Cenjeni gostje, lepo pozdravljeni! Prav tako vsi ostali, člani odbora in ostali prisotni! Začenjam 1. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: dr. Vida Čadonič Špelič, dr. Matej Tašner Vatovec, ki ga bo čez deset minut nadomestil Milan Jakopovič… / popravek v ozadju/ Prosim? Aja, ravno obratno. Mag. Darko Krajnc, ki ga bo nadomestil oziroma ga že nadomešča Robert Janev.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SKUPNO POROČILO O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2021, ki je bilo 14. 4. 2022 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Državnotožilskega sveta z dne 26. 5. 2022 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 4. 7. 2022.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Vrhovno državno tožilstvo, Državnotožilski svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet, ki so se opravičili.

Skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2021 je Državnemu zboru posredoval generalni državni tožilec, skladno s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu. Odbor za pravosodje ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjamo obravnavo Skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2021. Besedo dajem gospodu Šketi, generalnemu državnemu tožilcu. Izvolite.

Hvala.

Spoštovana predsednica Odbora za pravosodje, spoštovani člani Odbora za pravosodje, spoštovana ministrica, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta in vsi ostali!

Kratko bom predstavil Skupno letno poročilo delovanja državnih tožilstev za leto 2021, iz katerega izhaja, da so državni tožilci prejeli v letu 2021 24 tisoč 658 kazenskih ovadb, kar predstavlja nekoliko manjši pripad kot v enakem časovnem obdobju v letu 2020. So pa rešili 25 tisoč 77 kazenskih ovadb, torej, da je bil clearing rate, torej obvladovanje pripada, 101,7 %, kar je primerljivo tudi na ravni preteklih let. Poudariti moramo, da so tudi državna tožilstva rešila skupaj 419 ovadb več, kot so jih prejela. Dinamika pripada in reševanja zadev izkazuje, da so državna tožilstva torej obvladovala pripad, vendar je moč po drugi strani tudi ugotoviti, da se je pripad ovadb zmanjšal za okoli 5 tisoč zadev. Glede na covid situacijo in zmanjšanje poteka glavnih obravnav ter vseh narokov so se tožilci usmerjali v reševanje svojih zadev v nekoliko večji meri, kot se bodo lahko spet v prihodnosti.

Delež obtoževanja državnega tožilstva je bil tudi zelo uspešen. V letu 2021 je bilo obtoženih 7 tisoč 953 polnoletnih storilcev, kar je sicer za 713 manj kot leta 2020, pa podobno kot v 2020, vendar predstavlja kot v vseh letih, zadnjih treh letih, približno tretjino vseh končnih odločitev samoobtoževanja, s tem da je delež obtoževanja v državi stabilen. Skupno število končnih odločitev državnih tožilcev v mladoletniških zadevah pa se je povečalo za 5 % v letu 2021, to pomeni, na tisoč 313 postopkov zoper mladoletnike, medtem ko je bilo obtoženih zraven tega še 86 pravnih oseb, kar je pa za 13 % manj. Nadalje tudi ugotavljam, da je v zadnjih štirih letih delež odstopanja od pregona po opravljenih preiskavah v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže, da so se tožilstva v slabi četrtini primerov po preiskavi odločila za odstop od kazenskega pregona, v treh četrtinah pa za obtožbo.

