Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci, in sicer Damijan Zrim, ki ga nadomešča poslanec Predrag Baković in gospa Alenka Helbl, ki jo nadomešča Andrej Hoivik.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: prva točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja – druga obravnava in druga točka Predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VREDNOTENJU IN PRIZNAVANJU IZOBRAŽEVANJA – DRUGA OBRAVNAVA.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, amandmaji Nove Slovenije – krščanskih demokratov.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: poslanec Jožef Horvat v imenu predlagateljev predloga zakona, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev je bil do začetka obravnave predloga zakona. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložili Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Nihče. Hvala.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predstavnica predlagatelja predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Iva Dimic izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani kolegice in kolegi! Predstavnik ministrstva! Sedaj je še vse na novo, tako da se mogoče še prav ne poznamo, ampak mislim, da na Odboru za izobraževanje bomo kmalu vedeli drug za drugega in probali delati v dobro in temu je namenjen tudi naš vložen zakon, zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

Da je Nova Slovenija vložila zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja je bila kar dolgotrajna odločitev in tudi kar veliko odzivov mladih, ki so predvsem se izobraževali v sosednjih državah oziroma v tujih državah. Zato ker postopki priznavanja izobraževanja se v mednarodnem merilu prilagajajo spremembam v šolskih sistemih, s sprejetim mednarodnim konvencijam s področja priznavanja, kakor tudi dogajanju na trgu dela, veliki mobilnosti ljudi, digitalizaciji v šolstvu in seveda e-poslovanju in podobno. Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja določa uporabo tujega naslova v Republiki Sloveniji, naslova, ki ga z izobraževanjem posameznik tudi dobi. Ta se skladno z veljavno zakonodajo uporablja oziroma zapisuje v izvirni obliki skupaj z navedbo države izvora izobraževanja. Glede na ustvarjanje skupnega evropskega visokošolskega prostora, prost pretok ljudi v evropskem prostoru in širše delovanje tujih podjetij v Republiki Sloveniji se vprašanje ustreznosti zapisa tujega naslova skupaj z navedbo države izvora izobraževanja vedno pogosteje izpostavlja s strani imetnikov tujih listin o izobraževanju.

Predlog ohranja zapis tujega naslova in njegove okrajšave v izvirni obliki v skladu s predpisi države izvora izobraževanja, skladno s predlogom pa tujemu naslovu ni več potrebno pripisati države izvora izobraževanja. To je naš predlog. Če povem poenostavljeno, tudi za boljše razumevanje, povem primer: mladi zdravnik, ki se je izobraževal na fakulteti v Republiki Hrvaški, lahko rečemo na Reki ali v Zagrebu, ima po zdajšnjem predlogu oziroma po zdajšnji zakonodaji mora imeti napisano ime in priimek, svoj naslov in zraven naslova tudi doktor medicine, Republika Hrvaška, na primer. To zagotovo, se mi zdi, tudi s strani, ko smo se srečevali z mladimi zdravniki, ki prihajajo, ki so se s pomočjo slovenskih štipendij izobraževali na teh tujih fakultetah in so potem tudi v Sloveniji opravili vsa potrebna dodatna izobraževanja in seveda tudi nostrifikacije in tudi vse ostale zadeve, prihaja to tako moteče, da enostavno izgubljajo in seveda imajo željo tudi po tem, da odidejo v tujino. Poglavitne rešitve zakona se predlagajo, da je vlogo za vrednotenje izobraževanja mogoče oddati tudi elektronsko. Glede na to, da vsi poudarjamo, da je digitalizacija del naše prihodnosti in da se vsi zavezujemo k temu, mislim, da bo e-poslovanje olajšalo poslovanje prosilcem, ki jim izobraževalne institucije podelijo e-listino o izobraževanju in e-prilogo k diplomi. V primerih, ko ENIC oziroma NARIC center kljub popolni vlogi prosilca drugim razpoložljivim virom informacij in poizvedbam pri pristojnih institucijah v državi izvora izobraževanja ne more izdati mnenja zaradi neodzivnosti pristojnih organov ali neskladja med uradnimi informacijami in informacijami iz dokumentacije prosilca ali drugih nejasnosti, se postopek zaključi v enem letu, prosilca pa se seznani z razlogi. Osebi s priznano mednarodno zaščito ali prosilcu zanjo ter repatriirani osebi, ki ne more predložiti popolne dokumentacije, ENIC-NARIC center na podlagi predloženih dokazil in drugih virov informacij izda dokument, v katerem popiše izobraževalno pot prosilca in poda splošno informacijo primerljivosti tujega izobraževalnega sistema s slovenskim izobraževalnim sistemom. Imetnik tuje listine o izobraževanju lahko v skladu z veljavno zakonodajo tuji naslov uporablja v Sloveniji v izvorni obliki oziroma v njegovi transkripciji, pri čemer se ne prevaja v slovenščino. S predlogom se odpravlja zapis države s tujim naslovom.

