Spoštovani kolegice poslanke in poslanci, začenjamo 1. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena, drugega odstavka 48. člena in 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Pozdravljam vse prisotne članice in člane odbora, posebej pa lepo pozdravljam gospoda Marjana Šarca, kandidata za ministra za obrambo in vse ostale prisotne!
Obveščam vas, da je gospod mag. Matej Tonin zadržan in da bo namesto njega nadomestni član odbora gospod Janez Žakelj.
Tako da, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Točka 1. Predstavitev Marjana Šarca, kandidata za ministra za obrambo.
Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.
Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV MARJANA ŠARCA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OBRAMBO.
Predsednik Vlade, dr. Robert Golob je predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič 25. maja 2022 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre. Predsednica Državnega zbora je odboru poslala predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za obrambo imenuje gospoda Marjana Šarca. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bom predlagani kandidat predstavil. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslal predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu. Predlagam, da vprašanja članic in članov kandidatu razdelimo v sklope po 5 vprašanj. Vprašanja na primer postavljate skupaj trije člani odbora, kandidat pa nanje odgovori, potem pa sledi nov sklop petih vprašanj in odgovorov. Upam, da se strinjate s tem predlogom? (Da.) Ni nihče proti? Hvala.
Potem pa prosim gospoda Marjana Šarca, da pride za govornico in da se predstavi odboru.
Marjan ŠarecSpoštovani predsednik Odbora za obrambo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi, ki spremljate zaslišanje!
Dovolite mi, da se najprej zahvalim mandatarju, dr. Robertu Golobu za izkazano zaupanje. Prepričan sem, da bo prihajajoča Vlada kos izzivom časa ob zaostreni varnostni situaciji v bližnji in daljni soseščini ter rasti števila nesreč, naravnih nesreč, ki so zlasti posledica tudi podnebnih sprememb. Že ta vikend smo bili priča v severovzhodni Sloveniji, ko je spet klestila debela toča.
Ministrstvo za obrambo pokriva dva zelo pomembna dela nacionalno varnostnega sistema. To sta obrambni sistem in sistem zaščite in reševanja. Obrambni sistem, katerega temelj je Slovenska vojska s svojimi pripadnicami in pripadniki, je bil v zadnjem času deležen številnih javnih polemik, žal predvsem povezanih z nakupom oklepnikov Boxer 8x8, o katerih bomo, verjamem, v nadaljevanju še kaj več rekli. Vendar, ne smemo dovoliti, da omenjeni nakup prevlada nad dobrimi zgodbami in uspehi Slovenske vojske. Slovenska vojska je ponosna naslednica dolgoletne slovenske vojaške tradicije. Naj omenim prvega slovenskega generala Rudolfa Meistra, ki je pravzaprav postavil temelje slovenske državnosti. Brez ozemlja, ki ga je priključil, bi imeli danes bore malo. 2. svetovna vojna nas je postavila na stran zmagovalcev s partizansko vojsko, ki je bila na našem ozemlju najprej slovenska, šele kasneje jugoslovanska. Teritorialna obramba znotraj skupne države je bila osnova za osamosvojitveni bolj in v samostojni državi je prešla v slovensko vojsko kot jo poznamo danes. Zakaj vse to govorim? Nekaj zato, ker je zgodovina, zlasti pa vojaška zgodovina moj hobi, še več pa zato, ker želim povedati, da slovenska vojska ni nek nepotrebni privesek države, ki odžira drugim področjem. Je naša vojska. Zame dileme slovenska vojska – da ali ne, ni. Pogovarjamo se lahko samo o tem, kakšna in kako opremljena naj bo. S področjem zaščite in reševanja, kjer so prostovoljstvo, nesebična pomoč in solidarnost vgrajeni v temelje sistema, se slej ko prej srečamo vsi. Sistem zaščite in reševanja temelji prav na prostovoljnih enotah. Največ je gasilskih enot, sledijo še gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba, podvodna reševalna služba, enote vodnikov reševalnih psov, Zveza tabornikov Slovenije, Združenje katoliških skavtinj in skavtov, Rdeči križ, Karitas in Zveza radioamaterjev Slovenije. Prepričan sem, da sem jih še veliko izpustil in naj mi bo oproščeno. Sistem je zelo razvejan in je odigral v vseh nesrečah, ki so prizadele prebivalstvo, svojo vlogo na visoki profesionalni ravni. Sistem sestavljamo ljudje pripadniki različnih organizacij. Brez prizadevnih ljudi sta tehnika in oprema neuporabni. Vse skupaj terja veliko mero požrtvovalnosti in osebnega odrekanja. Pandemija koronavirusa je pokazala ranljivost družbe in razgalila težave in pomanjkljivosti zdravstvenega sistema. Odpornost družbe in naših sistemov je bila preskušnji. Verjamem, da se vsi zavedamo, da covid ni osamljen primer in da bodo sledile še druge krize in destabilizacije. Zato bomo na obrambnem resorju