Spoštovane članice in člani komisije, kandidat za ministra ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 1. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti naslednji član, Felice Žiža.

Na seji kot nadomestni član oziroma članica sodelujeta: Vida Čadonič Špelič iz Poslanske skupine NSi, nadomešča gospo Ivo Dimic. Ter Dejan Premik iz Poslanska skupine Gibanje Svoboda, ki nadomešča gospoda Dušana Stojanoviča.

Obveščam vas, da je na sejo povabljen Matej Arčon, kandidat za ministra brez resorja pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogo za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Zato prehajamo na obravnavo 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV MATEJA ARČONA, KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA PRISTOJNEGA ZA PODROČJE ODNOSOV MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN AVTOHOTONO SLOVENSKO NARODNO SKUPNOSTJO V SOSEDNJIH DRŽAVAH TER MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN SLOVENCI PO SVETU.

Kot gradivo za sejo ste prejeli predlog predsednika Vlade z dne 25. 5. 2022, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora ter gradivo številka 20-12/22-30/1 z dne 25. 5. 2022, ki ste ga članice in člani komisije zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, je na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predsednici Državnega zbora mag. Urški Klakočar Zupančič dne 25. 5. 2022 posredoval listo kandidatk in kandiatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije v kateri je predlagal, da Državni zbor za ministra brez resorja pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu imenuje Mateja Arčona. Predsednica Državnega zbora je navedeni predlog dne 26. 5. 2022, poslala Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu kot pristojnemu delovnemu telesu. Kot podpredsednica komisije sem v skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sklicala današnjo sejo na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov komisije.

Po opravljeni predstavitvi bomo v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika Državnega zbora predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade poslala mnenje komisije o predstavitvi predlaganega kandidata.

Preden začnemo, vas glede poteka seje na kratko obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata. Temu bodo sledila vprašanja članov in članic komisije kandidatu nato pa še njeni odgovori. Prehajamo na predstavitev kandidata za ministra.

Gospod Arčon, izvolite besedo.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci, kolegice in kolegi!