V predlogu se jasno določa, da se v postopku vrednotenja izobraževanja ne zahteva overitev podiplomskih in konzularnih predstavništev, to je tako imenovana dolga overitev, temveč zadostuje overitev z žigom. V tem primeru dvoma v izvirnost tuje listine o izobraževanju pa se lahko zahteva tako imenovana dolga overitev.

Zdajšnjim upravičencem za oprostitev stroškov vrednotenja izobraževanja se dodajajo še prosilci za mednarodno zaščito, osebe s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji in repatriirane osebe. Med upravičence za oprostitev stroškov postopka vrednotenja izobraževanja pa se dodajajo tudi vsi prosilci za vrednotenje izobraževanja, ki zaprosijo za mnenje o slovenski listini o izobraževanju.

Mislim, da je zakon spisan tako, da enostavno res omogoča hitrejše, boljše in tudi lažje priznavanje poklicnih izobraževanj. In s tega vidika mislim, da je zakon primeren za sprejem. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa želi predstavnik ministrstva, državni sekretar dr. Matjaž Kranjc. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci!

S predlogom zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom naj bi se, kot navajajo predlagatelji, dopolnil postopek vrednotenja izobraževanja v primerih prosilcev, ki v postopek ne predložijo celotne zahtevane dokumentacije, v primerih, ko na osnovi celotne dokumentacije in vseh razpoložljivih virov ni mogoče pripraviti mnenja in v primerih oseb s priznano mednarodno zaščito in prosilcev za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter oseb s priznanim statusom repatriirane osebe in njihovim ožjim družinskim članom, ki jim je bila priznana pravica do repatriacije v Republiko Slovenijo, ki je iz opravičljivih razlogov višje sile ne morejo predložiti celotne dokumentacija, pa je mogoče sestaviti sliko o opravljenem izobraževanju ter možnosti e-vročanja dokumentov. S predlogom naj bi se tudi uredila uporaba tujega naslova v Republiki Sloveniji brez navedbe države izvora izobraževanja in pa oprostitev plačila stroškov postopka vrednotenja izobraževanja ter razširila ta oprostitev za osebe s priznano mednarodno zaščito in prosilce za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter za imetnike slovenskih listin o izobraževanju. Menimo, da bi bile predlagana spremembe, ki sicer delno rešujejo problematiko, ki jo ureja zakon, potrebno vključiti pripravo novega zakona h kateremu je potrebno pristopiti na sistematičen in celovit način, v pripravo vključiti tudi strokovno javnost. Vlada Republike Slovenije predlogu zakona zato nasprotuje in bo glede na navedeno po opravljeni poglobljeni analizi pripravila nov zakon, ki bo vseboval celovite rešitve in upošteval tudi spremembe na mednarodnem področju. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Valentini Marolt. Izvolite.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli šele včeraj, zato ga bom na kratko povzela.

