Bomo začeli? Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije, gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora sejo tokrat vodil jaz.

S tem začenjamo 5. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje člani in članice odbora. Poslanca Jonasa Žnidaršiča nadomešča poslanec Jani Prednik, poslanko Almo Intihar nadomešča Dejan Premik in poslanca Martina Merzidovška nadomešča poslanec Miroslav Gregorič.

Obveščam vas, so na sejo odbora povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika republike Slovenije, kabinet predsednika vlade, ter predstavniki vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red, dne, 23. junija 2022, pa ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, tako se dnevni red seje razširi z naslednjo A1. točko dnevnega reda. A1. točka se glasi, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o vključitvi kršitve omejevalnih ukrepov Unije med področja kriminala iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obravnava A1. točke bo potekala skupaj z Odborom za pravosodje.

Dnevni red seje Odbora za zadeve Evropske unije tako določa na podlagi 154d. člena Poslovnika Državnega zbora. Zdaj pa dajem besedo predsednici Odbora za pravosodje, gospe Leni Grgurevič.

Lepo pozdravljeni.

Začenjam 4. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti poslanec Kaloh, nadomešča ga poslanec Zoran Mojškerc, poslanec Grims, nadomešča ga poslanec Rado Gladek, poslanka dr. Vida Čadonič Špelič nadomešča jo mag. Žakelj, mag. Meira Hot nadomešča poslanec Jani Prednik, mag. Darko Kranjc nadomešča poslanec Dejan Premik, mag. Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanec Žavbi, poslanka, tudi ne vem če je magistra, se opravičujem Andreja Kert nadomešča poslanka Mateja Čalušić.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za pravosodje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Predlogov za spremembo nisem prejela, zato je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda Odbora za pravosodje in A1. točka dnevnega reda Odbora za zadeve Evropske unije. Predlog stališča Republike Slovenije je do predloga sklepa sveta o vključitvi kršitve omejevalnih ukrepov unije med področji kriminala iz člena 83/1 pogodba o delovanju Evropske unije.

Gradivo k točki smo prejeli od vlade, 23. junija, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah EU. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Predlog stališča je bil v skladu določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odbora za zadeve EU kot pristojnemu odboru, ter Odboru za pravosodje, kot matičnemu delovnemu telesu.

Prosim gospo ministrico, da nam predstavi predlog sklepa sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije, ter da mogoče uvodoma še se dotaknemo pojasnila zakaj je bila potrebna tako hitra obravnava v Državnem zboru. Ja, to je to.

Hvala za besedo, spoštovanja predsednica.

Dobro jutro poslanci in poslanke Odbora in vsi drugi prisotni!

In opravičilo vsem poslankam in poslancem, ki jim v tej dvorani neizogibno in seveda nehote kažem hrbet.

Torej, da gremo k tej točki.

Kot veste, je Komisija 25. maja predstavila predlog sklepa Sveta, s katerim bi med področja kriminalitete iz 83. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije vključili kršitev omejevalnih ukrepov Unije. Gre za področja posebno hude oblike kriminalitete s čezmejnimi posledicami, glede katerih lahko Evropski parlament in Svet, zaradi narave ali učinkov teh dejanj, ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim, določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in glede opredelitve sankcij.

Razlog za ta konkretni predlog so ravnanja subjektov, na katere se omejevalni ukrepi nanašajo, ki so usmerjena v izogibanje ukrepom z uporabo zapletenih lastniških struktur, s katerimi zakrivajo svoje lastništvo, pomoči pravnih strokovnjakov in korupcije, pri čemer lahko seveda igra pomembno vlogo visoka vrednost zamrznjenega premoženja.

Sistemi na področju inkriminacije kršitev omejevalnih ukrepov Evropske unije in sistemi kazenskih sankcij v državah članicah se med seboj znatno razlikujejo, kar seveda otežuje nadzor nad izvajanjem in pregon kršiteljev.

S sprejemom zadnjega paketa omejevalnih ukrepov 3. junija je obveznost inkriminacije teh dejanj sedaj sicer določena za vse države članice Evropske unije. Prav tako morajo države članice določiti primerne ukrepe za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s takimi kršitvami.