Danes sem tukaj pred vami v vlogi kandidata. Moje ime je Matej Arčon, prihajam iz Nove Gorice. Rojen sem leta 1972 skoraj pol stoletja nazaj. Le nekaj 100 metrov od države meje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo, kar pomeni, da je zavedanje o pomembnosti in posebnosti teh obmejnih območij narodnostno mešanih območij globoko zakoreninjeno v razumevanje – moje razumevanje – sveta. Moja meja je bila seveda v 70.-ih, 80.-ih in 90.-ih letih, ko sem odraščal prežeta z optimizmom, z upanjem, postopnim odpiranjem in povezovanjem. Kot mladenič se seveda spomnim vrsto dogodkov, ki so se odvijali v tem čezmejnem prostoru od kolesarjenja prijateljstva, pohoda prijateljstva in seveda tudi spomini me vežejo na pogovore z našimi Slovenci v zamejstvu, kjer je bilo v tistih trenutkih čutiti neko razpetost, njihovo na neki način tudi zadrego pri uporabi slovenskega jezika in njihov občutek, da ne sodijo ne na eno niti na drugo stran. Podoben občutek sem začutil tudi pri moji noni po vaše babici, ko mi je razlagala njene dogodivščine, ko se je vrnila iz Aleksandrije se pravi iz izseljenstva. Zakaj sem začel to predstavitev tako osebno? Ker menim in sem trdno prepričan, da sta na eni strani percepcija in na drugi strani perspektiva dve ključni kategoriji pri uspešnem vodenju resorja, ki ga želim prevzeti. Ta vladni urad pravzaprav izgubi svoj pomen, če ni sposoben spoznati, razumeti in tudi sprejeti te perspektive in izkušnje, ki so seveda različne od posameznih obdobij in ljudi, ki so se izseljevali iz Slovenije. Sedaj moja želja je bila, da prevzamem ta resor, ker predvsem, ker na neki način sem čutil, da sem to zgodbo ob meji za povezovanje narodnimi skupnostmi živel hkrati pa so mi mnogi rekli a joj, saj si pa vendarle dobil največ glasov na volitvah ti bi pa moral prevzeti ne vem kakšen resor. Češ, da pomen tega resorja ni tako velik. Jaz pravim, da je zelo velik sicer urad je majhen, ampak ima zelo zelo velik pomen. V bistvu je ta resor, ki na neki način prepleta gospodarstvo, kulturo, šport in seveda je rdeča nit resorja tudi slovenski jezik in učenje slovenskega jezika. Na neki način je tudi središče državnosti in identitete in vpetosti naše države v mednarodni prostor. Že kot podžupan in kasneje tudi župan dejansko smo veliko projektov peljali pravzaprav na tem čezmejnem povezovanju in eden od teh projektov je nedvoumno bil ustanovitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. To je združenje, ki je pravzaprav lahko rečem ena najuspešnejših združenj v Evropski uniji. Združenje, ki je imelo več pomenov lahko bi rekel na zavedni in hkrati tudi na nezavedni ravni. Na zavedni ravni v smislu da smo povezali dve instituciji, dve občini, dve občinski upravi, dve različni birokraciji, če temu rečemo, z željo po poenotenju tega prostora. In v bistvu je bil na nek način unikum. Od samega podpisa do realizacije prvega projekta, radi rečemo, dokler nismo zakopali prve lopate, je minilo 10 let. In dejansko smo res orali ledino na tem področju tudi v smislu, da je to združenje ustanovljeno v Republiki Italiji in hkrati je bil upravičenec do investicij v Republiki Sloveniji. In hkrati je dalo velik pomen slovenski narodni manjšini v Italiji. Jaz sem prepričan, da je to, da se je zavestno odločila občina Gorica se povezati z Novo Gorico v neko združenje in snovati skupne projekte, dvignilo samozavest našim Slovencem. In zanimivo je, da so tudi dva predstavnika slovenske manjšine tudi imenovana s strani sosednje občine Gorica v skupščini. In to je bil simbolno velik pomen tudi za našo manjšino. Zakaj sem se posvetil malo več časa temu združenju? Predvsem zato, ker verjamem, da lahko tovrstni projekt zelo ciljno in usmerjeno realiziramo tudi na drugih straneh bodisi z mejo z Avstrijo bodisi z Madžarsko ali Hrvaško. Se pravi, imamo nek vzorčni projekt, ki lahko z neposrednimi sredstvi, ki jih da Evropska unija in tudi Evropska unija zelo podpira, lahko ciljno usmerimo v neke čezmejne projekte, kjer vključujemo slovensko manjšino.

