor, kateri kandidat bo postal poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu namesto poslanke gospe Tanje Fajon, ki ji je prenehal mandat poslanke v Evropskem parlamentu.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA ‒ VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA.

Prosim kvalificirane predlagatelje, da do 14.25, torej v dobre pol ure, predložite predlog kandidature za predsednika Državnega zbora. Prosim vas, da v tem roku kvalificirani predlagatelji vložite tudi kandidaturo za 4. točko dnevnega reda, to je Volitve podpredsednikov Državnega zbora.

S tem prekinjam 3. točko dnevnega reda in 1. sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 14.30, ko vas bom obvestil o vloženih kandidaturah.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. sejo zbora. Prehajamo na obravnavo prekinjene 3. točke – Volitve predsednika Državnega zbora.

V roku za vlaganje kandidature za izvolitev predsednika Državnega zbora je predlog predložila skupina 53 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Robertom Golobom, ki za predsednico Državnega zbora predlaga mag. Urško Klakočar Zupančič.

Želi predstavnica predlagatelja predloga kandidature mag. Urške Klakočar Zupančič gospa Lena Grgurevič dodatno obrazložiti predlog? (Da.)

Izvolite.

Spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani!

Sporočilo volivk in volivcev na aprilskih volitvah je bilo za vse tiste, ki smo ga želeli razumeti, povsem jasno. Želimo si drugačnega delovanja slovenske politike, delovanja, ki bo temeljijo na spoštljivem dialogu in na argumentirani razpravi. Od nas, izvoljenih poslank in poslancev, ljudje pričakujejo, da pri opravljanju našega poslanstva naredimo enega od odločilnih korakov k stabilizaciji in normalizaciji slovenskega političnega prostora. Del našega poslanstva je tudi izvolitev novega vodstva zakonodajne veje oblasti, kar je hkrati tudi priložnost, da z dejanji pokažemo volivkam in volivcem, da smo njihovo sporočilo razumeli. Podpisniki kandidature zato predlagamo, da se za predsednico Državnega zbora Republike Slovenije izvoli poslanko mag. Urško Klakočar Zupančič.

Kandidatka je študentsko pot začela s študijem prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kot absolventka pa je stažirala na sedežu organizacije Združenih narodov v New Yorku. Diplomirala je s prava mednarodnih organizacij in mednarodnih ekonomskih odnosov. Leta 2005 je opravila pravniški državni izpit in se kot višja pravosodna svetovalka zaposlila v Uradu predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Še posebej jo zanima pravna zgodovina, zato je leta 2011 iz te teme magistrirala, znanstveno raziskovanje pa bo nadaljevala na doktorskem študiju. Od leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, leta 2017 pa je prevzela vodenje ljubljanskega oddelka za etažno lastnino. Njena pravniška narava se zrcali v sposobnosti analitičnega pogleda na družbeno dogajanje, sposobnosti pogajanj in tehtne presoje pa so okrepile njene izkušnje na dosedanji poklicni poti.

Njene izkušnje in dosežki, znanje in modrost so najboljši dokaz njene primernosti za opravljanje funkcije predsednice Državnega zbora Republike Slovenije. Pri delu jo bodo nedvomno vodile temeljne vrednote, katerim kot bistvenim sledi tudi stranka Gibanje Svoboda, to so spoštljivost, strpnost, solidarnost, sodelovanje in odprtost. Z vsem navedenim bo omogočila pogoje za demokratično, učinkovito in kakovostno delo Državnega zbora Republike Slovenije.

Poslanka in kandidatka za novo predsednico Državnega zbora je vedno tvorno nastopala in korektno sodelovala z vsemi, ne glede na programsko in svetovno nazorsko različnost, zato verjamemo, da bo s takšno držo in načinom dela nadaljevala tudi po izvolitvi. Prepričani smo, da bo to pomembno državniško funkcijo opravljala preudarno in korektno.