Alternativa obtožbi. Želel bi povedati, da smo se hkrati s tem ukvarjali na državnih tožilstvih nekoliko več z alternativnimi oblikami kazenskega pregona. Tako smo v letu 2021 obravnavali kazenske ovadbe zoper 3 tisoč 119 oseb, v tisoč 998 primerih se je zaključilo z zavrženjem ovadbe, kar predstavlja 64 % vseh alternativno obravnavanih, kar je več kot v letu 2020. Izvajanje alternativnih oblik kazenskega pregona je torej rezultiralo v tem, da je bilo s strani storilcev kaznivih dejanj nakazanih okrog 368 tisoč evrov v korist javnih ustanov in v dobrodelne namene, kar je približno za 158 tisoč evrov več kot v letu 2020. V letu 2021 je bil zaznan nekoliko manjši pripad postopkov poravnavanja, predvsem zaradi covid situacije in teh postopkov je bilo 631, in sicer v letu 2020 pa je bilo 655. Državni tožilci so v okviru alternativnih oblik predlagali za pospešitev postopkov kaznovalne naloge zoper 2 tisoč 983 oseb, sodišča so jih izdala 2 tisoč 841, kar pomeni, da so kar 95 % sledila predlogom državnih tožilcev. Kaznovalni nalogi pospešujejo pred okrajnimi sodišči postopke na ta način, če ne pride do ugovora, da so kazenski postopki takoj tudi zaključeni. Tudi število predlaganih kazni v okviru kaznovalnih nalogov je bilo v letu poročanja dokaj enako kot v preteklih letih. Prav tako pa so državni tožilci v primerjavi z letom 2020 pogosteje pristopali k pogajanjem o sporazumu priznanja krivde. Izvedli so 339 pogajanj, torej je v primerjavi z letom 2020, ko je bilo takšnih postopkov 275, dosti večje. Ob večjem številu izvajanih pogajanj, ki tudi pripomorejo k temu, da se lahko izdajo sodbe na podlagi priznanja krivde, se je kar 95 % takšnih zadev zaključilo s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde, kar predstavlja 2 % izboljšanje v primerjavi s preteklimi leti. Na uspeh obtoževanja v obravnavanih zadevah sem ponosen, glede na to, da je odstotek kar 88,6 %, to pomeni, da se je povečala stopnja obsodilnosti, kot je bila v preteklih letih. Torej, uspeh obtoževanja je na zelo visoki ravni, to pomeni, da državni tožilci zelo kritično presojajo kazenske ovadbe, da jih izločajo predhodno z drugimi oblikami, torej zavrženje kazenskih ovadb z odstopom od pregona, in selekcionirajo samo tiste, kjer je podan dejansko utemeljen sum, kar sledi tudi temu, da je visoka stopnja obsodilnosti na zelo visoki ravni in seveda vse pohvale na prvi stopnji. Seveda, nekoliko nižja je pa pri pravnih osebah, saj se to pogojuje z likvidacijo in prenehanjem pravnih oseb, kjer pride do izbrisa, in tam ni moč govoriti o obsodilnih sodbah, temveč se postopki ustavijo.

Kar se tiče kadrovskih zadev, bi pojasnil po predstavitvi našega dela, ker se bom malce širše dotaknil tudi tega. Seveda, moč je ugotoviti, da so bila tudi v določenih zadevah na sodiščih izvedena določena začasna zavarovanja in podane pobude za začasno zavarovanje v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet začasnih zavarovanj v zvezi z Zakonom o kazenskem postopku, je bilo v letu odrejenih okrog 50 milijonov evrov, skupna vrednost protipravne premoženjske koristi pa kar okrog 230 milijonov evrov. Seveda, v Sloveniji še vedno nimamo ne urada za odvzem premoženjske koristi oziroma imamo kontaktne točke ARO. Z ministrstvom že sodelujemo pri pripravi teh podlag, zakonskih, ki bodo sprovedle vse te zadeve v prihajajočem letu oziroma v naslednjem letu. V letu poročanja se je pa tudi v okviru Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora število odrejenih finančnih preiskav nekoliko zmanjšalo, bile so odrejene štiri finančne preiskave zoper 18 pravnih subjektov. In sicer, so bila pa začasna zavarovanja z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izvedena v 13 primerih v skupni vrednosti okoli 3,1 milijona evrov. O tem bo več govora, ko bo predstavitev letnega poročila Specializiranega državnega tožilstva v nadaljevanju.