Jaz lahko rečem, da prevzemam to vlogo tega urada, sodeč po poročilu, ki sem ga prebral, od moje predhodnice, v zelo dobri kondiciji. Radi večkrat rečemo, iz poročila izhaja, da je aktivnost urada na različnih področjih zelo bogat in da so se vrsta aktivnosti dogajalo. Tako, da jaz bi vsakemu izmed vas članov komisije tudi priporočil, da si ta dokument, ki je datiran 24. 3. 2022, tudi prebere in daje tudi eno dobro podlago za delovanje tudi te komisije. Seveda se zavedam, da je, ne bom uporabil besede težave, ampak izzivov na različnih področjih veliko, bodisi problematika izseljevanja mladih v Porabju in Benečiji bodisi pristop do mladih v različnih koncih drugačen, hkrati tudi zavedanje da so potrebe in želje manjšine v Italiji po stalnem predstavniku v senatu. Imamo srečo, da imamo predstavnico v senatu izvoljeno sicer na strankarski listi, podobno je to tudi na Hrvaškem. Zavedamo se izzivov tudi v Avstriji, kjer želimo dejansko slediti tej pogodbi, uveljavitvi dvojezičnih tabel. Zgodil se je pomemben premik 2010/2011. Če pa pogledamo statistično, od 900 tabel dvojezičnih jih je postavljenih po mojih podatkih 164. Se pravi, nas čaka še veliko, veliko dela. Prav tako se zavedam, da preprostih rešitev ni in da so vsa prizadevanja, ki jih lahko naredimo, naredimo skupaj v skupnem dialogu z razumevanjem obojestranskim, s potrebami, ki so različni. Tudi slovenska izseljenska društva v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji dejansko morajo ostati varne in imeti neke varne in predvidljive pogoje za svoje delovanje. Zavedam se, da je potrebna prenova krovnega zakona, ki je star skoraj, da 14, 16 let in da tudi ta zakon potrebuje neki konsenz uporabnikov se pravi Slovencev iz zamejstva in izseljencev in hkrati tudi slediti neki perspektivi v bodoče in tukaj si res iskreno želim, da se poenotimo na tem področju tako, da nas čaka, kar nekaj izzivov. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen, ko sem videl financiranje urada, kar posledično pomeni sofinanciranje delovanje naših organizacij, ki so vsako leto večja prihodnje leto v sprejetem proračunu celo rekordna, kar je zelo pohvalno in daje pozitivne obete naprej. Vsekakor vidim potrebo urada, da še naprej je neki koordinator med resorji, med ministrstvi bodisi na področju gospodarstva. Tukaj so bili narejeni neki koraki tudi podpis dogovora urada za MGRT o financiranji projektov v porabi mislim, da celo 2 milijona evrov, kar je spodbudno, kar bo dalo lahko neki zagon tudi mladim, da ostanejo na tem področju bodisi postavitve vzorčnih kmetij ena, ki je že realizirana uporabijo ena, ki je v fazi realizacije v Gorskem Kotorju na Hrvaškem se pravi tudi na tem področju lahko skozi kmetijstvo in turizem dajemo spodbudne impulze na teh območjih tako, da imamo pozitivno prakso in tukaj je tesno sodelovanje tudi z Ministrstvom za šolstvo in šport oziroma izobraževanje, kar se tiče uporabe slovenskega jezika, učenje slovenskega jezika. Zavedamo se, da so potrebe tudi v Avstriji od jasli do vse do zaključnega šolanja. Zavedamo se tudi potrebe po dvojezični uporabi, kar se tiče sodnikov, da se na nekaterih območjih ukinja s koncentrirano večja območja. Tako, da izzivov je res veliko vsekakor pa se mi zdi zelo pomembno, da se usmerimo tudi v digitalizacijo, prenovo spletne strani, informiranja društev preko novih načinov komuniciranja kljub temu, da je korona prinesla veliko slabega je vsaj ta bom rekel hitra dostopnost hitra komunikacija nas dejansko hitreje tudi povezala. Imamo lahko lažji pregled nad delovanjem društev in institucij. Jaz iskreno res iz srca želim, da ne smemo dovoliti, da bi dejansko naši rojaki čez mejo in v svetu postali neki predmet nekih ideoloških in političnih manipulacij ali izključevanj ravno obratno. Jaz mislim, da so Slovenci v zamejstvu in v svetu dejansko pomemben del in so na neki način neločljiv del našega narodnega telesa tisti del, zaradi katerega smo odprti in smo svetovljanski in smo sicer po kvadratnih kilometrih morda majhni po kulturni moči smo veliki in globalni.

Toliko za uvod. Jaz bom iskreno vesel vaših vprašanj vaših pobud vaših razmišljanj in seveda tudi vesel vaše podpore in vašega zaupanja.

Hvala.

Zahvaljujem se vam za podano predstavitev.

Besedo dajem sedaj članom in članicam komisije, da kandidatu postavijo vprašanja s področja pristojnosti Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predlagam, da zbiramo sklop vprašanj petih razpravljavcev ter kandidatu omogočimo, da sproti podaja odgovore. Kdo želi besedo?

Izvolite, gospa Suzana Lep Šimenko.

Najlepša hvala za dano besedo. Hvala tudi za uvodno predstavitev kandidata.

Mene veseli, da ste na nek način pohvalil dosedanje delo, da ste pohvalili to, kar je dobro zastavljeno, tudi z vidika financiranja urada v proračunih za letošnje in prihodnje leto in tudi nekatere projekte, ki so dejansko že v teku in se jih namerava izvesti kot je Porabje, kar ste omenili, in pa tudi te v vzorčne kmetije.