pregledali procese in pristojnosti, ki jih izvajamo kot nosilci ali pa kot sodelujoči z drugimi resorji, ter poskrbeli, da bomo pripravljeni, če in ko bo to potrebno. Upravljanje, zlasti krizno upravljanje mora biti optimalno v največji možni meri. Zavedam se, da je upravljanje in vodenje tako zahtevnega in velikega resorja še posebna odgovornost. Trudil se bom po najboljših močeh, da to odgovornost tudi upravičim, če mi bo visoki zbor izrazil to podporo. Zame osebno ni prvič, da se srečujem z obrambnim sistemom in sistemom zaščite in reševanja. Najprej sem se z njim srečal kot pripadnik gasilske organizacije, nato sem dva mandata opravljal funkcijo župana v občini, ki sodi tako po površini kot po številu prebivalcev med večje v Sloveniji. Naša občina je bila že v preteklosti in seveda tudi v mojem obdobju tarča vseh mogočih naravnih nesreč. Zato sem svojo zakonsko odgovornost za sistem zaščite in reševanja na lokalni ravni jemal z veliko mero resnosti in odgovornosti. Leta 2014 nas je prizadel močan žled in praktično dve tretjini ozemlja občine je bilo odrezane od sveta. Ni bilo elektrike, padel je sistem komunikacij, tudi druge stvari niso delovale. Dobro organiziran štab katerega del sem bil tudi sam in usposobljene gasilske enote na terenu ter drugi deležniki so omogočali, da smo ravnali hitro, operativno in smo v tednu dni življenje spravili v normalno stanje. Govorila je praksa ne teorija. Istega leta smo kot prva občina v Sloveniji prejeli certifikat Združenih narodov, ki se nanaša na ravnanje ob naravnih in drugih nesrečah imenuje se mesto odporno na nesreče. Kot župan pa sem dobro sodeloval tudi s Slovensko vojsko zlasti 132 gorskim polkom, ki spada pod prvo brigado Slovenske vojske in je močno vpet tudi v delovanje lokalnih skupnosti, ki jih pokriva. Kot primer dobre prakse naj navedem sodelovanje z enim izmed vrtcev v bližini vojašnice, ki je bil deležen obnove v umestnem času pa je 132 gorski pol ponudil svoje prostore. Najprej je bilo veliko negodovanja in dvomom ali otroci sodijo v prostore vojašnice, vendar je bilo na koncu za vse to pozitivna izkušnja to ni bilo v naši občini, ampak v eni izmed okoliških občin, ki so bile tudi v istem območju kot naša. Ne morem mimo dejstva, da je Kamnik rojstno mesto Rudolfa Maistra in rojstni dan je od leta 1995 tudi občinski praznik. Vsako leto sodelujeta garda Slovenske vojske in orkester Slovenske vojske velikokrat pa sem v mojem obdobju za slavnostne govornike povabil pripadnike Slovenske vojske. Vedno sem bil namreč mnenja, da vojske ne smemo skrivati za zidove vojašnic temveč mora biti v službi in družbi ljudi tako v težkih kakor slavnostnih trenutkih. Kot predsednik Vlade sem se kasneje trudil, da sem na nacionalno varnostni sistem gledal celovito, zato smo v Vladi pripravili sodobno resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, ki je temeljni dokument s področja nacionalne varnosti. Resolucijo, ki ponuja odgovore na sodobne varnostne izzive in je po več kot 9 letih zamenjala prejšnjo je sprejel Državni zbor jeseni 2019. Prav tako je minister za obrambo v naši vladi leta 2020 sprejel Belo knjigo o obrambi. Pregled, ki je obrambni sistem s poudarkom na Slovenski vojski ter kakšna naj bo pot naprej. Osebno sem se angažiral kot predsednik Vlade, da smo obranili negativni trend padanja obrambnih izdatkov. Kljub manjšinski vladi in drugim političnim tegobam recimo jim tako nam je uspelo obraniti ta trend. Kot veste smo stalno poslušali očitke kako Slovenija ne namenja dovoljšnih sredstev na področju obrambe nenazadnje smo se v Sloveniji sami obvezali, da bomo kredibilen partner v Zvezi Nato. Predvsem o tem je tekel tudi pogovor z generalnim sekretarjem Zveze Nato, ki me je kmalu po nastopu naše vlade obiskal v Sloveniji ter seveda, potem tudi na vrhu zveze v Londonu decembra 2019. V Helsinkih sem obiskal Evropski center za hibridne grožnje. Sprožil sem postopek pridružitve omenjenemu centru takrat je bilo včlanjenih 20 držav danes jih je že 31. Danes s tem centrom sodeluje Ministrstvo za obrambo, enako kot tudi Ciber s centrom v Talinu, ki pokriva kibernetske grožnje. Temu področju sem na sploh namenil veliko pozornosti. Osebno sem tudi obiskoval enote na terenu, saj želim vedno imeti informacije iz prve roke. Obiskal sem na primer specialno enot slovenske vojske in naše enote v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Naše enote v tujini nas uvrščajo med kredibilne partnerje in dvigujejo ugled Slovenske vojske v tujini. Zakaj to govorim? Zato, ker je iz povedanega jasno, da nisem profesor, doktor obramboslovja niti nisem general ni pa mi moč očitati, da nimam prav nobenih izkušnje z obrambno varnostnim sistemom kot smo lahko zaznali v javnosti pred dnevi. Zato sem si drznil pojasniti moje dosedanje aktivnosti. Zdaj pa bi se ozrli naprej.