Naj za konec še poudarim, da smo poslanke in poslanci pobudniki kandidature mag. Urške Klakočar Zupančič trdno prepričani, da je naša država po več kot treh desetletjih že dovolj zrela, da položaj predsednice Državnega zbora prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma pripade ženski. Hvala.

/ aplavz/

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Poslanko in poslance, ki boste predstavili stališča, prosim, da to storite za govornico.

Najprej ima besedo poslanska skupina Gibanja Svoboda, gospod Matej Arčon.

Matej Arčon

Od nekdaj lepe Slovenke so slovele, a predsednice Državnega zbora bilo še ni nobene.

Spoštovani predsedujoči, drage poslanke in poslanci, kolegice in kolegi, gospe in gospodje, ja, pred nami je predlog za izvolitev prve ženske predsednice Državnega zbora Republike Slovenije!

Mag. Urška Klakočar Zupančič je izkušena pravnica, ki je v svoji dosedanji profesionalni karieri pridobila dovolj izkušenj, znanja in modrosti, da je primerna za opravljanja funkcije predsednice najvišjega zakonodajnega organa.

V poslanski skupini Svoboda jo prepoznavamo kot odgovorno osebo, predano svojemu delu, načelom in vrednotam. Vsi, ki smo imeli priložnost, da jo bolje spoznamo, vemo, da bo funkcijo predsednice Državnega zbora opravljala povezovalno, odgovorno in spoštljivo, v čast parlamentarne demokracije, torej v skladu z vrednotami, ki jih tudi sama visoko ceni. Prepričani smo in pričakujemo, da bodo pod njenim vodstvom vsi procesi v hramu demokracije potekali v skladu s Poslovnikom Državnega zobra po načelu delitve oblasti, transparentno in odgovorno.

Njen odnos do vseh v tej parlamentarni hiši, poslank in poslancev in zaposlenih, odnos do širše javnosti ter odnos do državljank in državljanov bo odprt in povezovalen.

Prepričani smo, da se bo zavzemala za dosledno vladavina prava in nujno podreditev nosilcem oblasti ljudem, ki so nam zaupali odgovorne naloge vodenja države.

Predsedovanje zakonodajni veji oblasti zahteva potrpežljivost, sodelovanje, iskanje konsenzov pa tudi odločno zoperstavljanje interesom, ki ne sodijo v to hišo in ne v to dvorano. Vodenje Državnega zbora zahteva poštenost, strpnost, modrost in zlasti preudarnost pri koordiniranju poslanskih hotenj, pobud in zahtev.

Kandidatka za predsednico te kriterije zagotovo izpolnjuje.

V poslanski skupini Svoboda smo prepričani, da bo kandidatka skrbela, da bodo razprave v Državnem zboru potekale spoštljivo, da v parlamentarnih dvoranah ne bo sovražnega govora in da bo znala oceniti, kdaj je meja spoštljivosti dialoga prekoračena. Zaupamo njeni predanosti, da bo omogočila pogoje za demokratično, uspešno in kakovostno delo Državnega zbora ter prispevala h krepitvi politične kulture in učinkovite ter napredne parlamentarne demokracije.

Brez odločnosti in hkrati strpnosti je opravljanje najzahtevnejših političnih funkcij nemogoče. Tega se kandidatka za predsednico seveda zaveda. S svojim dosedanjim delovanjem je pokazala, da je tvorno in korektno sodelovanje ter medsebojno spoštovanje mogoče in edina pot, ki nas pelje do sprejemanja zakonodajnih rešitev v prid vseh državljank in državljanov, s tem pa tudi v prid vsestranskega razvoja naše družbe in države.

Kandidatki za predsednico, poslanki in kolegici Urški Klakočar Zupančič izrekamo soglasno podporo poslanske skupine Svoboda. Želimo ji srečno roko pri pisanju novega poglavja v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije.

Srečno, Urška!

/ aplavz/