Omenili ste čezmejno povezovanje, to ste nekako posebej izpostavili kot neko, bom rekla, vašo izkušnjo doslej. Tudi sama prihajam iz obmejne občine, le da je na drugi strani, iz obmejne občine s Hrvaško. In me zanima ali imate v mislih že kakšne konkretne projekte. Omenili ste evropska sredstva, ki jih želite vključiti in ki so že dejansko tudi namenjena čezmejnemu sodelovanju, ampak me zanima, na kakšen način mislite vključiti prav, da bodo naslovile to konkretno skupino naših Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije.

Kot en tak izziv ste omenili izseljevanje mladih. Vemo, da to je velik problem zlasti na Štajerskem, Prekmurju se s tem, tudi Koroška se s tem soočamo konkretno že zadnjih nekaj let. Številni Slovenci delajo, nekateri zgolj delajo izven Slovenije, številni pa se zaradi davčne politike v Sloveniji potem tudi preselijo čez mejo, konkretno v Avstrijo, da ne plačujejo potem pač te razlike za dohodnino. Mene zanima, kaj konkretno boste kot minister storili, da boste ta trend izseljevanja mladih zaustavili. Na nek način pač, ko sem prebirala koalicijsko pogodbo, nisem našla spodbud v to smer, da bi nekako spodbudili mlade, da bi pri nas ostali. Namreč, če želite razveljaviti sprejeti Zakon o dohodnini, pomeni, da boste na nek način zaustavili to, da bi imeli Slovenci leta 2025 višje neto plače in višina plače, višina denarja, ki ga dejansko vsak dobi na račun, je eden izmed pomembnih razlogov, da se zlasti mladi odseljujejo izven meja Slovenije. V preteklosti je res bilo tudi to, da so pri nas težko dobili zaposlitev. Zdaj vemo, da že imamo malo obraten trend, da se podjetja soočajo z mankom kadra. Tako, da me zanima, kateri konkretno ukrepi, kaj imate tukaj v mislih na eni strani, da se mladi nebi izseljevali, na drugi strani pa kaj boste naredili, da boste pa mlade, ki so se rodili nekje drugje v tujini Slovencem, omogočili oziroma jih spodbudili, da bi morda prišli nazaj v Slovenijo. Katere konkretne ukrepe nameravate tukaj vpeljati?

In pa izpostavili ste učenje slovenskega jezika. Vsekakor izjemno pomembno zlasti med mladimi. Zanima me, kaj mislite konkretno narediti - veliko stvari ste namreč navedli, ampak nič konkretnega, no, zato vas zdaj sprašujem za konkretne ukrepe -, da boste dejansko spodbudili zanimanje za slovenski jezik med mladimi rojaki, ki živijo pač čez mejo Slovenije.

Zanima me tudi, kako si predstavljate oziroma kako okrepiti sodelovanje zlasti z znanstveniki, z gospodarstveniki, ki so izven meje. S katerimi ukrepi jih nameravate pritegniti k sodelovanju s Slovenijo ali morda k temu, da bi, ne vem, se vrnili v Slovenijo, tukaj vlagali, tukaj ustvarjali? Katere konkretne ukrepe spet imate tukaj v mislih?

In pa tisto, kar je bilo zelo boleče pretekli mesec. Žal so volilni material številni Slovenci, ki živijo izven Slovenije, dobili prepozno. Mene zanima, kakšno je vaše mnenje okoli tega. Številni še nedolgo nazaj so pisali, objavljali, da zdaj so pa dobili končno volilni material, kar je seveda velika napaka. S tem jim je bila seveda tudi kršena ustavna pravica. In me zanima vaš pogled na to in kaj boste kot minister storili, da se kaj podobnega več nebi zgodilo.: Nenazadnje vemo, da tudi tisti, ki so zgolj čez mejo v sosednji Avstriji, so dobili volilni material tik pred zdajci. Dobili so ga v četrtek, saj to imam po podatkih enih Slovencev, večina se jih v petkih vrača domov. Če bi želeli voliti v Sloveniji, bi morali javiti do srede, tako da enostavno so bili pač primorani glasovati po pošti, ampak oni so vsaj imeli to možnost. Številni te možnosti niso imeli in to se mi zdi resnično področje, ki je izjemno pomembno in ki ga vi kot minister za zamejsce po svetu nekako morate tudi nasloviti in ustrezno to področje tudi na nivoju Vlade izpostaviti.