V skladu z načelom jasnosti in določenosti prepisov smo opozorili, da je treba predlagane spremembe 7. člena v veljavni zakon vključiti tako, da si bodo odstavki pravilno sledili, da bo člen notranje usklajen in jasen. V zvezi z osebami na katere se spremembe nanašajo je treba oceniti, ali bi morale biti med njih vključene tudi osebe z začasno zaščito po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb. Nekaj konkretnih pripomb smo dali v zvezi s postopkom priprave dokumentov o popisu izobraževanja in v zvezi s postopkom legalizacije listine o izobraževanju. Ugotavljamo, da so bili našteti pomisleki odpravljeni z vloženimi amandmaji. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odpiram razpravo o 1. členu in o amandmaju k 1. členu. Želi kdo besedo? Iva Dimic, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Tudi kot predlagateljica sicer se lahko javim, ampak mislim, da je prav, da mogoče za začetek bolj poenostavljeno mogoče predstavim materijo, ki jo vsebuje sprememba zakona. Res je, slišala sem besede državnega sekretarja dr. Matjaža Kranjca, da ste seznanjeni s težavami, ki nastajajo ob omenjeni ali pa ob tem zakonu o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in da bo vlada rešila v prihodnje. Moram reči, da je bila to obljuba že zadnjih šest, sedem, osem let in da enostavno se na to področje ob obilici vsega dela res nekoliko pozablja. Mogoče tudi z vidika, da mogoče določenemu delu tudi ustreza, da se navajajo, vendar, ko smo proučeval možnosti, na kakšen način uredit, se zagotovo je pokazalo najbolj, da spremembo 7. člena, na katerega je sicer tudi Zakonodajno-pravna služba na sam zakon dala pripombe in smo res vložil potem tudi prvi amandma k 7. členu in pa potem tudi amandma k 3. členu in pa k 4. členu, tako da, smo zakon v bistvu z vidika Zakonodajno-pravne službe uredil.

Še enkrat dodajam. Mislim, da je zadeva, če govorimo, da si želimo bit neka sodobna država, ki bo v službi državljanov, da bomo prijazni, moderni in da so osebni kontakti in možnosti spletnega upravljanja tisti, na čimer bomo gradil seveda prihodnjo družbo, je zagotovo to, da damo, prvo kot prvo, možnost, da se vloge za vrednotenje izobraževanja omogoča oddat tudi elektronsko. Glede na to, da danes že vse to obstaja, se mi zdi, da je to ena izmed prioritet in nuj, da se zadeve uredijo. Drugo je seveda tudi ugotavljanje listin, ki se jih omogoča tudi z raznimi, bom rekla, s popisom, jasnim popisom že samega izobraževalnega procesa, tako za prosilce za mednarodno zaščito, ki pridejo brez dokazil v Slovenijo oziroma osebe s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji ali pa tudi repatriirane osebe. Mislim, da je prav, da se tudi za njih na nek način, urejen, omogoča, da lahko dokažejo svojo izobrazbo oziroma stopnjo izobrazbe, ki so jo v matični domovini dosegli. Najbolj pa se mi zdi, no, da moramo seveda razumet tudi vse stiske tistih, ki dejansko so se ali pa, ki jih je Republika Slovenija napotila na izobraževanje v sosednje države ali pa so se odločili, da bojo svoje izobraževanje nadaljeval na eni izmed drugih, sosednjih, ali pa evropskih fakultet in da imajo potem v Sloveniji seveda s tem nekako en unikum ali kakorkoli, navajanja te izobrazbe, ki naj bi bila v izvornem matičnem jeziku.

Še enkrat poudarjam. Tukaj gledam, kar nekaj odzivov sem dobila. Lahko izpostavim res, bom rekla, zdravnike, katerih v Sloveniji primanjkuje, kajne, in da se jih na nek način, oni čutijo to, da se jih na nek način označuje oziroma etiketira, kje so svojo fakulteto opravil. Če so jo opravili seveda v Republiki Hrvaški, na Reki ali v Zagrebu, pa še ostalih fakultetah, se jim potem zraven vsega doda, da so to opravili v Republiki Sloveniji, kljub temu, da so to državljani Republike Slovenije, ki so bili napoteni na eno izmed tujih fakultet in se jim to zdi in da so v Sloveniji opravil strokovni izpit, nostrifikacijo svojega izobraževanja, da se jim to še vedno vleče naprej. Mislim, da v luči, da mi te ljudi potrebujemo in da se jih še vedno veliko izobražuje, tudi v tujini in da si želimo, da bojo po končanem zaključenem študiju se odločili za zaposlitev v matični domovini, ki jih je tudi štipendirala, ki jim je omogočila ta študij, da je prav, da seveda se te zadeve uredijo in da so po vsem pogledih enakovredni vsem zdravnikom, tistim, ki se izobražujejo v Sloveniji. Mislim, da je to tudi neka normalna naša zaveza, da jih bomo, ko bojo zaključili študij, sprejel tudi nazaj in jim omogočil, seveda, tudi naprej karierno izpolnitev.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? (Da.) Lucija Tacer, izvoli.

V bistvu, na pol postopkovno. Želim samo vprašat, če bomo potem na koncu razpravljal tudi splošno, o celotnem predlogu ali bomo šli samo po členih.