Pogled v prihodnost. Naše nadaljnje korake pri krepitvi varnosti bodo in morajo določati izkušnje vojne med Rusijo in Ukrajino. Gre za aktualno dogajanje, iz katerega se moramo veliko naučiti in naučeno preslikati v naš nacionalno-varnostni sistem. Prepričan sem, da bo spremenjeno varnostno okolje rdeča nit vrha zveze konec meseca junija v Madridu, saj kolektivna varnost zveze ostaja temelj zagotavljanja tudi varnosti, suverenosti in ozemeljske integritete. Slovenija aktivno sodeluje pri izgradnji skupnih obrambnih zmogljivosti v okviru skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. To sem vedno podpiral in naj ne bo dvoma, da bo tako tudi v prihodnje. Prav tako je pomembno, da ostanemo aktivni v organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter vseh drugih regionalnih pobudah, iniciativah in organizacijah, ki predvsem naslavljajo varnostne izzive na Zahodnem Balkanu. Tudi na tem področju sem se udeležil kar nekaj panelov in situacija na Zahodnem Balkanu ni nikoli takšna, da bi spustili zadeve iz rok in rekli, da je vse rešeno. Slovenija slovi kot kredibilna država, ki svoj ugled širi tudi skozi mednarodne operacije in misije, tako tiste v okviru zveze Nato kot Evropske unije in Organizacije Združenih narodov. Mednarodne operacije in misije so pomemben dejavnik zagotavljanja varnosti predvsem na območju Zahodnega Balkana hkrati pa močan podporni steber v okviru zunanje politike države. Glede misij je potrebno in pomembno poudariti, da se njihovo število zmanjšuje. Danes je v mednarodnih operacijah in misijah manj kot 200 pripadnikov Slovenske vojske, pred 15 leti jih je bilo več kot 600. Drugače je z aktivnostmi v okviru zavezništva, kjer bomo izpolnjevali lastne obveznosti v dogovorjenem obsegu in ga, če bo tak dogovor na ravni zavezništva, tudi okrepili. Tako ostaja misija v Latviji in pa prihajajoča razmestitev na Slovaškem. S ciljem krepiti vlogo Državnega zbora pri napotitvah na mednarodne operacije in misije bomo pristojnosti napotovanja pripadnikov Slovenske vojske v tujino prenesli na Državni zbor kot je zapisano tudi v koalicijski pogodbi. In program za delo koalicije 2022-2026 naslavlja ključne izzive na področju obrambe ter zaščite in reševanja.
Najprej se bom lotil okvirja našega delovanja na obrambnem ministrstvu. Iz sistemskega vidika nas najprej čaka posodobitev koncepta obrambne politike. Obrambni koncept je postavljen že nekaj desetletij. Z vstopom v Evropsko unijo in Nato ter Združene narode in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi smo zelo jasno začrtali njegove osnove. Tisto, kar sedaj potrebujemo, je, da na podlagi dogajanja v svetu in slovenske sposobnosti oblikujemo zelo realističen okvir razvoja slovenske vojske in obrambnega sistema kot celote. Poudarjam realističen. To pa pomeni pregled in revizijo nekaterih ključnih dokumentov, ki izhajajo iz zastarelih ali neustreznih izhodišč. Govoriti 15 let o tem, da slovenska vojska potrebuje določeno opremo, in ob tem ne upoštevati novih tehnologij in spremenjenega varnostnega okolja, je kratkovidno. Kot nas opozarja dogajanje v Ukrajini, Libiji in še prej v Gorskem Karabahu se je tehnološka narava vojne in taktika bojevanja s pojavom dronov, t.i. loitering munition oziroma pametnih samovodnenih streliv modernih taktičnih raketnih sistemov za protioklepni boj, za protiletalsko obrambo in tako naprej, zelo spremenilo.
Tudi Slovenska vojska je naredila veliko pravih korakov, a ostajajo zastarela izhodišča izpred 15. let, ki imajo patino starih afer, ki jih imajo državljanke in državljani dovolj. Na strateški ravni se poraja vprašanje prihajajočih skupnih evropskih obrambnih zmogljivosti, ki jih bomo morali ustrezno umestiti v okvir nacionalnega obrambnega koncepta, da ne bo prišlo do podvajanj oziroma prekrivanj. Pomemben izziv v luči nabav bo, kako nastajajoče skupne projekte v okviru Evropske unije vključiti slovensko obrambno industrijo, predvsem pa raziskave in razvoj. Edino tako bomo lahko dejansko v Sloveniji razvijali konkurenčno in uspešno obrambno industrijo ter zagotavljali sodobna delovna mesta in posredno ter neposredno povrnitev sredstev, vloženih v obrambni sistem.
Z Zvezo Nato bo potrebno odpreti razpravo o ciljih zmogljivosti ter oceniti, ali je koncept izgradnje srednje bataljonske skupine ter izvidniškega bataljona tista prava smer. Strokovno razpravo bo potrebno odpreti ter se nato odločiti, kako naprej. To je predvsem zunanji vidik novega obrambnega koncepta, medtem ko nas doma čaka razprava in odločitev, kako sredstva, ki bodo na razpolago, nameniti za brezpilotne letalnike, drone, vlaganje v raziskave, visokotehnološko produkcijo, lahke protioklepne in protiletalske sisteme ter graditi na tradiciji teritorialne obrambe, se pravi, na lahkih mobilnih enotah in na pokrivanju terena.
