En lep pozdrav vsem. Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Mislim, da smo kar vsi, da opravičil nismo prejeli, pač pa kot nadomestni člani oziroma članice. Poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Aleksander Reberšek. Je še kakšno drugo nadomeščanje? / oglašanje iz dvorane/ V redu. V redu, ni problema. Hvala lepa.

Pozdravljam vse članice in člane Odbora za kulturo ter seveda vse ostale prisotne, še posebno pa dr. Asto Vrečko, kandidatko za ministrico za kulturo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje, in sicer kot edina točka Predstavitev dr. Aste Vrečko, kandidatke za ministrico za kulturo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je torej določen takšen kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DR. ASTE VREČKO, KANDIDATTKE ZA MINISTRICO ZA KULTURO.

Dovolite mi na začetku eno kratko uvodno pojasnilo. Dr. Asta Vrečko, ki je predlagana za ministrico za kulturo, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavila odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika takoj, torej najkasneje pa v 48-ih urah po predstavitvi poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Preden pa dam besedo kandidatki za ministrico torej še dve pooblastili. In sicer poslanec Dejan Kaloh nadomešča poslanca Tomaža Lisca, poslanko Vero Granfol pa nadomešča poslanec Darko Krajnc. Torej dobrodošli.

Zdaj pa predajam besedo dr. Asti Vrečko za predstavitev.

Izvolite

/ izklopljen mikrofon/ Se opravičujem. Hvala še enkrat. Hvala predsedujoči in pa tudi hvala za to izjemno čast in zaupanje mandatarju, ki je predlagal me za kandidatko za ministrico za kulturo. Hvala tudi vam, spoštovani člani in članice odbora za kulturo, za vaš čas.

Moje ime je Asta Vrečko, po poklicu sem umetnostna zgodovinarka. Zaposlena sem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer delam kot docentka in znanstvena sodelavka, kjer sem tudi članica programske in projektne skupine.

Na začetku pa bi se rada najprej poklonila enemu izmed največjih slovenskih, evropskih in svetovnih umetnikov Borisu Pahorju, ki je včeraj v častitljivi starosti sklenil svoje življenje. Njegova misel, odnos do sveta in literatura sta mnoge druge in tudi mene formalno zaznamovala. Njegovo delo sem prebirala in tudi za svojo diplomsko nalogo sem se posvetila problematiki taboriščne umetnosti.

Po opravljeni diplomski nalogi po študiju sem bila najprej zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za likovno pedagogiko, nato pa sem doktorirala leta 2014 na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Del študija pa sem preživela na Inštitutu za zgodovino umetnosti v Zagrebu. V tem času sem bila aktivna tudi kot likovna kritičarka za časopis Pogledi in Tribuna ter članica programskega odbora Inštituta za delavske študije. Na Oddelku za umetnostno zgodovino sem bila izvajalka proseminarjev in terenskih vaj, od leta 2013 pa predavam na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem in strokovnem delu se posvečam slovenski in jugoslovanski umetnosti 20. stoletja s poudarkom na študiju umetnikov, s poudarkom na organizaciji umetnikov in umetnic, zgodovini razstavljanja in kulturni politiki v času obeh Jugoslavij. Redno objavljam strokovne in znanstvene članke ter predavam na mednarodnih konferencah. Na področju kulture in umetnosti sem aktivna že od študentskih let. Vpletena sem bila in vpeta v različne visokošolske institucij in pa izobraževalne institucije na področju neformalnega izobraževanja ter delovanja nevladnih organizacij. Ker pa gospodarska kriza, ki je nekako zaznamovala tudi končanje moje študija ni prizanesla tudi meni in sem tudi sama nekaj let delovala kot delno samozaposlena v kulturi. Poleg tega sem bila vpeta tudi v bolj institucionalni del kulture, saj sem intenzivno sodelovala z različnimi nacionalnimi in občinskimi kulturnimi ustanovami. Nekaj časa sem bila tudi formalno zaposlena kot kustosinja. V zadnjih letih sem se največ posvetila raziskovanju slovenske umetnosti med obema vojnama in pripravila več različnih razstav tako doma kot v tujini ter izdala nekaj dvojezičnih monografij. S / nerazumljivo/ sem bila leta 2021 izbrana za predstavitev Republike Slovenije na beneškem bienalu, arhitekturnem bienalu, kjer smo se v razstavi in spremljajoči monografiji posvetilu projektu zadružnih domov kot javni infrastrukturi. V stranki pa sem namestnica koordinatorja stranke Levica in tudi mestna svetnica v Ljubljani.