Hvala lepa za vaše odgovore.

Hvala.

Naslednji ima besedo kolega Franci Kepa, pripravi naj se kolega Danijel Krivec.

Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav kandidatom, kolegice, kolegi!

Dva, tri kratka vprašanja. Zanima me glede udejstvovanja oziroma, da bi dobili tudi v parlamentu, to imamo tudi v programu naše stranke, kandidata izseljenca in zdomca, da bi imeli po dva kandidata tudi v parlamentu. Potlej me zanima, poenostavitev. Naših ljudi je ogromno v tujini, imam tudi primer v Avstraliji, moji sorodniki. Moja teta je sedaj že pokojna, hotela državljanstvo, ogromno je nekih zavor, birokratskih, da se to ne poenostavi. Naši ljudje, ki imajo slovensko kri, ne vem, drugi, tretji kolen, ne vem, ali po očetu ali po mami, da se to poenostavi, in da kdor ima željo, da se dobi državljanstvo, kjer je to možno, da so dvojna državljanstva ali celo trojna nekje, da se to poenostavi, in da se jim omogoči, da se dobi državljanstvo po hitrem postopku.

Potem pa me zanima, tamle na, povedal ste, da so neki dobri odnosi v Italiji, so pa ti odnosi kakor sam vem, na Hrvaškem glede jezika zelo skromni, ni dostopa ne v vrtcu, ne v osnovnih šolah, kaj šele naprej, kakšna srednja šola ali pa višja, da bi se tu naredil kakšen napredek. Nekaj začetka je, pa vendar, da se to nekako pospeši. Prej je bilo tako, da smo bili kao skupna država, da smo vsi enaki, zdaj pa mladi, mi smo hodili še kam v vojsko ali pa ne vem kje še, poznamo ta jezik, mladi pa tega ne poznajo, in da se to naredi naprej, že od vrtca naprej.

Hvala za odgovor.

Hvala. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej kandidatu!