To je zelo težko doseči s težkimi in dragimi oklepniki 8x8. Tudi zato je potrebno natančno pregledati podpisano pogodbo za Boxerje ter opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme in ustaviti postopke do zaključka revizije. V ta namen bomo uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva.
Ob tem sem dolžan opozoriti, da smo v času naše Vlade ustavili nadaljnjo izvajanje projekta oziroma nakupa vozil 8x8 iz več razlogov. Na mizi je bilo vprašanje smiselnosti, uporabnosti, cene ter nenazadnje ustreznosti prihodnjih potrebam. Žal obstoječa Vlada, skupaj z ministrom, ni sledila pozivu novega predsednika Vlade, dr. Roberta Goloba in ustavila nadaljnjih aktivnosti v zvezi s tem projektom. Za spremembo in nadgradnjo novega obrambnega koncepta je tako potrebno spremeniti resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 ter novelirati Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026.
Temu primerno bo potrebno spremeniti tudi srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2022 – 2026, ki ga je nedavno sprejela odhajajoča Vlada. V skladu s spremenjenim obrambnim konceptom pa modernizirati Slovensko vojsko, da bo kos novim izzivom. Morda je čas za vrnitev h koreninam, k temeljnim konceptom teritorialne obrambe, ne teritorialne obrambe, kot naziv, ki smo ga imeli v skupni državi, ampak teritorialne obrambe kot načina bojevanja. To se dogaja tudi zdaj v Ukrajini, tudi tam se dela po principu teritorialne obrambe in se pokriva prostor z lahkimi mobilnimi enotami.
Nenazadnje, slovenska konfiguracija terena ni primerna za velike frontalne spopade. Niti nimamo, resnici na ljubo, dovolj moštva za to oziroma topolske hrane, če želite ta izraz. Če pogledamo v zgodovino, so Partizani v letih 1941 do 1945 in teritorialna obramba skupaj z milico leta 1991, premagali okupatorja s pretežno gverilskimi taktikami. Gre za pomemben dejavnik, ki ga danes pri graditvi obrambnega sistema upoštevajo tudi druge države. Nikjer ni zapovedano, da mora profesionalna vojska, kar danes Slovenska vojska je razvijati samo klasične enote z dragimi sistemi. Majhne mobilne enote dobro opredeljene izurjene in kaj je najpomembnejše motivirane so tiste, ki delajo spremembo na bojišču. Kombinacija preteklih izkušenj in opremljenost z lahko sodobno opremo in tehniko je smer, v katero je potrebno usmerjati energije in vire. Za potrebe kolektivne obrambe se dogovoriti za cilje sil, ki so usmerjeni predvsem v ta koncept. Za potrebe mirovnih operacij in misij predvsem tistih visoke intenzitete pa opraviti razmislek, da se morda izvede začasen najem oklepnih, zaščitnih tako imenovanih mrap vozil odpornih na mine in zasede. Praksa s Patrijami 8x8 v Afganistanu je namreč pokazala, da niso bile zelo uporabne, zaradi svoje robusnosti oziroma neokretnosti. Za primerjavo pa naj tudi povem, da je vozilo boxer s svojimi 39 tonami še skoraj enkrat težje od Patrije in je že ali pa skoraj na ravni teže tanka. Če pogledamo tank T55, ki ga imamo konzerviranega je teža nekje 39 ton, tank M84 pa nekje 41 tam nekje. Izhajajoč iz tega bomo na področju nakupa vojaške opreme med prednostnimi kriteriji zahtevali opremo slovenskih visokotehnoloških in inovativnih podjetij. Podpirali bomo znanje in raziskave za soočanje s sodobnimi varnostmi izzivi hibridnimi in kibernetskimi grožnjami. Prednost bomo dali opremi in zmogljivostim profesionalne Slovenske vojske, ki zagotavljajo dvojno uporabnost za njihovo osnovno poslanstvo ter za zaščito in reševanje. Kot ključen izziv vidim hitrejšo in aktivnejšo uporabo Slovenske vojske kot pomoč sistemu zaščite in reševanja pri sanaciji posledic naravnih nesreč, kadar je to racionalno in utemeljeno.