Ta uvodna predstavitev nekako služi temu, da želim povedati, da področje kulture poznam iz različnih vzornih kotov tako kot kulturna delavka kot raziskovalka in tudi znotraj institucionalne kulture. Pri svojem delu sem vedno želela gledati širše, zasledovala strokovne cilje in mednarodno povezovanje nenazadnje sta me pri delu vedno vodili tudi ljubezen do kulture in umetnosti. Kulturno področje v Sloveniji je zaznamovano žal z odsotnostjo sistematične kulturne politike in strateškega razmisleka, zato bodo naše prioritete v tem mandatu posvečene izgradnji razvojne, sodobne in vključujoče kulturne politike, ureditvi področja medijev, samozaposlenih, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo ter varovanja kulturne dediščine, sistematični promociji kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni.

Kultura in umestnost ter kulturna dediščina so tisto, kar bomo kot družba pustili za nami, zato mora kultura ponovno določiti svojo družbeno vlogo, saj gre za lakmusov papir naše družbe kot celote prav v odnosu do kulture se kaže naprednost, solidarnost in odprtost tako politike kot družbe na sploh. Žal se je v zadnjih dveh letih zgodilo predvsem obratno. Kultura, ki je že tako tradicionalno na margini in periferiji političnega spektra je doživela dva silovita pretresa, ki sta jo pahnila še v slabše pogoje in to sta bila najprej epidemija in pa tudi odnos prejšnje Vlade do kulturnega sektorja. A prav obdobje epidemije je tisto, ki je razkrilo kako pomembno je, da so področja javnega dobrega ostanejo na področju družbenega in ne zasebnega, kako pomemben je enak dostop ljudi do kulture in umetnosti in kako veliko vlogo imata ti dve področji v času družbenih in osebnih stisk. Vsi smo v času prepovedi druženj in pretrganega družabnega življenja se še bolj zatekli intenzivno kulturnim dobrinam, ki so bile tiste, ki so pomagale osmisliti težko situacijo in hkrati prebroditi marsikatere neprijetne trenutke, a kljub temu razumevanje do kulturnih delavcev in delavk ni bilo. To žal ni osamljena situacija. V javnem in političnem diskurzu se pogosto pojavljajo skrivljeni pogledi na delo na področju kulture. Profesionalno delo je predstavljeno kot prostočasna dejavnost, s tem pa mu je tudi odvzeta legitimnost profesionalnega obstaja predvsem urejenih delovnih pogojev in dostojnega plačila. Med epidemijo so filmi, gledališče predstave, likovna umetnost, performansi, knjige, glasba in vsi drugi umetniški žanri, ki so bili dostopni na spletu postali tudi nekakšen blažnik težke zdravstvene in družbene situacije, a hkrati je umanjkalo zavedanje, da gre to za pravzaprav za rezultat dolgoletnega dela ustvarjalk in ustvarjalcev, kulturnih delavcev in delavk, ki delajo v slabih pogojih in so pogosto pod plačani ali za to popolnoma ne plačani.

Kot je odhajajoči ministre za gospodarstvo dejal ob eni priložnosti kulturnega praznika ob osrednji prireditvi za 8. februar, »kdor ne dela, naj ne je«. Tako so kulturne delavke in delavci, umetnice in umetniki, ustvarjalke in ustvarjalce prikazuje kot tiste, ki v svojem profesionalnem delu zgolj uživajo, saj gre za hobije, popoldansko dejavnost, ki si ne zasluži enakovredne družbene obravnave in delavskih pravic ter dostojnih pogojev dela. Zato bo prihodnja kulturna politika ministrstva, ne bo tista, ki bo še bolj »marganilizirala« to področje, ampak bo tista, ki bo potisnila nazaj kulturo v središče družbe. Povrniti ji je potrebno nekdanji ugled in veljavo kulturnim delavcem in delavkam, kot tudi samemu sektorju kulture.

Programske usmeritve naše stranke Levica so usmerjene v dostojno plačilo za delo, urejene bivanjske in delavne pogoje ter socialno in zdravstveno varnost posameznika. Vse to so tudi osnovna načela, ki bodo vodila naše delo na Ministrstvu za kulturo. Naša in moja osebna zaveza pa je, da bo Ministrstvo za kulturo delovalo skupaj z vsemi sferami kulturne produkcije in se za področje in pravice ljudi, ki v njem delajo, vsakodnevno borilo. Neoliberalne politike prejšnje Vlade so še dodatno potisnile številne kulturne delavce in delavke v prekarna delovna razmerja, čeprav že pred epidemijo je več kot polovica samozaposlenih v kulturi, ni dosegala minimalne plače, tretjina, - kar tretjina – pa jih je živela pod pragom revščine in kulturni sektor, na kar kažejo tudi mednarodne raziskave tudi UNESCA, je bil v času epidemije med najbolj prizadetimi, saj svojega poklica marsikdo ni mogel opravljati. In kot sama tudi dobro vem in kaže raziskava Kreativnega centra poligon iz leta 2021, kar 40 % ustvarjalcev in ustvarjalk v tem sektorju razmišlja, da bi se preusmerilo in poklicno prekvalificiralo.

