Pozdravljam vse članice in člane Odbora, vse vabljene!

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so opravičeni dr. Vida Čadonič Špelič, mag. Branko Grims, gospa Anja Bah Žibert.

Gospoda Goloba nadomešča poslanka Andreja Rajbenšu, mag. Meiro Hot nadomešča gospod Damijan Zrim, dr. Mateja Tašner Vatovca nadomešča dr. Tatjana Greif. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE (EU) 2018/1727 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA V ZVEZI Z ZBIRANJEM, ZAVAROVANJEM IN ANALIZO DOKAZOV, POVEZANIH Z GENOCIDOM, HUDODELSTVI ZOPER ČLOVEČNOST IN VOJNIMI ZLOČINI, V EUROJUSTU, EPA 71-IX, EU U 1088.

Glede gradiva: Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 25. 5. 2022 posredovala Vlada in je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo je bilo vabljeno Ministrstvo za pravosodje.

Pričenjam obravnavo Predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

Po opravljeni razpravi o Predlogu stališča ter po razpravi o glasovanju o morebitnih amandmajih, bo Odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje Josipu Lukendi za dopolnilno obrazložitev Predloga stališča.

Prosim!

Spoštovani!

Najlepša hvala za besedo.

Eurojust je ključen vezni člen v podpori organom preiskave in pregona hudih kaznivih dejanj s čezmejnimi vplivi. To velja tudi za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojne zločine, ki so v mednarodni skupnosti prepoznana kot najtežja hudodelstva, ki jim je treba posvetiti posebno in takojšnjo pozornost, tudi v zvezi s trenutno rusko vojaško agresijo na Ukrajino.

Kot veste, je glavni tožilec mednarodnega kazenskega sodišča že sprožil preiskavo situacije v Ukrajini. Prav tako so preiskave sprožili pristojni organi Ukrajine ter v številnih držav članice EU. Aktivnosti slednjih so koordinirane s strani Eurojusta, ki pa nima možnosti za obdelavo dokazov, ki jih v okviru svojih pristojnosti pridobijo pristojni organi EU, nacionalni in mednarodni organi ter tudi organizacije civilne družbe iz različnih virov na svojem informacijskem sistemu.

Na ta namen je potrebna hitra vzpostavitev nove centralne zmogljivosti, kjer se bodo ti dokazi shranjevali, zavarovali in analizirali. Temu je namenjen zadevni predlog, ki bo Eurojustu omogočil zavarovanje, analizo in shranjevanje dokazov v zvezi z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji ter tudi njihovo izmenjavo s pristojnimi nacionalnimi in mednarodnimi pravosodnimi organi.

Poleg tega Predlog opredeljuje vlogo Eurojusta pri sodelovanju med državami članicami EU in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kot sta Interpol ali Mednarodno kazensko sodišče.

Zaradi aktualnih razmer v Ukrajini, zlasti nevarnosti uničenja dokazov na terenu, je treba predlagane spremembe uredbe sprejeti nemudoma.

Republika Slovenija ta predlog podpira. V okviru pogajanj pa si prizadevamo opredelitev jasnih pravil, ki bodo omogočila zakonito izmenjavo dokazov in zagotovila njihovo dopustnost v kazenskih postopkih.

Nadalje si bomo prizadevali še, da se med kazniva dejanja iz pristojnosti Eurojusta doda kaznivo dejanje agresije, kot ga določa Rimski institut mednarodnega kazenskega sodišča.

Hvala.

Prehajamo na razpravo.

Se kdo prijavlja k razpravi? Gospod Hoivik? Ja? Pa gospod Kaloh je dvignil roko. (Da.)

Izvolite!

Hvala lepa. Predsednica, hvala lepa za besedo. Hvala državnemu sekretarju za predstavitev.

Ja, absolutno mi podpiramo, da se ta uredba čimprej sprejme. Kot ste navedli, vsaj utemeljeni razlogi za domnevo, da se prav zdaj v Ukrajini dogajajo strašni zločini. Torej zločini zoper človečnost. In, kot tukaj beremo, je tudi glavni tožilec mednarodnega kazenskega sodišča 2. marca naznanil, da je sprožil te preiskave. In predvsem moramo zagotoviti, da se dokazi hranijo, da jih ruski operativci ne brišejo, kakor smo seznanjeni. Zaenkrat se te dokazi zbirajo prek satelitskih posnetkov. To so, bom rekel, ta sodobna tehnologija to omogoča.