Sistem zaščite in reševanja temelji na postopnem aktiviranju zmogljivosti najprej na občinski ravni nato na pokrajinski in šele na koncu na državni. Zdi se mi, da je mogoče narediti ta postopek aktivacijski sistem še hitrejši in z izhodiščem, da se Slovenska vojska aktivira čim prej. Slovenska vojska mora povečati in posodobiti floto helikopterjev, ki delujejo tudi pri nalogah zaščite in reševanja. To bo ena od prioritet. Helikopterji in njihove visoko profesionalne ekipe so se v preteklosti dokazali kot pravi reševalci življenj. Delež reševanj s helikopterji znaša med 40 in 60 odstotki vseh reševanj. Sistem zaščite in reševanja bomo sistematično nadgrajevali in posodabljali. Povečali bomo financiranje delovanja gasilcev preko požarnega sklada in na novo razdelali sistem financiranja obnove sredstev ter opreme, ki se je uničila ob večjih intervencija. V upravnem delu Ministrstva za obrambo Obveščevalno varnostni službi ter ostalih direktoratih in služba, ki so v prvi vrsti namenjeni podpori delovanja Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema pa je potrebno nadaljevati s procesi integracije ter ga reorganizirati na način, da bo kos sodobnim izzivom. Posebej se mi zdi pomembno, da tako v celotnem sistemu Ministrstva za obrambo in Slovenski vojski kakor tudi na Upravi za zaščito in reševanje delamo na krepitvi kibernetske varnosti, digitalizaciji ter seveda predvsem to počnemo sinhronizirano in usklajeno s konceptom politiko na nivoju države ter ob upoštevanju specifik vseh subjektov kritične infrastrukture. Največji izziv v sistemu pa ostajajo vprašanja in dileme povezane z ljudmi. Ljudje so hrbtenica sistema. Pomanjkanje kadra je kritično. Ocena je, da bo v slovenski vojski letos več upokojitev in odhoda iz slovenske vojske kot novega prihoda. Prav tako se povečuje povprečna starost zaposlenih v obrambnem sistemu. Ocene, da bo v slovenski vojski konec leta manj kot 6 tisoč zaposlenih, so skrb vzbujajoče in ustavitev tega trenda bo ključnega pomena za nadaljnji razvoj slovenske vojske. Kot je razvidno težava ni v popravkih obstoječe zakonodaje, ampak se nahajamo na točki, ko se bo potrebno odločiti ali gremo v sistemsko prenovo zakonodaje, kjer bomo imeli zakon o obrambi kot sistemski zakon, ki ureja ključna razmerja na področju obrambe države in civilno-vojaška razmerja in seveda brez vsebin, ki v ta zakon ne sodijo, hkrati pa moderen in celovit zakon o službi v slovenski vojski, ki bo celovito in ustrezno uredil položaj pripadnikov slovenske vojske glede na posebnosti njihovega položaja in narave dela. Veliko je tudi razmišljanj, kako nasloviti kadrovski problem v slovenski vojski. Morda velja poskusiti s kakšnim novim pristopom, zato dajem na mizo naslednji predlog za reševanje kadrovske zgodbe. Morda se vam ne bo zdel ustrezen, morda ja, kakorkoli. V Sloveniji je v skupini mladih do 35 let nekaj nezaposlenih in tudi nimajo ustrezne oziroma srednješolske izobrazbe. Slovenska vojska bi jim z ustrezno zakonsko podlago za začasni spregled izobrazbenega pogoja lahko ponudila, da znotraj petih let služenja v slovenski vojski vzporedno uspešno dokončajo srednjo šlo. S tem bi ljudem zagotovili dostop do ustrezne izobrazbe in poklica, slovenska vojska pa bi dobila ustrezen kader, ki bi se med služenjem še poklicno ustrezno izobrazil. Kot predlog morda čisto neobvezno. Tudi sicer bo potrebno urediti položaj vojaškega izobraževanja. Sam ne zagovarjam vojaške akademije temveč ureditev civilno-vojaškega izobraževanja na način, da bodo kandidati dobili ustrezne vojaške veščine in pa ustrezno priznano civilno izobrazbo. Ta jim bo omogočila po koncu službe v slovenski vojski zaposlitev in delo v civilnem okolju. Zelo verjetno glede na relativno omejene potrebe bomo morali za določena znanja in veščine urediti sodelovanje z uglednimi domačimi in tujimi izobraževalnimi ustanovami.
Preden končam, naj se dotaknem še pričakovanega vprašanja o višini obrambnih izdatkov. Kot veste, je 2 % BDP-ja za obrambne izdatke politična zaveza Slovenije, stara skoraj 20 let, ki ni bila nikoli realizirana. Sedaj je tukaj zaveza do stalnega postopnega dviga do 1,5 % BDP do leta 2024 in do 2 % do leta 2030. Glede na aktualne razprave v zavezništvu o rasti BDP za obrambo pa bomo skupaj s predsednikom vlade in finančnim ministrom po pregledu stanja opravili razrez in sprejeli odločitev. Dajem pa tukaj jasno zavezo, da se bom zavzemal ne le za denar temveč predvsem za to, da se bo razpoložljivi denar porabil za prave stvari na način kot sem ga razložil prej.
Obrambni sistem, sistem zaščite in reševanja sta v službi ljudi, slehernega izmed nas. In prav je, da se tega zavedamo in ravnamo na ta način v dobro vseh nas. Jaz zase lahko povem, da se bom trudil v to smer, če bom imenovan za ministra, prav tako pa bom to pričakoval tudi od svojih sodelavcev.
Hvala lepa.
Najlepša hvala gospodu Marjanu Šarcu za to izčrpno predstavitev.
Sedaj dajem besedo članicam in članom Odbora za obrambo. Pričakujem, da se bomo držali tudi točke dnevnega reda, se pravi, 1. točke, kandidata Marjana Šarca, kot ministra za obrambo in, tako da prosim, če se, kdo se…
/ medsebojni pogovor/
Prosim, če začnemo potem s prvim sklopom petih vprašanj. Gospod Lenart, prosim.