Zato je pred nami pomembna naloga, ki je zapisana tudi v koalicijskem sporazumu in to je evalvacija posledic epidemije, sprejetje programa sanacije ter ukrepov za relativizacijo kulture in umetnosti. Ob tem pa je potrebno nujno v dialogu z različnimi skupinami deležnikov, celostno preoblikovati status(?) samozaposlenih, pri čemer je treba nasloviti socialnega in zdravstvenega varstva ter reformirati razpisne mehanizme. Nujna je temeljita revizija političnih odločitev na področju kulture iz obdobja odhajajoče Vlade. Že samo število sodnih postopkov zoper Ministrstvo za kulturo in sporov, ki so odmevali v javnosti, odraža neprimeren odnos do nevladne sfere(?) in tudi drugih deležnikov v kulturi. Takšnemu odnosu do delujočih na področju kulture bomo naredili konec in začeli drugačen, strpen in vključujoč dialog.

Za enakomeren razvoj kulture pa je potrebna podpora vsem sferam kulture in umetnosti, tako institucionalni(?), kot neodvisni, ki je pogosto podcenjena in zapostavljena. V Sloveniji imamo veliko odličnih primerov mednarodno priznanih ustvarjalcev in ustvarjalk, ustanov, zavodov in producentov, a kljub temu se žal soočamo z neenakomernim razvojem, mankom institucionalne podpore različnim umetnostnim zvrstem ter premajhno dostopnost in vključenost širše populacije.

Reforme potrebuje tudi področje varovanja kulturne dediščine. Tako premična, kot nepremična kulturna dediščina je tista, ki je last vseh nas, ki je last tako sedanjih generacij, kot tudi tistih, ki še prihajamo in ne smemo dopustiti, da ta v nedostojnih pogojih propada in ali da za njo ne bo ostalo nič, kajti mnogi vidijo v kulturni dediščini prej oviro, kot dodano vrednost. Zato se bomo zavzemali tudi za bolj inovativne prakse varovanja kulturne dediščine, ki imajo za cilj širšo vključenost skupnosti in njenih interesov v proces ohranjanja in upravljanja.

Posvetili se bomo avdiovizualnemu področju, ki je eden od najhitreje razvijajočih se sektorjev znotraj kulture. Film je kot del avdiovizualne industrije produkcijsko specifičen in potrebuje stabilne, a neodvisne produkcijske pogoje. Celotni verigi na področju filma, tudi distribuciji in predvajanju, je zato potrebno zagotoviti stabilne pogoje za delovanje in ovrednotiti tako vrednost slovenskega filma, kot tudi avdiovizualne kulture v celotni verigi njenega delovanja, kar bo ena izmed naših prioritet V zadnjih letih se je politika želela odreči odgovornosti za razvoj kulture, a država je tista, ki je prva odgovorna za stanje na področju kulture, in politika se mora z njim intenzivno ukvarjati. Seveda pa je treba jasno določiti mejo, kje se vloga politike začne in predvsem kje se ta vloga konča in kje se začne strokovna presoja, teh načel pa si ne smemo nato arbitrarno prilagajati, ampak moramo se držati in izpostaviti jasnim ločnicam in zavezam. Kultura in umetnost tako ne smeta biti podvrženi partikularnim interesom vsakokratne oblasti in prav tako ne prepuščeni trgu. Potrebne so spremembe in izgradnja novih temeljev za celosten in skladen razvoj vseh sektorjev v kulturi. Zato smo kot prioriteto vzpostavili in tudi v koalicijsko zavezo zapisali v koalicijsko pogodbo vzpostavitev pretrganega dialoga ter ureditev področja nevladnega sektorja. Zaradi dolgoletnega zanemarjanja razvoja podpornih poklicev v kulturi in vse večje prekarizacije so razmerja med različnimi deležniki trenutno v neravnovesju. Številni ključni delavci v kulturi se žal počutijo nemočne pri tem. Tukaj se Levica je in si vedno tudi v prihodnje vedno postavila na stran delovnih ljudi. Nadaljevali bomo socialno-politične boje in boj za najšibkejše na vseh področjih, tudi na področju kulture namreč potrebujemo politike, ki bodo opolnomočile vse akterje in ta razmerja popravile, da bo celotni sektor kulture pravičnejši in bolj svoboden.