Midva se dobro poznava, tako da, čestitke za odločitev, da prevzameš ta resor. Mislim, da ga boš uspešno vodil. Bi pa vseeno par stvari tudi povprašal oziroma tudi dopolnil o nekaterih stvareh. Zdaj, zanimiva je bila ta primerjava življenja ob meji. Tudi sam živim ob meji, tako da, to je nek presek, kot ti praviš, neka percepcija nekega stanja. Glede samih perspektiv sem pa bolj malo slišal in glede na to, da se dolgo časa poznamo, me zanima ta zgodba o perspektivah oziroma o tem kaj v tem mandatu nameravaš postoriti na tem področju, ker lepo je govoriti, potem je pa treba stvari udejanjiti. To oba veva, tudi iz prejšnjih funkcij. In spomnim se tvojega nastopa na župansko pozicijo in takrat sem jaz tudi opozarjal, da to kar govoriš, poizkusi udejanjiti čim prej, zato ti enako priporočam tudi tukaj, ker če ne bo mandat prehitro minil. Ampak vseeno, zdaj ti poudarki, ki so, mislim da so bili na pravih mestih, saj gradiva je dosti v tem Državnem zboru, tudi kot si rekel, poročilo ki si ga dobil od prejšnje ministrice, je korektno dobro stanje ni na tem področju. Ne vem, slabo ali pa, da bi bili kje kakšni zapleti, so pa nekatere pomembne stvari, ki si jih tudi sam omenil, se pravi, učenje slovenskega jezika. To je pomembno, to slišimo tudi, ko hodimo okrog po teh naših sosednjih zamejskih društvih. S tem, da se zdaj pojavlja tudi to, kar je bilo opozorjeno, tudi velika potreba po učenju slovenskega jezika tudi v teh naših bivših republikah, kjer so društva dosti aktivna. Zdaj, omenil si EZTS, jaz bi te tukaj samo dopolnil, tudi Šempeter Vrtojba je del tega projekta, da ne bojo užaljeni, ko bojo poslušali magnetogram. Sicer si govoril o uspešni zgodbi. Jaz sem to bolj skeptičen. 10 let preden se je karkoli premaknilo in mislim, da je to bistveno predolg čas za neko stoletje, v katerem zdaj živimo. Zdaj, problematika mladih, mislim, da je to problem, ki si ga detektiral, predvsem v tem zamejskem prostoru na italijanski strani, Kanalska dolina, Rezija in tako naprej. Tam se vasi dejansko praznijo hitreje, kot na naši strani. Mislim, da na avstrijskem delu ta problem ni tako izrazit, tako da ta problematika, mislim, da je pomembna. Tukaj me zanima, ali obstaja kakšna ideja na tvoji strani glede ponovne vzpostavitve manjših projektov, ki so v preteklosti omogočili, da so tudi, bi rekel, društva med sabo funkcionirala, da so te manjše vasi na italijanske strani imele neke konkretne projekte, ki so jih na nek način tudi omogočili, da so tam vzpostavili tudi neke gospodarske dejavnosti. To je namreč v zadnjem obdobju dvignjeno na nek institucionalni nivo in zadeva v tem čezmejnem prostoru ne diha prav način. EZTS je že ena taka velika zgodba. Manjkajo pa ti mali projekti, kjer so vključeni ljudje, ki tam živijo. Zdaj, omenil si prenovo zakona. Zanima me na kaj cilja, glede na to, da v zakonu so vse te problematike več ali manj zajete. Tako, da me zanima tukaj bolj konkretno kaj predvidevate v smislu prenove zakona. In pa nič nisi omenil kako bo…. Oziroma to območje se vključilo v Evropsko prestolnico kulture, ki je lahko odličen moment za to, da se nekatere stvari na tem obmejnem območju tudi izboljšajo. Tako, da tri stvari konkretno. Kaj glede zakona, glede na to, da govorite o prenovi? Kaj je z malimi projekti? Ali je to neka ambicija, da se to ponovno vzpostavi glede na to, da lokalne skupnosti, tako na naši, kot na italijanski strani, pa avstrijski na to opozarjajo. Pa to kar je bilo prej omenjeno, problematika mladih, kakšne konkretne projekte imaš v mislih? Hvala.

Naslednja je kolegica Vida Čadonič Špelič.

Dobro jutro, dober dan vsem kolegicam in kolegom. Posebno pa kandidatu za ministra. Ja, v Novi Sloveniji že tradicionalno poudarjamo skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu in vesela sem da ste tudi vi ugotovili, da je vlada v odhajanju temu posebej namenila pozornost, kar je razvidno iz poročila. Upam, da boste to dobro delo nadaljevali. V vaši koalicijski pogodbi je tudi napisana ta skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi pomoč. Zdaj pa konkretno. Kaj to za vas pomeni? Kaj so konkretni ukrepi? Prepričani smo v naši stranki, da je skrb za ohranjanje slovenskega jezika eden od temeljev, da ostanejo naši rojaki povezani z svojo matično domovino in da predvsem mladi sploh razumejo kaj se pri nas doma dogaja. Torej, kateri so tisti konkretni ukrepi, s katerimi bi vi pospeševali, da bi se slovenski jezik v zamejstvu in po svetu res ohranjal oziroma da bi se še bolj širil, predvsem med mladimi, kot sem rekla. Kajti jezik, vemo je temelj ohranjanja naroda. Drugo, kar pri nas poudarjamo je podjetniško sodelovanje, spodbude v podjetja, v izmenjavo strokovnjakov. Zato bi vas rada vprašala tudi o teh zelo konkretnih ukrepih. Kaj bi naredili, da bi bili ti podjetniški stiki, predvsem na obmejnih območjih še bolj konkretni in da bi rodili sadove, da bi se izmenjavale tudi ideje, da bi se izmenjavalo znanje in seveda na koncu. Rekli ste, da se boste trudili tudi za več materialne pomoči in če bo temu tako, boste imeli tudi našo podporo pri tem trudu. Hvala. Toliko za zdaj.