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Lep pozdrav gospodu Šarcu, kandidatu za ministra za obrambo in seveda vsem prisotnim gostom ter kolegom poslancem!
Decembra 2019 je kot premier takratne Vlade Republike Slovenije, na obisku v Bosni in na Kosovu, gospod Šarec povedal, »Ne bomo poslušali, da Slovenija ne potrebuje vojske ali Nata.« Tudi, bom rekel, da smo imeli takrat nekako »feedback«, da je bil tam lepo sprejet, med slovenskimi vojaki in seveda, kar je bilo vzpodbudno, kajne, ampak pozneje, če tako rečemo, je seveda se pristopilo tudi k posodobitvam in seveda, napisali smo nekako resolucijo o strategiji nacionalne varnosti v tistemu času, belo knjigo o obrambi, to so tako nekako neka osnova za seveda našo varnost, ki je tako pomembna, kot hrana in pijača, za naše preživetje. Tako da, rekel sem, ta dva strateška dokumenta, takrat se je seveda gospod Šarec z vsem tem strinjal, dejstvo je, da so se povečala finančna sredstva v času Vlade, ki je v odhajanju in seveda končno smo ustavili vsip vojakov iz Slovenske vojske, nekako, zagotovili, da se nam Slovenska vojska ne manjša in s tem tudi obrambna sposobnost.
Torej, zadnja Vlada in prejšnji sklic Državnega zbora ter seveda tudi gospod Šarec, kot takratni poslanec in član Odbora za obrambo, z mano vred, dejansko smo vse to zagotavljali z potrebnimi zakoni in investicijami. Med temi, ki jih je sedaj tudi gospod omenil, je zagotavljanje sredstev za investicije v Slovensko vojsko za časovna obdobja naprej štirih let, potem resolucija o vlaganju za investicije in seveda, tako naprej in tako naprej in takrat, po resnici povedano, določene stvari, takrat, ko je bil naš kandidat seveda v opoziciji, niso šle z njegovimi glasovi za skozi, ampak z glasovi takratne koalicije. Nekako, sedaj, ko ga poslušam, je pa tale srednje bataljonska bojna skupina je pod vprašanjem, kajne. In seveda, nikakor ne more iti tole skupaj, kajti, sam takratni premier je se pogovarjal z seveda sekretarjem NATA in obljubil, kajne, da bomo zagotovili in sredstva, postopno letno višja sredstva do 2 procenta in pa seveda obljubil tudi, da bomo to srednjo bataljonsko bojno skupino sestavili, ki pa bi dejansko bila nekako srce Slovenske vojske in slovenske obrambe in varnosti.
Tako da, ne vem, kako se boste, gospod Šarec, s tem pač pogajali sedaj s Stoltenbergom, ko ste enkrat že obljubili njemu, pa tudi požrli, bom rekel, tiste obljube našim vojakom in vojakinjam tam v Bosni in seveda v misijah v Bosni in na Kosovu. Z vsem spoštovanjem ali mislite sedaj napisati novo knjigo o obrambi? V osnovo v koreniti spremeniti koncept slovenske obrambe, ki je na neki način se gradila dolga leta. Če tudi rečem, da je na žalost ta revizija, ki ste jo omenili in seveda vemo, da je to eden trik, ki ga narekuje ena koalicijska stranka oba veva to ni nobena skrivnost gre za Levico ne more se kockati z varnostjo ljudi in ne more se dopustiti rizika neuspešnosti obrambe, ki so nam ga 10 let iz Nata in iz vseh sosednjih držav nekako opominjali, da takole pač ne bo šlo. Da mi mislimo, da bomo mi člani Nata in potem takrat, ko bi počilo bog ne daj, da bi, ampak takrat bi oni prileteli in nas branili z vsemi svojimi sredstvi, če mi nimamo nekaj osnovnih sredstev in vojske in seveda teh prevoznih sredstev, kar se tudi ta trenutek in orožja namenja nabavljati, če tega nimamo. Resnično pač jaz verjamem, da ste sposobni na katerem drugem področju tole je pa zelo zahtevno za vas. Zanima me, če ste morda bili nabornik ali morda celo vojak? Če se zavedate, da se Nato o tem ne bo pogajal? Če ste se enkrat že pogovarjali verjetno ste že takrat imeli občutek, da Nato ni kako naj rečem, da bi mu nekaj obljubljali, potem pa se ne bi držal. Da opozorimo, da je potrebo Slovensko vojsko imeti obuto, imeti za njo vozila, kajti nobeden izmed nas tukaj prisotnih se ne more voziti v službo niti do parlamenta jaz ne iz Ptuja pa do Ljubljane v 30 let starih vozilih in oklepnikih se pravi za to je šlo. Če mi nameravamo imeti resnično neko teritorialno obrambo znova pa neprofesionalno vojsko, potem bi vam jaz verjel, da je mogoče, da boste opustili te nakupe, katere smo vsi skupaj obljubili.