Razvijali bomo področje kulturno-umetnostne vzgoje, spodbujali več kulturno-umetniških vsebin v medijih. Ena izmed koalicijskih zavez je povezana z dostopnostjo raznolike kulture. Ta, ki mora biti omogočena vsem prebivalcem in prebivalkam ne glede na geografski ali socialni položaj, spol, starost, gibalno ali senzorno ali kakšno drugo oviranost. Zato se zavzemamo za odprte in dostopne ustanove. Sama sem v preteklih letih preko svojega raziskovanja in terenskega dela dobro spoznala raznoliko, pestro in zelo pomembno delovanje v lokalnih kulturnih domovih, ki so srž vsake lokalne in širše skupnosti. Podpora temu delovanju, ki je zelo živo, ampak je bilo žal pretrgano z epidemijo, se ponovno oživlja, saj je to res ključen del v lokalnih skupnostih. Je zelo pomembno ne zgolj za razvoj teh skupnosti ampak za razvoj celotne družbe. Gre za javno infrastrukturo kot so dostop do zdravstva, šolstva, ravno dostop do kulturnih prireditev in do kulturnih ustanov pa prispeva tudi kvaliteti življenja in prostorski pravičnosti. Zato si bom prizadevala za decentralizacijo kulture. Spodbujali bomo kulturno izmenjavo z zamejci, italijansko in madžarsko narodno manjšino. Pri tem pa bo eden večjih projektov povezan tudi z evropsko prestolnico kulture, ki je v Novi Gorici. Zlasti v javnih zavodih, knjižnicah, gledališčih, muzejih pa bomo spodbujali tudi digitalizacijo predvsem za kulturno dediščino. Zavezali se bomo k vzpostavitvi trajnega in vključujočega dialoga med ministrstvom za kulturo in lokalnimi skupnostmi ter javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, ljubiteljskimi organizacijami in samozaposlenimi. In prav skozi ta civilni dialog bomo oblikovali nov nacionalni program za kulturo, ki bo sodoben in stimulativen.

Ker je slovenski trg majhen, je javno / nerazumljivo/ in kontinuirano financiranje umetnosti nujno za njen razvoj. Potrebno je zagotoviti stabilne javne finance za kulturo in omogočiti enakovreden razvoj vseh javnih zavodov in nevladnih organizacij. Ključna so vlaganja v javno kulturo infrastrukturo in dosledna implementacija spomeniškega varstva. Okrepili bomo področje sofinanciranja kulturnih programov in projektov iz naslova evropskih sredstev ter stimulirali okoljsko in trajnostno naravnane programe in investicije. Kot smo tudi zapisali v koalicijsko pogodbo, bomo v sodelovanju z zainteresiranimi deležniki na podlagi jasnih meril pripravili desetletni investicijski program vlaganj v kulturno infrastrukturo, ki bo tudi naslovil zatečene projekte.

Že iz rečenega se vidi, da kulturna politika in ministrstvo se mora modernizirati. Notranja organizacija ministrstva je ključnega pomena za učinkovito izvajanje kulturne politike. Komunikacija mora biti spoštljiva, dvosmerna in konstruktivna enako velja za komunikacijo ministrstva z njegovimi deležniki. Ministrstvo za kulturo mora biti tisto, ki usmerja kulturno politiko, stroka pa je tista, ki sprejema strokovne odločitve. Zavzemamo se za demokratičen in trajnosten model kulture. Kulturne institucije, med katere spadajo knjižnice, muzej, galerije, gledališče, kulturni domovi, arhivi, za to moramo biti odprti javni prostori namenjeni vsem. Sodobna kulturna politika mora biti participativna in inkluzivna in temeljiti na javno civilnem partnerstvu ter medresorskem povezovanju. Omogočiti mora materialne pogoje za delo in vzpostaviti mehanizme, ki ne temeljijo zgolj na številkah, saj taki mehanizmi prehitro rezultirajo v hiper produkciji. Javne ustanovne so ključna družbena infrastrukturna kulturnega sektorja. Varčevalni projekti po gospodarski krizi, prepoved zaposlovanja in sedanja draginja jim niso prizanašali, kljub temu pa uspešno delujejo tako doma kot mednarodno. Kot ministrica se bom zavzemala za stabilno financiranje in krepitev javnih institucij, ki so hrbtenica kulturne sfere. Že pri pripravi letošnjega rebalansa proračuna bo potrebno upoštevati naraščanje stroškov in s tem zagotoviti nemoteno delovanje javnih institucij. Zajeziti pa je potrebno izjemno slabo prakso političnega kadrovanja na področju kulture in umetnosti, ki se je do sedaj še vedno izkazalo za škodljivo in to na škodo kulturnih institucij.