Absolutno pa je ta uredba potrebna posodobitve. Tudi tukaj so predvidena dodatno financiranje za obdobje šestih let v višini 16 milijonov evrov. In se mi zdi, da je vredno to nasloviti predvsem v tem času, ko se nedaleč stran od naše tudi meje, dogajajo te zločini.

Tako da, jaz osebno to mnenje, ki bo dano, da se podpre posodobitev te uredbe, podpiram.

Hvala.

Izvolite gospod Kaloh!

Predsednica, hvala lepa.

Najprej vaše opravičilo sprejeto. Jasno je, če je kakšna prometna nesreča, da je to višja sila, pa vendarle, resni parlamentarci si nekako vkalkulirajo ta čas prihoda na delo, ampak, kot rečeno, ste pojasnili.

Poslanska skupina SDS bo ta Predlog stališča seveda podprla. Mi /nerazumljivo/ smatramo, kot je kolega Hoivik rekel, predvsem v svojstvu zbiranja zavarovanja analize dokazov, povzročene z genocidi in hudodelstvi zoper človečnost. Zdaj vojna, vsaka vojna je presežno zlo samo po sebi. Zdaj tukaj, kaj se pa dogaja na tleh Ukrajine, videli smo masakre v Buchi, v drugih ukrajinskih mestih. To dejansko v 21. stoletju je to res strašljivo. Sam Predlog, kot je bilo rečeno, omogoča hiter odziv na trenutne potrebe pri usklajevanju in podpori dejavnosti držav članic, zlasti v zvezi s situacijo v Ukrajini in seveda omogoča zavarovanje dokazov v zvezi s temi najtežjimi hudodelstvi.

Jaz srčno upam, kot član Odbora za pravosodje, da bo ta pravni okvir dejansko vzpostavljen čim prej, med Eurojustom in mednarodnimi pravosodnimi organi, vključno, poudarek je z mednarodnim kazenskim sodiščem, in da bojo storilci teh zavrženih, nagnusnih dejanj pripeljani pred roko pravice promptno in ne šele čez nekaj časa, ko smo to videli, kot /nerazumljivo/ na področju bivše Jugoslavije.

Hvala lepa.

Prav.

Smo zaključili razpravo.

In prehajamo na odločanje.

Ker k Predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, Odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu, in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Želi kdo razpravljati o Predlogu mnenja? (Ne.)

Prehajamo na odločanje. Sklepčni smo.

Glasujemo. Za je glasovalo 12 članov Odbora, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s Predlogom stališča.

Predlagam, da Odboru pisno sporočamo. Se strinjamo? (Da.)

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA SKLEPA SVETA O POOBLASTITVI EVROPSKE KOMISIJE, DA SE POGAJA O KONVENCIJI O SODNI PRODAJI LADIJ V OKVIRU KOMISIJE ZDRUŽENIH NARODOV ZA MEDNARODNO TRGOVINSKO PRAVO (UNCITRAL), EPA 72-IX, EU U 1089.

Glede gradiva: Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 25. 5. 2022 posredovala Vlada in je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje. Pričenjam obravnavo Predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

Po opravljeni razpravi o Predlogu stališča ter po razpravi o glasovanju o morebitnih amandmajih, bo Odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru.

Uvodno besedo, besedo dajem spet državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje gospodu Josipu Lukendi za dopolnilno obrazložitev Predloga stališča.

Izvolite gospod Lukenda!

Hvala za besedo.

Svet za pravosodje in notranje zadeve namerava na junijske zasedanju pooblastiti Evropsko komisijo, da se pogaja v imenu EU za novo Konvencijo o sodni prodaji UNCITRAL, in sicer na Konferenci UNCITRAL, ki bo potekala med 27. junijem in 15. julijem 2022.

Pogajanja v okviru Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo glede osnutka Konvencije o sodni prodaji ladij, se namreč vodijo v okviru delovne skupine 6, ter nadalje Konference UNCITRAL.

Osnutek Konvencije predpostavlja, da pride do sodne prodaje ladje zaradi poplačila dolgov. Predvideva, da bi se v primeru sodne prodaje ladje brez bremen lahko nakup, če bo predlog izstavilo potrdilo, da je prišlo do sodne prodaje ladje, in sicer takšne, da je odslej ladja brez starih breme. Takšno potrdilo bi bilo dokaz v pogodbenicah in bi zmanjšala pravno negotovost, omogočilo zvišanje prodajnih cen ter posledično tudi boljše poplačilo upnikov.

Skoraj zanesljivo bo besedilo sprejeto na zasedanju Konference UNCITRAL julija 2022, nato pa še na Generalni skupščini OZN v jeseni 2022.

