Članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 1. nujno sejo Skupnega odbora.

Ker k dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Robertom Golobom in je bil dne 13. maja 2022 objavljen na spletnih straneh in v omrežju Državnega zbora.

Začasni vodje poslanskih skupin so na sestanku dne 16. maja letos na predlog predlagatelja predloga zakona v skladu z drugim odstavkom 10. člena v povezavi s šestim odstavkom 21. člena Poslovnika Državnega zbora sklenili, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 5. 2022.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnica predlagatelja Tamara Vonta, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Prejeli smo tudi amandmaje s strani poslank in poslancev s prvopodpisano Tamaro Vonta ter Tomaža Lisca.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Najprej dajem besedo vabljenim na sejo. Želi predstavnica predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, Tamara Vonta.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Vizija razvoja Slovenije Gibanja Svoboda, ki so ji volivke in volivci na aprilskih volitvah podelili prepričljivo največ poslanskih sedežev v tem sklicu Državnega zbora, temelji na nekaj ključnih točkah: zelenem preboju, ki ga bo generiralo močno vpeto gospodarstvo v mednarodne tokove, kar bo omogočalo povečevanje dodatne vrednosti slovenskega gospodarstva in več delovnih mest, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, moderni socialni državi, ki bo zagotavljala ne zgolj hitro dostopnost vseh javnih služb, temveč tudi njihovo visoko kakovost, in predvsem na svobodni in odprti družbi, ki bo visoko participatorna in zato odprta za uvajanje za državljane koristnih in pomembnih sprememb. Te temelje delimo tudi z našimi koalicijskimi partnerji, saj smo pred dnevi parafirali koalicijsko pogodbo, ki podrobneje določa prioritete naše vlade. Predlog novele Zakona o Vladi, ki jo danes obravnavamo sledi tej viziji in vsebuje vse potrebne spremembe, da vizijo, za katero smo na volitvah dobili mandat, tudi uresničimo. Cilj predlaganega zakona je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo zagotavljala visoko operativnost in uspešno izvajanje nalog nove vlade na podlagi koalicijskega dogovora političnih strank v Vladi Republike Slovenije v mandatu 2022-2026. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom odzivnejše in predvsem bolj operativnega ustroja in delovanja ministrstev nove vlade. Pri pripravi predloga zakona so bila seveda upoštevana načela zakonitosti in samostojnosti državne uprav v skladu s katerimi državna uprava opravlja svoje delo samostojno in na podlagi Ustave, zakonov in drugih predpisov. In tudi načelo transparentnosti v skladu s katerim so ministrstva in njihova delovna področja določena dokler ne bo spremenjen zakon o državni upravi.

Poglavitne rešitve predloženega zakona se nanašajo na ureditev sestave vlade v mandatnem obdobju 2022-2026 in drugačno določitev delovnih področij nekaterih ministrstev. Vlada bo imela tri ministrstva več kot doslej, a gre za ministrsko trojico, ki bo podpirala vizijo in glavne prioritete vlade in jo usmerjala v prihodnost. Oblikovala bodo politike za soočanje in obvladovanje izzivov današnjega in jutrišnjega dne, na katere se bomo morali kot država pripraviti in se z njimi tudi aktivno soočiti. Ministrstva bodo bolj vitka in zato bolj operativna in odzivna. Reorganizacija ministrstev bo zagotavljala večjo učinkovitost in lažje izvajanje zastavljenih politik vlade. Prerazporeditev javnih uslužbencev, opreme, dokumentacije, prostorov in pravic proračunske porabe bo izvedena v skladu z akti o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter na novo vzpostavljenimi področji pristojnosti posameznih ministrstev iz tega zakona. Posebej naj poudarim, da novela zakona nima finančnih posledic za proračun Republike Slovenije, saj bodo ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirov. Dodatnega zaposlovanja kadrov kot si ga je z nekaj sto razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi privoščila tik pred odhodom sedanja vlada mi ne načrtujemo.