Še enkrat. Jaz pač mislim, da imate za seboj še dva, tri odlične strokovnjake, ki bi bili z vami na ministrstvu pa, da potem seveda vam ne bo koalicijska – kaj je že – partnerica, katero sem že omenil seveda narekovala pa, da so vas vzeli kot kandidata samo, zato da bi se nadaljevalo uničevanje kot se ga je do pred nekaj let.
Hvala.
Ja, predsedujoči predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu. Hvala lepa za predstavitev spoštovani kandidat za ministra za obrambo.
Kot verjetno se boste vsi strinjali z menoj je vodenje obrambnega ministrstva odgovorni in zahtevno delo. Zahteva osebo z ugledom in močno politično podporo ne samo v parlamentu, ampak tudi širše. Nahajamo se v situacijo, ko je v Evropi vojna in če hočemo, da Slovenija ostane tako varna država kot je sedaj bo potrebno kar nekaj sredstev več nameniti za oboroževanje, zato me zanima vprašanje oziroma zanima me odgovorov, postavim vam vprašanje kako vam bo to uspelo predstaviti in zagotoviti v Vladi, da bo pač vojska dobila določena sredstva za delo? Tako tudi predsednik države vsako leto poda oceno pripravljenosti Slovenske vojske. K tej oceni prispeva tudi kadrovska slika, katera se je pa po dolgem času in to je v letu 2020, ko je Vlado vodil predsednik Janez Janša obrnila v pozitivni trend. Zanima me kako boste uspeli nadaljevati ta trend zvišanja ocene pripravljenosti Slovenske vojske?
V začetku ste tudi veliko časa oziroma predstavitvi veliki poudarek dali na raziskavah in razvoju ter analizah nabav v preteklem obdobju. Mene je strah, da boste mogoče preveč časa porabili za razne analize in za revizije do sedaj sklenjenih pogodb niste pa omenili časovnega okvirja do kam bodo segale te revizije. Omenili ste tudi neki novi koncept vojskovanja to je / nerazumljivo/. Omenjali ste obdobje med II. svetovno vojno, ampak spoštovani kandidat sedaj smo v letu 2022 in malo me skrbi to, kar ste povedali, če to tudi verjamete.
Omenili ste tudi izobraževanje med zaposlitvijo. Jaz bi rekel, da to ni ničesar novega. Vse ustanove, vsa podjetja povsod se je možno izobraževati med zaposlitvijo, vendar človek mora opravljati tisto delo, za katerega je usposobljen oziroma izobražen.
Omenili ste tudi junijsko srečanje z Natom, katero bo baje v Madridu, kjer se boste srečali obrambni ministri držav članic. Na tistem sestanku je baje predvideno tudi nekoliko večje povečanje denarnih sredstev na račun oboroževanja. Še enkrat me zanima kako boste vi to zagotovili v svoji koaliciji, ker vemo, da imate v koaliciji tudi stranko, katera nasprotuje oboroževanju članstvu v Nato in vse, kar je povezano z obrambo naše domovine Slovenije?
Hvala lepa za vaše odgovore.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani kandidat za ministra!
Sedaj ob tako splošni predstavitvi je težko postaviti zelo konkretno vprašanje. Govorite o tem, da se je treba vrniti h koreninam jaz tega nisem dobro razumel. Lahko vam pa povem, da je na Ministrstvu za obrambo so bili vsi strateški dokumenti sprejeti in usklajeni tako z Natom kot EU in je sedaj potrebno delovati. Kot so že predhodniki povedali je bilo 20. januarja 2020 ste objavili Belo knjigo o obrambi takrat v času vaše Vlade in tam ste navedli tudi, da bo obrambni sistem RS bo sledil ambiciji, da se znotraj širših fiskalnih okvirov v srednjeročnem obdobju do leta 2024 obrambni izdatki povečajo na 1,5 odstotka BDP ter da se postopno približujejo dolgoročnemu cilju obsega 2 odstotka BDP. Tukaj delati nove študije verjetno ni kakšne posebne potrebe. Skrbi me tudi sem bil pred dvema urama na predstavitvi kandidata za finančnega ministra in on je povedal na temo izdatkov za obrambo, da se zaveze morajo izpolnjevati. Tako, da jaz mislim, če je gospod Stoltenberg v Ljubljani oktobra 2018 dobil prav od vas zavezo, da bodo ti izdatki izvedeni mislim, da tukaj ni veliko pomislekov.
Glede same nabave osemkolesnikov. Kako boste vzpostavili srednjo bataljonsko bojno skupino brez 8x8 osemkolesnikov se pravi? Če ste to že predstavili Natu?
Zanima me tudi kako boste zagotovili interoperabilnost Slovenske vojske, ker to opremo imajo vsi? Imajo Nizozemci, imajo Nemci, Balti. Seveda droni so pa druga zgodba. To pa je nekaj drugega.
Potem v vaši predstavitvi sem pogrešal pomembno Uprave za vojaško dediščino, ki je tudi del Ministrstva za obrambo. Zanima me kakšne načrte imate s to upravo za ta del?