Predlagana širitev liste t. i. euro kaznivih dejanj, pa bi Komisiji omogočila, da v naslednji fazi predstavi predlog direktive, ki bi omogočila približevanje zakonodaj držav članic EU na področju opredelitve kaznivih dejanj, kršitve omejevalnih ukrepov EU in sankcij, in s tem zagotovila enoten pristop znotraj Evropske unije. Tak pristop bo mogoč šele na podlagi sprejema tega predlaganega sklepa.

Predvideni predlog direktive pa naj bi določil različne oblike kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo omejevalnih ukrepov, vključno z olajševalnimi in obtoževalnimi okoliščinami, napeljevanjem, pomočjo in poskusom, kot tudi zahtevani subjektivni odnos storilca do ravnanja.

Vključene naj bi bile tudi določbe glede pranja denarja, mejne vrednosti kazenskih sankcij za fizične osebe, ki bi jih morale določiti države članice EU ter podlage za kazensko odgovornost in sankcije tudi za pravne osebe.

Nadalje bi predlog direktive naslovil še pravila o sodni pristojnosti, /nerazumljivo/ zastaralnih rokov, mednarodnem sodelovanju, pa tudi o zaščiti žvižgačev.

Predlog sklepa v povezavi s predvideno direktivo tako predstavlja bistveno širitev možnosti ukrepanja Evropske unije, s sprejemom poenotenih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij. Zaradi tega bo imela odločitev o predlogu sklepa daljnosežne posledice za pravni red Evropske unije, ne glede na to, da sam sklep, kot rečeno, samodejno ne spreminja pravnih pravil.

Pomembno pa je poudariti, da bodo te spremembe lahko bistveno posegle tudi v človekove pravice in temeljne svoboščine ter seveda vplivale tudi na nacionalne pravne rede.

Poleg predvidene direktive na področju materialnega kazenskega prava, je predlog sklepa povezan tudi s predlogom nove direktive o sledenju sredstev in njihovem odvzemu, ki ga je komisija prav tako predstavila 25. maja. Ta direktiva bi se lahko, v skladu s predlogom, uporabljala tudi za kazniva dejanja, povezana s kršitvijo omejevalnih ukrepov, pri čemer bi določeni organi dobili dodatna pooblastila na področju sledenja in identifikacije sredstev, ki so predmet omejevalnih ukrepov. S predlogom stališča glede tega predloga direktive o sledenju sredstev in njihovem odvzemu, bomo prišli pred vas predvidoma še pred parlamentarnimi počitnicami.

Pritiski po hitrem zaključku zakonodajnega postopka glede predloga sklepa o širitvi euro kaznivih dejanj v Evropski uniji so veliki, in zato je pomembno, da Republika Slovenija hitro zavzame stališče do vsebine tega predloga, zlasti pa tudi do načina, po katerem naj se ta pred pristojnimi organi Evropske unije obravnava.

Francosko predsedstvo in Evropska komisija namreč načrtujeta, da bi predlog sklepa Odbor stalnih predstavnikov potrdil že v prihodnjem tednu. Nato pa bi se nemudoma zatem opredelil še Evropski parlament. Taka časovnica je nesorazmerna s potrebo po temeljiti proučitvi vseh posledic sprejetja predlaganega sklepa, saj skrajševanje postopkov nujno pomeni omejene možnosti za poglobljene razprave, pravne analize in morebitne nujne spremembe predloga besedila.

Poleg tega, glede na prepoved retroaktivne veljave predpisov na področju kazenskega prava, tudi ni verjetno, da bi bile zakonske spremembe upoštevane že v zvezi s kršitvami trenutno veljavnih omejevalnih ukrepov v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Iz tega razloga Vlada predlaga uravnoteženo stališče Republike Slovenije, ki po eni strani prepoznava pomen kazenskopravnega odziva na kršitev omejevalnih ukrepov kot skrajni ukrep, obenem pa zagotavlja varovanje postopkovnih varovalk argumentiranega sprejetja zakonodaje Evropske unije. Tako predlagamo, da Republika Slovenija pozdravlja predlog sklepa, saj gre, kot rečeno, za pomemben skrajni ukrep, za zagotavljanje spoštovanja in učinkov veljavnih omejevalnih ukrepov ter za pospeševanje medsebojnega sodelovanja med pristojnimi organi na področju kazenskega prava. Obenem pa bo Republika Slovenija spodbujala učinkovito, široko in poglobljeno razpravo o predlogu in tudi nujno proučitev vseh posledic. Zato predlagamo, da načinov odločanja, ki bi omejevali predvideno vlogo nacionalnih parlamentov in posameznih delovnih teles Evropske unije v zakonodajnem postopku, Slovenija ne podpre. Podpora sklepu torej ne pomeni brezpogojne podpore direktivi, to je pomembno poudariti, torej direktivi, ki bo predlagana v naslednji fazi in ki bo natančneje določila elemente tega kaznivega dejanja.