Obdani smo z množico izzivov kot so podnebne in demografske spremembe, migracije, spremenljivost trga dela, ki ga vse bolj zaznamujejo digitalizacija in nove tehnologije ter potreba po nenehnem razvoju, novih znanjih in veščinah. V zadnjih mesecih postaja čedalje pomembnejše tudi vprašanje varnosti naše osebne, pa tudi varnost preskrbe z energenti in preskrbe s hrano. Vojna v Ukrajini pa prinaša nove in nove izzive. A neodgovorno od nas vseh bi bilo, da bi čas in energijo zapravljali za obračunavanje brez dejanskih vsebinskih argumentov in ciljev, med tem ko se zunaj sten razpravnih dvoran svet čedalje hitreje spreminja in nam prinaša nove negotovosti, ki zahtevajo takojšen odziv. Naša skupna odgovornost so država in ljudje. Zato predlagamo, da novelo zakona odbor podpre in na ta način naredi prvi simbolni korak predaje izvršne veje oblasti koaliciji strank, ki imajo za to mandat, ki so jim ga podelili volivke in volivci. Čakajo nas zahtevna štiri leta, polna sprememb in ta zakon je prvi znanilec naše zavezanosti volj in zaupanju volivk in volivcev. Hvala.

Hvala lepa, gospa Tamara Vonta.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Katarina Kralj, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Spoštovani!: Zakonodajno-pravna služba je pripravilo pisni mnenje k predlogu zakona z vidika svojih poslovniških pristojnosti, ki so določene v 27. členu Poslovnika. V skladu s tem Zakonodajno-pravna služba prouči vsak predlog zakona z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in nomotehničnega vidika. V okviru teh spojih s pristojnosti smo v mnenju načelno opozorili, tako kot že večkrat doslej, da je predlagan zakonodajni pristop kljub temu, da je bila v praksi že večkrat uporabljen v skladu s katerim se spremembe in dopolnitve delovnih področjih ministrstev začasno uredijo v prehodnih določbah novele Zakona o Vladi, ne pa v sistemskem zakonu s tega področja, to je v Zakonu v državni upravi sporen z vidika pravne varnosti, ki zahteva notranjo skladnost, jasnost, preglednost in konsistentnost pravnega sistema. Zato bo po primeru, če bo ta zakon sprejet, treba čim prej spremeniti tudi novelo Zakona v državni upravi s katere se bo struktura ministrstev prilagodila strukturi novih ministrskih funkcij. Poleg tega smo podali še nekaj konkretnih pripomb oziroma predlogov za izboljšanje posameznih določb predloga zakona ter za zagotovitev njegove notranje skladnosti. Ugotavljamo, da so te pripombe ustrezno upoštevane v vloženih amandmajev skupine poslancev.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo? (Ne.) Potem pa prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Izvolite, gospod Tomaž Lisec.

Hvala. Spoštovana predsednica, spoštovani člani in članice tega skupnega odbora, ostali vabljeni, vsem skupaj lep pozdrav!