Želel bi še poudariti, da so se državni tožilci udeležili, glede na kadrovsko stisko, v letu 2021 števila narokov, ki jih je bilo za okoli 18 % več, in sicer jih je bilo 10 tisoč 781, ostalih narokov pa za 20 % več, kar pomeni 12 tisoč 379 udeležb, se je udeleževalo izključno samo 200 tožilcev okvirno. Seveda, poleg že tistih rešenih 25 tisoč in 12 tisoč 379 udeležb pomeni velik pritisk na državne tožilce in obvladovanje in zagotavljanje učinkovitosti kazenskega pregona. Določene časovne standarde in zagotavljanje meril 90-dnevnega roka so tožilci v primerih poskušali zagotavljati v večji meri. V posameznih primerih, kjer pa le-tega niso zagotavljali, pa so podajali poročila in zaprosila za podaljšanje teh rokov. Vendar moramo poudariti, da državni tožilci imamo edini v verigi vseh teh deležnikov, od policija do sodišča, zelo kompresirane roke, to je 90-dnevni rok, in bi pričakovali, da so ti roki pri katerih drugih deležnikih tudi bolj objektivno zastavljeni, tako da ne pada breme na državno tožilstvo, kot boste videli v posameznih primerih, kjer čakamo na glavne obravnave tudi po več let po vloženih obtožnih aktih.

S ciljem večje učinkovitosti, pravočasnega reševanja je tudi skrb za enakomerno obremenjenost državnih tožilstev. Glede na izrecno in izjemno kadrovsko podhranjenost smo se posluževali sistemskih ukrepov, ki pa niso predmet dolgotrajne obravnave in ne smejo biti, sploh zaradi tega, ker ni zagotovljena kadrovska podlaga za delovanje. Državnih tožilcev v Republiki Sloveniji bi moralo biti po uredbi 268, trenutno jih je 200, to pomeni kar 25 % delež manj. Tako državni tožilci delajo 75 %. Ne bi se želel izražati s športnim žargonom, ampak če ni popolne ekipe, tudi ne more zmagovati. Kljub temu, da obvladujemo pripad, imate na strani 235 v tabeli A-29 mojo projekcijo, ki kaže na to, kaj se bo zgodilo z državnim tožilstvom v prihodnosti. Ne bom se izrazil s kritičnimi oblikami, ne da bo kolapsiralo, ampak stanje bo ekstremno kritično in ne bo moglo obvladovati, število nerešenih se bo povečevalo, glede na to, da bo padalo število državnih tožilcev, kot že upada, kajti fluktuacija kadra je velika. Ne samo, da se državni tožilci upokojujejo, državni tožilci tudi odhajajo. Zakaj? Državni tožilci so pred veliko presijo, ne samo pripada zadev in obvladovanja pripada, ampak tudi vseh ostalih deležnikov. Saj vemo, državni tožilci so podvrženi lahko tudi posameznim diskreditacijam v medijih, z določenimi političnimi napadi in se jih poskuša na ta način diskriminirati. Služba tožilca je izjemno izpostavljena in na ta način tudi, tako kot vsaka, se pričakuje, da deluje avtonomno, neodvisno in samostojno, neodvisno od vpliva zunanjih deležnikov, kogarkoli pač se dotika. Velikokrat je bilo govora tudi, da je tožilcev zadosti, temu ne moremo slediti in ni pričakovano.: Več kazalnikov kaže na to, da ravno obratno, tako poročilo komisije, Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja 2020 je že takrat ugotavljalo, da je v Sloveniji, da na 100 tisoč prebivalcev je bila v Sloveniji 10,2 državnega tožilca pod evropskim povprečjem, ki znaša 12,3 državnega tožilca. Prav tako pri uspešnosti delovanja in pripada je bilo ugotovljeno, da državni tožilci na 100 prebivalcev Slovenijo obravnavajo 3,2 zadeve in tudi med tem, ko je evropska Mediana samo 2,07, prav tako pa vrednost kazalnika zadeve, ki jih obravnava državni tožilec, za Slovenijo je bila 296 za Slovenijo, med tem ko je bila evropske Mediana pa samo 189. To kaže na vse te obremenitve in odstotke s katerimi lahko kategorično zavržemo in zavrnemo vse očitke po tem, da je državnih tožilcev zadosti. Med tem, ko se postopki sodnikov imenovali postopoma nemoteno v zadnjih letih v parlamentu, to ne moremo reči, da se je dogajalo z imenovanjem državnih tožilcev pri Vladi Republike Slovenije. Isto smo imeli problematiko, kot vam je že znano, z evropskimi delegiranimi tožilci, vendar mi še večji, torej, če se izrazim znotraj organizacije, da pokrivam delovanje državnega tožilstva, še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da se tožilci niso imenovali oziroma so se na preskok, in da bi uspešno obvladovali učinkovit pripad. Kot sem že poudaril, takšna masa števila zadev, da poleg že znanih pripada in pa že znanih zadev, torej bomo rekli okrog 25 tisoč znanih in 25 tisoč še neznanih, 50 tisoč poleg tistih 12 tisoč narokov, moramo vedeti, da tožilci usmerjajo v predkazenskem postopku policijo, usmerjajo, smo imeli nekoliko težav tudi z uredbo, ki je bila spremenjena oziroma je že Vlada spremenila, da je bilo potrebno pisno usmerjanje prav v vseh zadevah, to je mašilo učinkovitost, hitrost in učinkovitost državnega tožilstva. Na ta način tudi sem tudi predlagal, sem podal pobudo za oceno ustavnosti, ki sem jo seveda umaknil v skladu s sprejeto spremembo uredbe. Vse to kaže na to, da državni tožilci pokrivajo več organov hkrati, ne samo policijo, ki jo usmerja ter druge inšpekcijske službe, temveč tudi preiskovalne sodnike v okviru preiskav, hodijo na naroke za glavno obravnavo in seveda tudi še dežurajo, 24 urno dežurno službo opravljajo v okviru svoje službe. tako da, verjemite mi, da so izpostavljeni izrazitemu presingu. Sam sem seznanil s tem presingom, tudi imamo določena zdravniška poročila določenih državnih tožilcev z dejanskimi izkazi, da so državi tožilci pregoreli in to je seveda zaskrbljujoče. Mi smo za to, da se zagotavlja učinkovitost, tudi učinkovitost na ta način, da se zagotavlja določena ustrezna finančna, materialna, ne samo kadrovska sredstva. Tudi ta določen odstotek nam je bil v lanskem letu prikrajšan. Seveda zaradi tega smo tudi pisali in podali pripombe Državnemu zboru. Seveda po drugi strani bi pa še želel podati, da so vse te zadeve predmet seveda bodočih usklajevanj. Jaz sem že podal določene predloge za zagotovitev primernih kadrovskih resursov na Državnemu tožilstvu, torej po popolnitvi dela državnih tožilcev kot tudi vsega podpornega osebja.