Kar se pa tiče vprašanj zaščite in reševanja. Omenili ste, da bo preko Požarnega sklada povečano financiranje vseh gasilskih organizacij. Vlada v odhodu je na področju zaščite in reševanja naredila precej stvari. Med drugim se je sredstva za nakupe gasilske opreme zvišalo iz 1,7 milijona na 2,6 milijona. Kot veste verjetno se je tudi Požarni zakon spremenil, se je sprejel in tam je predvideno, da Vlada prevzame zavarovanje vseh gasilskih enot s tem pa ostane še dodatnih 4 milijone povečanja za občine za nakupe gasilske opreme pa me zanima konkretno koliko ste vi imeli v načrtu povečati to zadevo sredstva skratka za zaščito?
Druga stvar. Zanima me še ta odhajajoča Vlada je uspela zagotoviti 70 milijonov evropskih sredstev za posodobitev sistema zaščite in reševanja. Zelo me veseli, ker sta bila oba župana veva kako je, ko je nesreča v občini ali pa širše v regiji je dobro imeti zelo dobro koordinacijo med civilno zaščito, gasilci, gorskimi reševalci in vsemi ostalimi skupinami. Tukaj je v teh 70 milijonih je tudi Nacionalni center za zaščito in reševanje predvideno in potem še trije pod centri pa me zanima kakšen je načrt za izvedbo tega dela projekta?
Mogoče še ena taka stvar, ki ni neposredno vezana se pravi koalicijska pogodba predvideva ukinitev Zakona o dohodnini. V tem zakonu pa je Ministrstvo za obrambo na predlog Gasilske zveze predlagala olajšave znižanje davčne osnove v višini tisoč 500 evrov za vse gasilce, operativce, ki so neprekinjeno delovali 10 let v operativi. Tukaj sem jaz dobil veliko klicev iz terena kaj bo sedaj s tem, ker se mi zdi, da je bila to ena taka gesta tem prostovoljcem in kot ste pravilno ugotovili naša zaščita in reševanja temelji na prostovoljstvu in mislim, da bo to, če bo prišlo do tega zelo slabo sprejeto.
Prosil bi za vaše odgovore.
Hvala lepa.
Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav kandidatu za ministra obrambnega. Kolegice in kolegi.
Najprej hočem, da ste obrambni minister, ker je pa tolikokrat letelo ene opazke na eno orožje, da se je vrglo v koruzo, da vam prav privoščim, da vam to uspe.
Jaz bi se vrnila na 2020. Tukaj v parlamentu smo sprejeli skupaj tudi stranka SD za nabavo orožja za 6 let to je 780 milijonov zaveza. Pred dve leti po 100 milijonov, naslednja štiri leta pa do 2026 po 145 milijonov. To je tako kot je bilo predstavljeno tudi dva helikopterja in eno transportno letalo v vrednosti 128 milijonov. Transportno vozilo 65 milijonov, komunikacijsko informacijski sistemi 46 milijonov, pehotno orožje in oprema 34 milijonov največji del pa je res okoli 400 milijonov – tukaj je bilo napisano točno 480 – pa za težka oklepna vozila 8x8 in 4x4, kateri so namenjeni za bojevanje in predvsem tudi za varnost vojakov na terenu. Brez tega orožja ni nobena država, ki sestavlja oklepno srednje bataljonske skupine. Mi smo dali zavezo, da bomo sestavili 2 bataljonski skupini. Sedaj smo pri eni se pravi, da drugo leto ne bomo pri nobeni kakor imam občutek. Da bomo pa imeli zavezo smo dali vsaj za eno oziroma Nato in nekako mislim, da je čez prste pogledal, da druge najbrž ne bo in da smo dali neke druge zaveze, da bomo pomagali namesto druge bataljonske skupine. Da bomo pa eno bataljonsko skupino kvalitetno sestavili to pa mislim, da Nato ni dvomim. Ne vem, če se take zaveze dajemo nekaj let, da od tega odstopimo. Kljub temu, da imate neko stranko notri, ki je proti varnosti državljanov, da se požvižga na varnost državljanov bi pričakoval, da ste pa preostali drugi bolj odločni in da te zaveze sprejemate.
Zanima me kakšno orožje bomo nabavili namesto oklepnih vozil 8x8 ali 4x4? Zanima me tudi kako boste popolnili kljub vsem naporom tudi te Vlade še trenutne, da se zaustavi odtok vojakov oziroma pristop novih to še vedno ni uspešno. Ali bodo potrebni tudi sprejemi s štipendijskimi prejemi in nagradami, da se še nekaj dodatno naredi tukaj? Kaj boste še nagradili pri teh zadevah?
Pa še to opazko od vaših bi rekel barve vaših. Gospa Jelušičeva, ki je bila obrambna ministrica in tudi pedagoško deluje na obrambnih zadevah dvomi o vaših sposobnostih za opravljanje te funkcije. Prav tako Vladimir Prebelič. Bom kar prebral, ki je prav na to temo teh nakupov napisal: »Mislim, da samo zato, ker se v neki krizi nahajamo lahko drug sistem ugasnemo je napačen pristop. Vsi sistemi v sodobni družbi so utemeljeni z razlogom. Vsakega potrebujemo. Lahko se sicer pogovarjamo o obsegu tega sistema, ampak mislim, da se je treba pogovarjati o tem, da imamo vse te sistem žive.«
Toliko. Hvala lepa za odgovore.