Ja, vsaka Vlada ima možnost, da si naredi ministrstva po svoji volji, ampak to kar danes spremljamo, to sprejemanje tega zakona oziroma novele zakona o Vladi Republike Slovenije je v nasprotju s pojmom, ki si ga poslužujejo večina evropskih držav. Če imajo evropske države pojem vitek država tudi preko ministrstev v svojih zakonih, kaže ta novela Zakona o Vladi ambicijo te Vlade, da bo delala širše, bolj počasno, manj učinkovito, predvsem pa manj operativno. Prejšnja Vlada oziroma Vlada v odhajanju je imela tri ministrstva manj oziroma celo štiri, par mesecev pred volitvami smo ustanovili Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ob tem smo se spopadali s Covid situacijo, uspešno predsedovali Svetu EU in lahko bi našteval, z manj ministrstvi. Danes pa je pred nami razrez, ki bi lahko dokaj mirno ukrojil trem strankam v vladni koalicije njihove ambicije po ministrstvih. Kjer so trije, je verjetno kmalu dosežen dogovor ne pa tako, kot včasih, ko je bilo pet ali celo šest strank in je bilo kakšno ministrstvo več ravno zaradi tega, ker pač po neki politični ali pa strokovni matematiki niso vsi prišli do števila ministrstev kot jim pripada glede na rezultat na državnozborskih volitvah. Skratka, tri stranke pa tri ministrstva več. Neoperativno in neučinkovito. In med tem, ko bo imela naša slovenska nova Vlada 20 ministrstev, morda samo za intermezzo, nekatere zanimive države in njihovo število ministrstev, pa bom izpustil število prebivalcev teh držav, da ne bo katastrofa še večja. Francija, če začnemo z eno večjih držav, 16 ministrstev, Madžarska 8, Avstrija 12, Švica 7, Švedska 11. In da veliko število ministrstev ne prinaša neke operativnosti in pa učinkovitosti, je nenazadnje dokaz naša sosednja država, Italija. Več je ministrstev, prej se skregajo, prej razpadejo. No, morda je pa to celo dober obet tudi za sedanjo Vlado. In zato smo v Poslanski skupini SDS pripravili amandmaje, ki črtajo te člene, to bohotenje nove vladne ekipe. Nenazadnje nam nekako ne gre v račun glede na poznavanje zgodovine in pa imena ministrstev, nekatere zanimive pripojitve po posameznih področjih, ki nimajo nič skupnega med tem, kar predlagate po ministrstvih, resorjih in kar predlagate po posameznih programih znotraj koalicijske pogodbe. Mi osebno, na primer, menimo, da Ministrstvo za okolje, podnebje, energijo, je že zelo zanimiva ekipa, ki bo na drugi strani, verjetno celo v isti stavbi, imelo Ministrstvo za naravne vire in prostor. 5 pomembnih segmentov; okolje, podnebje, energija, naravni viri in prostor. In verjemite, da se bodo slej ko prej skregali, ne samo znotraj teh dveh ministrstev, ampak znotraj različnih služb.

Skratka, namesto aktivnega dela v gospodarskih in če želite, tudi vojaških časih v Evropi, se boste pol leta ukvarjali s tem, kam se bo vselil kakšen uradnik in kdo bo vzel s sabo kakšen fikus. Pol leta boste kadrovali, namesto, da bi resno zagrabili za delo.

In nenazadnje, ni finančnih posledic. To lahko govorite le tistim, ki nimajo pojma o pojmu o politiki. To, da ne bo finančnih posledic, češ, šlo bo samo za manjše prerazporeditve, to lahko govorijo dejansko morda res novi obrazi v politiki, vsi tisti, ki pa imamo kakšen mandat več, kot pa novi obrazi v tem Državnem zboru, pa vemo, koliko bodo te selitve stale. Ni treba biti doktor ekonomskih ali političnih znanosti, da lahko temu pritrdiš.

Skratka, namesto neke vitke države, o kateri smo poslušali v predvolilnem času, dobivamo bogato neučinkovito in neoperativno vlado. Skratka, že na začetku mandata si dajete avtogol. Mi vam želimo ta avtogol v dobrem duhu preprečiti.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi še kdo besedo? (Da.) Izvolite…, ne, tukaj imam prijavljenega gospoda Kaloha, izvolite.

Ja, nekaj vrst vendarle mora bit, tako je bilo v prejšnjih mandatih. Hvala, predsedujoča.

Spoštovani kolegi, kolegice, tudi z moje strani dober dan! Ta predlog ima samo 1 člen, tako kot smo videli, kjer so navedena ministrstva, v prehodnih in končnih določbah pa je opisano, kako naj bi ta transformacija zgledala. Pod vlado Janeza Janše je bilo 14 ministrstev, 2 vladni službi in 1 urad. Zdaj, po vašem koalicijskem predlogu, se pravi, bodočega premierja Roberta Goloba, boste pa imeli 19 ministrstev in 1 Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Zdaj, vseeno, zdaj če tudi pogledamo pa potehtamo te transformacije, kam se kaj reorganizira, lahko ugotovimo pod črto, da se vseeno ministrstva pod vašo bodočo vlado povečuje, kot je kolega Lisec dejal, za 3 ministrstva. To v praksi pomeni trikrat več kabinetnih zaposlitev, trikrat več strokovnih sodelavcev, trikrat več reprezentance in če se malo pošalim, še trikrat več fikusov. Vi pravite, da sledite zagotavljanju večje učinkovitosti, hitrejšemu, lažjemu izvajanju zastavljenih politik te nove vladne koalicije, jaz pa vendarle ocenjujem, da je to večanje ministrstev nepotrebno, bo dejansko kontraproduktivno in seveda na stroške davkoplačevalcev – to je treba poudarit. Na stroške davkoplačevalcev se napihuje državna uprava in seveda, dragoceni čas, ki boste ga zdaj porabili za reorganizacijo teh obstoječih ministrstev, na vaša pač, nova ministrstva, bi se pa lahko vmes že delalo na kakih dobrih začetih programih vlade, ki je v odhajanju.