Konvencija bo nato ponujena v podpis in ratifikacijo. Besedilo vsebuje tudi REIO klavzulo, kar pomeni, da bi h Konvenciji lahko pristopila tudi Evropska unija. H Konvenciji pa bo lahko pristopila tudi vsaka članica le, če bo pristopila h Konvenciji EU in določena država članica, bo Konvencija potem veljala tudi v tej državi članici.

Obravnavani mandat za pogajanja je torej namenjen zaključnim pogajanjem v času junijske oziroma julijske Konference UNCITRAL. Pripravljene so smernice, kjer je opredeljeno, za kaj naj si Evropska komisija prizadeva.

Želimo doseči, da bi bila vsem upnikom zagotovljena boljša procesna jamstva, kot po dosedanjem osnutku, ter da se pravico do obrambe zagotavlja vsem strankam. Nadalje želimo doseči vključitev izključitvene klavzule, ki bi omogočila uporabo nekaterih pravnih aktov EU v razmerju med državami članicami EU, ko bi te uporabljale Konvencijo o sodni prodaji ladje.

Menimo, da bo Konvencija o sodni prodaji ladje koristna. Glede na obstoječo delno pristojnost Evropske unije podpiram Predlog sklepa Sveta, s katerim se pooblasti Evropsko komisijo, da se pogaja o Konvenciji na prihodni Konferenci UNCITRAL in smernice za ta pogajanja.

Hvala.

Hvala gospod Lukenda.

Prehajamo na razpravo.

Se kdo prijavlja? Nihče.

Potem pa prehajamo na odločanje.

Ker k Predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, Odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da se pogaja o konvenciji o sodni prodaji ladij v okviru Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Želi kdo razpravljati o Predlogu mnenja? (Ne.)

Prehajamo na odločanje. Smo sklepčni.

Glasujemo. Za je glasovalo 12 članic in članov Odbora, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s Predlogom stališča.

Predlagam, da Odboru pisno poročamo. Se strinjamo? (Da.)

S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Preidemo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SODNEGA SVETA ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGEGA ODSTAVKA 74. IN 76.A ČLENA ZAKONA O SODNIŠKI SLUŽBI, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na voljo imamo gradivo: torej zahtevo z dne 14. 3. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 5. 2022 in mnenje Vlade z dne 7. 4. 2022.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne, se opravičujem, predstavnik Zakonodajno-pravne službe Gal Gračanin? Ja.

Izvolite prosim!

Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških pristojnosti pripravila predlog odgovora Državnega zbora na Zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 74. člena in 76.a člena Zakona o sodniški službi, ki jo je na Ustavno sodišče vložil Sodni svet Republike Slovenije.

Vlagatelj v zahtevi zatrjuje, da sta določbi drugega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi, ki določa, da sodniku z upokojitvijo preneha sodniška služba, ne pa istočasno tudi sodniška funkcija, in 66.a člena Zakona o sodniški službi, ki upokojenim sodnikom dopušča oziroma omogoča opravljanje sodniške funkcije do izteka, sodniške službe, se opravičujem, do izteka leta, ko dopolnijo 70. let starosti, če sodelujejo pri odpravljanju sodnih zaostankov in opravljanje drugih služb v sodstvu, to je na primer izvajanje službenega nadzora nad delom sodnikov in pa dela v sodni upravi, v tem primeru neodvisno od starosti sodnikov, v nasprotju z drugim odstavkom 129. člena in 125. členom Ustave.

Po mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki ste ga vsi tudi dobili, je Zahteva za oceno ustavnosti izpodbijanih določb neutemeljena, zato o predlogu odgovora Državnega zbora Ustavnemu sodišču predlagamo, da jo kot takšno zavrne.

V nadaljevanju bodo, v izogib ponavljanju, in da ne bomo predolgo tukaj, na kratko orisani zgolj nosilni ustavno pravni argumenti iz predloga odgovora.

Skladno s prvim odstavkom 129. člena Ustave je sodniška funkcija trajna. Na podlagi prvega odstavka 132. člena pa lahko ta funkcija predčasno preneha v primeru nastopa razlogov, ki jih za prenehanje sodniške funkcije določa zakon. To pomeni, da lahko Državni zbor na podlagi zakonskega pridržka iz prvega odstavka 132. člena Ustave po lastni presoji, seveda ob upoštevanju splošnega načela sorazmernosti, ki izhaja iz 2. člena Ustave, z zakonom določi razloge za prenehanje sodniške, med katerimi lahko, ni pa to seveda nujno, kot razlog za prenehanje sodniške funkcije določi tudi starost sodnika. V nasprotju s tem prvim odstavkom 132. člena Ustave, pa se določba drugega odstavka 129. člena Ustave, na katero se v Zahtevi za oceno ustavnosti sklicuje Sodni svet republike Slovenije, in iz katere izhaja, da, če citiram: »Zakon določi starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji, ne nanaša na razloge za prenehanje sodniške funkcije, temveč Državni zbor zgolj pooblašča, da določi starostno mejo za upokojitev sodnikov, to je za prenehanje opravljanje sodniške službe, ne pa nujno tudi funkcije.« To je Državni zbor z drugim odstavkom 74. člena Zakona o sodniški službi že dolgo časa nazaj, torej leta 2006 tudi storil.