Eden izmed prvih ukrepov bo umiritev konflikta med nevladnimi organizacijami Ministrstva za kulturo ter ureditev situacij s prostori nevladniki na Metelkovi 6. Nevladne organizacije so del družbenega in kulturnega ekosistema, zato je popolnoma neprimerno, da se okoli njih spleta poniževalen in sovražen diskurz po drugi strani pa njihovo delo kaže profesionalnost in vrhunskost.

Sovražen odnos pretekle koalicije do demokracije pa se verjetno nikjer ne kaže tako zelo očitno kot v odnosu do neodvisnih medijev in novinarstva. Letos je Slovenija na indeksu svobode medijev, ki ga redno objavlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja zdrsnila za kar 18. mest in dosegla najslabšo uvrstitev v njeni zgodovini. Ključni dejavniki pri tem so bili nezakonita ustavitev financiranja STA, ki je javno službo za več kot 300 dni opravljala brez plačila in tako prišla skoraj na rob bankrota, politično podrejanje javne radiotelevizije, ustrahovanje preko spletnih socialnih omrežij, poskusi zakonodajni sprememb, ki bi / nerazumljivo/ javni mediji in še povečali možnosti političnega vmešavanja v njihovo avtonomijo, zato bo prva prioriteta na področju medijev sprejetje nujnih ukrepov za zajezitev političnega podrejanja medijev in preprečitev nepopravljive škode. V drugem koraku pa bo sledila temeljita prenova medijske zakonodaje tako novi Zakon o RTV kot Zakon o medijih. Problemi slovenskih medijev in novinarstva namreč niso zgolj posledica političnih prebliskov zadnjih let temveč dolgoročnih trendov in strukturnih sprememb v sistemih družbenega komuniciranja, pri čem je regulacija močno zaostajala. Med ključne probleme, ki jih je treba nasloviti s prenovo zakonodaje lahko prištejemo ne transparentnost in visoko koncentracijo lastništva medijev, negativne trende na medijskih trgih povezane z digitalizacijo in naraščajo tržno močjo digitalnih platform, krizo poslovnih modelov predvsem tiskanih medijev in posledica za socialni položaj in delovne pogoje zaposlenih. Negotovost novinarskih zaposlitev in posledično ranljivost na politične in ekonomske pritiske. Problem je še dodaten pri širjenju sovražnega govora, ki sem ga bila na žalost bila tudi na socialnih omrežij večkrat sama deležna in drugih spornih praks.

Kultura mora biti dostopna vsem ne glede na socialni položaj. Kulturna politika mora biti zastavljena strateško in omogočati razvoj sodobne in kakovostne kulturne produkcije. Pri te pa je treba upoštevati tudi podnebno krizo in delovati z občutkom za okolje in trajnostne principe. Ministrstvo za kulturo mora postati infrastrukturna hrbtenica kulturnega sektorja. Delovati mora kot zaščitnik in zaveznik kulture, sogovornik vseh akterjev na področju kulture. Ustvarjati mora pogoje za kvaliteten in enakomeren razvoj vseh zvrsti kulture in umetniškega udejstvovanja od alternativne do ljubiteljske kulture tako nevladnih kot javnih ustanov. To so zaveze, ki smo jih jasno opisali v koalicijsko pogodbo in tudi moje zaveze kot kandidatke ministrice za kulturo, ki obljubljam, da bom vedno delovala v koristi kulture in v sodelovanju z vsemi deležniki na tem področju. Spremembe so nujne in trdno sem prepričana, da nam bo s sodelovanjem in jasnim načrtom tudi uspelo.

Hvala lepa.

Hvala lepa, dr. Vrečko.

Preden dam besedo članicam in članom odbora, da kandidati za ministrico postavijo vprašanja naj še povem, da poslanko Tanjo Fajon nadomešča poslanec Jani Prednik. Vprašanja članic in članov odbora se seveda lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za kulturo, ki v skladu z 32.a členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področju umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode. Predlagam, da najprej poberemo recimo v prvem krogu vprašanja, na katera, potem kandidatka za ministrico odgovarja. Tako da, kar prosim.

Izvolite, gospod Hoivik.

Gospa predsedujoča, hvala lepa za besedo. Kolegi in kolegice, državljani in državljanke! Tudi pozdravljam gospo kandidatko za ministrstvo za kulturo.