Toliko uvodno. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa ministrica.

Odpiram razpravo članic in članov obeh odborov. Se kdo prijavlja k razpravi? Ja, izvolite, gospod poslanec Miro Gregorič.

Dobro jutro vsem!

Tu so bili uporabljeni izrazi, ki jih jaz ne poznam, za kar se opravičujem; najlepša hvala sicer za predstavitev. Začel bi s tem, da ne vem, kaj pomeni, če sem pravilno razumel, kršitev omejevalnih ukrepov, kaj je to v normalnem ljudskem govoru.

Kar izvolite.

Hvala.

Ja, preprosto povedano, gre za kršitev sankcij, se pravi, za neizvajanje sankcij, ki jih predpiše Evropska unija. Upam, da je to dovolj.

No, skratka, videti je, da je to še en spill of ali pa nek pljusek čez zaradi te tragedije v Ukrajini. S tem v zvezi smo videli že veliko hitenj, že veliko akcij, s katerimi zdaj živimo. Omenili ste človekove pravice, po drugi strani pa hitri postopek, ki se bo kar drug teden nekje začel in končal na željo francoskega predsednika. Zelo spoštujem francoskega predsednika, francosko demokracijo, vse to je lepo in prav, ampak se mi zdi, da se tu ne uveljavlja in gremo po nekem bypassu. Če gre za človekove pravice, je treba ne dvakrat, je treba trikrat premisliti in zadevo peljati po rednem postopku. Tako vas v tem seveda podpiram. Omenili ste tudi, če sem pravilno razumel, da se ne predvideva vloge nacionalnih parlamentov pri sprejetju teh novih paketov, ki bodo lahko vplivali na nacionalne zakone.

Tako še enkrat, jaz bi predlagal, da… Mislim, vsekakor podpiram to vaše izhodišče in predlagam, da se ta zadeva pelje čim bolj po rednem postopku, v izogib vsakim prevelikim čustvenim poudarkom.

Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Želi še kdo? Ja, gospa ministrica, izvolite.

Hvala lepa še enkrat za besedo.

Ponavadi se sicer ne bi javila, ampak ste, gospod poslanec, izpostavili ravno tisto, kar je srčika tudi tega predlaganega stališča Republike Slovenije. Samo, da bo res povsem jasno, ker mogoče se tukaj kdaj tudi v razmišljanju potem meša razlika med tem sklepom sedaj in potem sprejemanjem direktive. Sklep, kot rečeno, bo samo pomenil vključitev tega kaznivega dejanja kot novega kaznivega dejanja med euro kaznivimi dejanji. Slovenija tako kaznivo dejanje kršitve omejevalnih ukrepov v Kazenskem zakoniku že pozna, tako da to tudi pozdravljamo in samo v tem delu sedaj gre za skrajšani postopek, v katerem ne bo dodatnih vlog nacionalnih parlamentov. In ravno zato mi predlagamo stališče, da se sicer v tem delu ta vključitev sedaj podpre, da bomo pa vztrajali pri tem, da kasneje, ko pa se bo sprejemala direktiva, ki bo natančneje določila elemente kaznivih dejanj in vse, kar je potrebno še določiti pri teh opredelitvah, da tam pa ne bo nobenih bypassov, ampak moramo iti po ustaljenem postopku in zagotoviti poglobljeno razpravo ter ustrezno predvideno vlogo nacionalnih parlamentov. Ravno v tem delu je tudi slovensko stališče nekoliko ostrejše od stališča nekaterih drugih držav, nismo pa tukaj osamljeni. Tako, da verjamem, da bomo tukaj tudi uspeli.