Ob tem želi Zakonodajno-pravna služba opozoriti še na odločbo Ustavnega sodišča o zadevi št. U-I-346/02 z dne 10. julija 2003, ki se sicer nanaša na zakonski pridržek iz drugega odstavka 82. člena Ustave, torej gre za določbo, ki ureja volitev v Državni zbor, ampak ima identično besedno dikcijo, kot zakonski pridržek iz drugega odstavka 129. člena Ustave, ki je relevanten v našem primeru. In iz te odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da takšen zakonski pridržek Državnega zbora ne zavezuje nujno k ureditvi določenega vprašanja o zakonu, če Državi zbor ob upoštevanju drugih določb po /nerazumljivo/, da ureditev tega vprašanja pravno in politično ni potrebna. To je, Državni zbor ima na tem področju določeno polje proste presoje, ali bo neko vprašanje uredil, ali ne.

Obstoječa ureditev posledic upokojitve sodnika v drugem odstavku 74. člena Ustave je, in z njo povezana ureditev dela sodnikov po upokojitvi v 76.a členu Zakona o sodniški službi, je zato po mnenju Zakonodajno-pravne službe skladno z drugim odstavkom 129. člena Ustave.

Ureditev dela sodnikov v 76.a členu Zakona o sodniški službi, pa nadalje ni v nasprotju niti s 125. členom Ustave, ki določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, ter strankam s tem zagotavlja, da sodniki v sodnih postopkih v skladu s 23. členom Ustave odločajo neodvisno in nepristransko. Omenjeni določbi Ustave namreč polno učinkujeta tudi v primerih, ko upokojeni sodniki v skladu s prvim odstavkom 76.a člena Zakona o sodniški službi sodijo o zadevah, ki so opredeljene kot sodni zaostanek.

Zgolj drugačna pravna podlaga za opravljanje sodniške službe, to je pogodba o delu, namesto pogodba o zaposlitvi, zaradi specifičnih lastnosti pogodbenih strank, to je upokojenega sodnika in pa osebe, ki z njim sklepa to pogodbo, to je Ministrstvo za pravosodje oziroma Upravno sodišče, predvsem zaradi dejstva, da upokojeni sodniki pred sklenitvijo pogodbe o delu in med opravljanjem sodniške službe, zaradi tega, ker so drugače tako ali tako upravičeni do pokojnine, niso materialno odvisni od položajev. Hkrati je tudi z zakonsko starostjo sodnika vnaprej omejen čas trajanja veljavnosti pogodbe o delu, tako, da tudi tukaj, v bistvu, je težko govoriti o tem, da bi bilo nekako pogoj podaljšanje pogodbe oziroma dolžina pogodbe je lahko pogojevana z določenim sojenjem sodnika, kot bi želela druga pogodbena stranka. In pa hkrati tudi v bistvu, tudi v času, ko se sklepata pogodba in vsebina te pogodbe vselej zavezujejo te ustane zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti sodnika, zaradi česar, v bistvu, tudi takšna ureditev, v tem specifičnem primeru, ne predstavlja nevarnosti za posegaje v neodvisnost sodniške funkcije.

Ker po določbi četrtega in petega odstavka 76.a člena Zakona o sodniški službi urejata opravljanje drugih služb v sodstvu, torej se sploh ne nanašata na opravljanje sodniške funkcije, pa že iz tega razloga niti pojmovno ne moreta predstavljati kršitve 125. člena Ustave, ki govori o tem, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, in so posledično v tem delu navedbe vlagatelja, to je Sodnega sveta Republike Slovenije, pravno neupoštevne.

Upoštevaje navedeno je po mnenju Zakonodajno-pravne službe ureditev dela upokojenih sodnikov na podlagi 76.a člena zakona iz navedenih razlogov skladna tudi s 125. členom Ustave.

Če bi imel pa še kdo kakšno vprašanje, sem pa seveda na voljo.

Hvala.