Naj uvodoma začnem, da sem vesel, da ste izpostavili, da se boste zavzemali za strpen in vključujoč dialog. Me žalosti, da ste bili deležni sovražnega govora na spletnih omrežjih in zato je moje prvo vprašanje, kar iz tega področja. Ali boste kot ministrica za kulturo podpirali in financirali projekte Skrb vzbujajočo vsebino, ki po mojem osebnem mnenju že meji na sovražni govor in kot je tudi v koalicijski zapisano boste tega preganjali? Bom, kar konkreten na primer, ko ste omenili Metelkovo 6 in eden primer Centra za književnost, ki deluje na tem naslovu, citiram znano pesem gospe časne meščanke gospe Makarovič: »Vam bom že pokazal rumeno in modro, da vsi boste gobce zaprli. Odplaknil bom vašo besedno čebodro, da še lasten drek boste žrli.« To je pesem Podganja stranka iz pesniške zbirke Vladavina muh, ki jo je sofinanciral Zavod Jebeš ministra. Tako da upam ne bo vas po domače »jebal«, ko bosta postali ministrica, zato me zanima kako boste kot ministrica ravnali s takimi organizacijami.

Ali podpirate neodvisne medije, ki jih plačujemo vsi državljani in državljanke s priključkom na primer pesem, ki je bila večkrat citirana na protestih zadnje dve leti se mi zdi, da nosi naslov pesem Operacija juriš. Citiram: »Zgodovino uči, ko politika izkorišča. Gre eden v Argentino, drugi na strelišča čas je, da ponovimo zgodovinsko uro.« Zdi se mi, da bom rekel jaz prihajam iz Škofja Loke znan dramatik in pesnik, filozof dr. Tine Debeljak je bil se mi zdi izgnanec v Argentino v tistem tretjem valu leta 48 in se mi zdi, da take besede tudi v kulturni nimajo mesta in me zanima vaš pogled no recimo, kar konkretno to pesem. Ali podpirate, ko boste ministrica, da bodo take pesmi našle prostor na javnih radijih kot je Val 202?

Toliko za enkrat. Sedaj imam pa še par konkretnih vprašanj. Omenili ste digitalizacijo. Super, podpiram. Skrajni čas je, da kulturo digitaliziramo tudi v slovenskem prostoru in me zanima kakšni so konkretni načrti za digitalizacijo Slovenskega filma predvsem naj omenim teh 13 klasih, ki jih je prejšnja Vlada pridobila iz Beograda, če se ne motim. Ali boste namenili dodatna sredstva za digitalizacijo Slovenskega filma?

Malo sem v vaši predstavitvi pogrešal promocijo bogate kulturne dediščine kot je na primer tradicionalna narodna noša, ljudski običaji, kurentovanje na primer. Kaj nameravate kot ministrica narediti na tem področju? Ker sam prihajam kot sem že omenil iz Škofja Loke tam imamo veliko gradov me zanima ali boste pospešili črpanje iz Evropskih in drugih skladov za ohranjanje kulturne dediščine kot ste omenili ste zagovornica, da ohranimo kulturno dediščino, kar je super,: tudi jaz zagovarjam in me zanima kaj boste na tem področju naredili.

Nadalje. Kako boste okrepili financiranje javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na primer, sam pojem v pevskem zboru v Škofji Loki. In me zanima kako gledate, recimo, na zborovsko petje, ki se mi zdi, da je v Sloveniji eno izmed bolj močnih področij, morda premalo financirano in me zanima kaj boste na tem področju naredili.

Potem pa še morda, ker ste rekli, da prejšnja Vlada ni imela posluha do filma oziroma do režiserjev umetnikov. Naj omenim, da je prav za časa naše Vlade veliko priložnost, ki jo je tudi bogato izkoristil, dobil priznan, mednarodno priznan scenarist, režiser gospod Okorn, ki je naredil ob času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, 1. julija, ko smo prevzeli predsedovanje, zelo lepo skladbo ujeto v filmu, torej naše Zdravljice. In me zanima kako gledate, kaj boste naredili, da boste spodbudili take umetnike kot je na primer sam gospod Okorn, da se bodo vrnili v Slovenijo in bodo tukaj začeli delovati in bodo tudi, upam, pri vas, ko boste prevzeli vajeti ministra, dobili kakšno priložnost.

In morda še nazadnje vprašanje, me zanima še vaš osebni pogled, v kolikor tukaj berem, ste leta 2015 še kot Združena Levica dejali, da s strankami kapitala v koalicijo ne morete, na začetku ste se pa zahvalili mandatarju, ki vam je dal priložnost, ki pa vemo, da je eden izmed, bom rekel, najbogatejših kapitalistov, ki je sicer svoj kapital pridobil v državni firmi. In me zanima, če se je ta vaš pogled v zdaj sedmih letih spremenil.

Toliko za enkrat. Se vam zahvaljujem za odgovore. Ker pa vem, da bo pač koalicija vas tudi potrdila, vam želim veliko uspeha pri vašem delu na Ministrstvu za kulturo.