Zdaj, jaz sem si šel pogledat ta vaš predlog in kaj me je tudi zbodlo v oči, da, mislim, to je paradoksalno, kajne. Vi zdaj pravite, da se večate, hkrati pa dajete noter 3 primere in uporabite v bistvu tri države; Francijo 16 ministrstev, Poljsko 17 ministrstev, Irsko 17 ministrstev. V bistvu, vi greste iz teh vitkih vlad, to je res paradoksalno, večate na 20 ministrstev in kot primer navajate ta primerjalno pravni primer iz drugih držav, kjer imajo dejansko de facto manj ministrstev. Ne vem, kdo vam je to pisal, verjetno še niste utečeni v poslanski skupini, ampak kakorkoli.

Tudi glede povsem novega ministrstva, Ministrstva za solidarno prihodnost, Ministry of solidarity future. Jaz sem si prav šel pogledat, kajne, sem prav »poguglal«, če obstaja kakšno tako tovrstno ministrstvo po svetu. Seveda ga ni. So določena ministrstva, kjer imajo besedo solidarnost, ampak konkretno, takšnega ministrstva za solidarno prihodnost ni nikjer na svetu. Ministrstva za solidarno prihodnost ni nikjer na svetu.

Zdaj, to ministrstvo, ki naj bi ga vodil kolega iz Levice, Luka Mesec, naj bi tudi ukvarjalo s področjem stanovanjske problematike, ampak glejte, naša Vlada ni potrebovala posebnega ministrstva za to, se strinjam, perečo problematiko. Mi smo recimo Zakon o stanovanjski shemi za mlade, smo rešili stanovanjsko oziroma bomo reševali s tem zakonom, vprašanje mladi(?) z vidika lastniških(?) nepremičnin. Nismo rabili ekstra imet takega ministrstva. Tako da, glejte, kot je kolega Lisec rekel, nepotrebno bohotenje že v samem štartu. Jaz ocenjujem, da to je res dokaj klavrn štart bodoče koalicije s tem napihovanjem ministrstev in zdaj, kajne, kje so tiste vaše prioritete, ki ste jih tako vehementno zagovarjali tekom volilne kampanje, priprava na novi val, morebitni, Covida, soočenje z energetsko krizo in tako dalje. Zdaj na začetku imamo bohotenje iz najvišje, bi rekel, pozicije državne uprave, ministrstev, saj, po eni strani je jasno, treba je najti tudi službe za vaše politične sopotnike, se pravi zapolnjevanje izpadlih kadrov s strani LMŠ in SAB, to je jasno, pa vendarle, vse to bo šlo na rovaš davkoplačevalcev.

Toliko zaenkrat, hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem gospe Tamari Kozlovič. Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, me veseli, da opažam, da imamo med nami tudi vedeževalce. Poslanska skupina Svoboda ne bo razpravljala o predlaganih amandmajih opozicije, ker gre za evidentno nagajanje in s tem zavlačevanje, da čim prej vzpostavimo vlado, kot smo si jo zamislili. Pozivam opozicijske poslance, da postanejo konstruktivni, kot so to obljubljali volivkam in volivcem pred volitvami, saj je v interesu vseh nas – vseh nas, poudarjam -, da se čim prej imenuje Vlado, ki bo začela z delom in sicer z udejanjanjem vsega tistega, kar smo obljubljali.

Za konec še komentar na obrazložitev opozicije. Koliko se je ta organizacijska struktura Vlade izkazala za učinkovito in operativno, so že ocenili volivke in volivci 24. aprila in tudi koalicijski predlog bodo ocenjevali državljanke in državljani na naslednjih volitvah. Predlaganih amandmajev opozicije zato ne moremo jemati resno.

Hvala.