Če pa naj samo še omenim, da vam je predhodni minister gospod dr. Vasko Simoniti za leto 2022 zapustil rekordni proračun, torej 238 milijonov za to leto in za prihodnje leto 244 milijonov evrov. samo za primerjavo, Socialni demokrati, ki so vodili v prejšnjem, prvem delu prejšnjega mandata Vlado, so namenili za kulturo za leto 2020, 189 milijonov evrov.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Poslanec gospod Hoivik, jaz samo, če seme. Jaz zelo cenim vaš mladostni polet, ampak vendarle mogoče o temle zadnjem stavku se pa malo gibate po spolzkem terenu, tako da, prosim, če lahko ohranite pa se osredotočimo na tisto kar je danes predme ne kdo je najbogatejši pa to, ker to so tudi ene reči, ki imamo lahko določene posledice. Ne vem, če imate vse podatke, da lahko kar takole po čez trdimo kdo je najbogatejši in kako je obogatel in podobno. Tako, da prosim, jaz zelo spoštujem vaše retorične sposobnosti, ampak prosim, da se malo omejite pri kakšnih ubesedovanjih, o kakšnih konkretnih osebah in podobno, prav. Pustimo zdaj to.

Naprej gospod Reberšek. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav spoštovana kandidatka za ministrico in pa seveda ostale poslanke, poslanci in seveda vsi ostali, ki ste v tej dvorani!

Brez slovenske kulture in slovenskega jezika kot njenega identitetnega jedra danes ne bi imeli samostojne države. Menim, da se s tem strinjamo vsi. Vaša koalicijska pogodba pa ne omenja izrecno ukrepov na področju skrbi za slovenski jezik, zato me zanima: Ali nameravate skrbeti za javno rabo slovenskega jezika še posebej v digitalnem okolju? Zakaj to sprašujem. Kakšen je vaš odnos do tega vprašanja. Ali si boste kot ministrica prizadevali, da bi tudi avtomobili v svojih menijih spregovorili slovensko, da bi slovenščino uporabljale tudi velike digitalne platforme?

Naslednje vprašanje. Koalicijska pogodba, predvideva tudi, da je treba sprejeti program nujnih investicij v javno, kulturno infrastrukturo in pa kulturno dediščino. Katere so za vas te nujne investicije, če lahko lepo prosim tudi navedete?

In pa RTV. Brez tega ne gre. V zadnjem času je veliko govori o RTV. Govori se o tem čigava je, je naša, je vaša in vse mogoče reši. V Novi Sloveniji pa menimo, da bi si morali prizadevati predvsem za to, da bi RTV bila, da bi jo državljani jemali kot svojo,: pa da bi bila to naša nacionalna, nacionalni medij, ki prikaže različne poglede v ponudbi katerega, v kateri lahko vsak najde pač nekaj zase in to bi moral biti cilj RTV. Vaša koalicija, spoštovana kandidatka za ministrico, je vložila Novelo Zakona o RTV. Ali bo ta novela pripomogla k temu kar sem govoril? Namreč v osnovi se lepo sliši, depolitizacija RTV, kakšna pa je resnica, kakšno je pa dejstvo pa je to, da lahko leva politika preko civilne družbe v organe RTV vsiljuje svoje ljudi. Zanimivo pa je to, da je Zakon o RTV, kakršen je sedaj, ga imamo že leta in leta, praktično desetletje in več in do leta 2021 praktično ta zakon nikogar v naši državi ni motil v taki meri kot ga moti sedaj, zato ker so do leta 2021 kadrovale praktično samo leve koalicija. Sedaj, ko je pa odhajajoča koalicija oziroma Vlada imenovala mandate, ki so se jim iztekli, pa je kar na enkrat to politično vmešavanje, politično kadrovanje v javno RTV. Namesto, da bi se v tej državi ukvarjali z nekimi resnimi problemi, z nekimi resnimi težavami, recimo kadrovskimi težavami, po besedi zaposlenih tehnikov na RTV praktično več ni, novinarjev pa je vsak dan več. Zato me zanima. Kaj boste spoštovana ministrica naredili? Al se vam zakon, ki ga je vložila vaša koalicija, ki ste ga vložili v koaliciji glede RTV, primeren, da bomo dobili uravnotežen medijski program, tako kot kultura ni ne leva ni ne desna, tako bi moral delovati tudi RTV.

Prej ste v svojem nagovoru povedali, da kulturna ne sme biti podrejena interesom trenutne oblasti. Zakaj ste torej vložili Zakon o RTV? Nekaj zdaj tukaj ne štima. In želim si, da se kultura ne bi delala na leve, na desne, na naše in pa vaše, da ne bo prihajalo do takih anomalij kot je recimo prihajalo na Metelkovi 6, ko so lahko imeli neki privilegiranci, privilegirani izbranci v državi zastonj neke prostore, druga društva po celi Sloveniji pa so morali plačevati najemnino za svoje prostore, ker pač niso bili tapravi.

Hvala lepa.

Hvala. Izvolite, gospod Kaloh.

/ izkllopljen mikrofon/

Ja.

… da greste po vrsti očitno. Jaz zdaj, predsednica zdaj jaz mislim, da ni potrebe, da ste malo pokroviteljski prej bili do mlajših kolegov iz SDS, zdaj referirati na mladostno ali karkoli drugega, poglejte, res ni korektno.

Hvala za dano besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico. Jaz imam tudi za vas nekaj konkretnih vprašanj. Zdaj, vi ste dejali, da boste tudi sledili decentralizaciji. Prihajam iz Maribora. Mi imamo v Mariboru Pokrajinski arhiv Maribor in kot veste, se že dlje časa prizadevat tudi v Murski Soboti, sicer to je bolj za kolega iz Nove Slovenije, Jožefa Horvata, ampak ker pač sodelujemo, poznam te zadeve, da bi tam zaživela dislocirana enota. Dislocirana enota Pokrajinskega arhiva Maribor, se pravi, v Murski Soboti. Tukaj vam naj povem, da v NJP so ta sredstva že zagotovljena. Ne vem, če vam je znano, za izgradnjo, ki naj bi se zgodila tam v prvi polovici leta 2024.Zzdaj seveda pred odprtjem in zagonom te dislocirane enote vi veste, da je Prekmurje zelo bogato z arhivskim materialom, dokument je tako dalje. Gre tudi za en konstitutivni del naše ljube Slovenije, zato me zanima, če boste pospešili pridobitev sredstev tam za oceno najmanj tri zaposlene, ker zdaj sama stavba ne pomaga nič. Se pravi, da bo enota funkcionalna, da se bo začela povezovati z lokalnimi okoljem, in da bo seveda služila svojemu namenu. To me zanima, ker to je že nekaj časa v načrtih.

Drugo vprašanje, ko ste govorili o reformiranju. Poglejte, pri registru nesnovne kulturne dediščine, vodi ga Ministrstvo za kulturo. Ko pa različni predlagatelji vlagajo svoje prošnje za kakšno, ne vem, zadevo, vam pa povem čisto iz prakse in tukaj me, ministrica, zanima oziroma kandidatka za ministrico, zanima vaše mnenje. Eminentni zgodovinarji iz Maribora so vložili recimo za trgatev stare trte, se pravi, tisti uradni: prejemnik je SEM, Slovenski etnografski muzej. Tam pač, bi rekel, eni ljudje, zdaj ali opravljajo ali ne opravljajo svojega dela dobro, ampak verjeli ali ne, vlogo za trgatev stare trte so zavrnili. Veste zakaj? Zaradi tega, ker bojda to ni nikjer v nobenem aktu napisano, da še ta prireditev, ker mi imamo v Mariboru res da uradno leta 1987, že prej seveda je pa sam akt, da rečem, obiranje stare trte pa že gre tam, že čez 50 let, so zavrnili na SEM, ker bojda niso zadostili pogoju 50 let, kjer pa ni nikjer napisan. Tako, da tukaj vas prosim, da mogoče, ko boste zdaj sedli na ministrski stol, da naredite dejansko, poglejte, gre za prireditev, ki sega čez meja Slovenije, ki je že evropsko znana, če bi taka zadeva kot je najstarejša trga na svetu bila nekje v Gradcu, bi to bil kulturni izvozni artikel takoj za, če malo karikiram, za Mozart kuglo. Tako da, dajte spoštovana kandidatka za ministrico malo prevetriti te postopke, pa morda to predlagalno funkcijo dejansko uvesti na samem Ministrstvu za kulturo. Jaz mislim, da zdaj da SEM je postalo neko slepo črevo, ki dejansko take projekte štopa. To vas res prosim za vaš odgovor.

Zdaj, ko ste še pa dejali, ko ste dejali, da mora biti kultura dostopna vem. Kako boste to »de facto« storili v praksi. Verjamem, da ste tudi konzumentka umetnosti tudi izven naših meja, recimo v dunajski operi, tam lahko res da pod streho na stojišču poslušate opero za recimo 5 evrov. Kako boste to spoštovana kandidatka zagotovili v slovenskih hramih kulture? To me zanima.

In kot zaključek. Jaz zdaj, poglejte, jaz mislim, da je naš odhajajoči minister Vasko Simoniti bil res odličen. Upam, da vam bodo ti čevlji tudi nekako prav. Verjamem, da se boste trudili, tako da, želim vam vse uspešno na vaši poti, ker koalicija kot je bilo rečeno s strani kolegov Hoivika, vas bo seveda potrdila, za te moje tri vprašanja se vam pa zahvaljujem za vaše odgovore.

Hvala.