Zdaj bi še nekoliko se dotaknil posameznih vprašanj. Kot vidite, na koncu analitični del je ta, ki izkazuje vse te kazalnike. Seveda meni je želja, da bi se pravilni o letnem poročilu omejil v prihodnosti, v prihodnjih letih samo na analitični del, na splošni del seveda lahko mi objavljamo tabele in kazalce, tudi s svojimi BI orodji na spletnih straneh. Ponosen sem tudi na našo spletno stran. Mislim, da imamo na področju Evropske unije edino na tako sofisticiran način prikazana mesečna poročila po posameznih kaznivih dejanjih koliko tožilci obravnavajo in katere zadeve, koliko so jih zavrgli, iz katerih razlogov so bile zavržene, tako da lahko ne samo strokovna javnost, temveč tudi laična javnost spremlja te kazalnike. Seveda smo bili tudi, sem bil z določenih strani kolegov pohvaljen, da imamo takšno spletno stran, ki to podporo nudi kot transparentnost javnosti za to, da se lahko javnost tudi ukvarja z določenimi vprašanji, ima na razpolago, tudi sami novinarji, da lahko posegajo po vseh teh zadevah. Ponosen sem tudi, da smo dosegli, da je analitična služba ažurno ažurirano daje podatke, ki niso v letnem poročilu, posameznim, ogovore na vprašanja posameznim medijem, in pa tudi določeni strokovni javnosti, ki lahko analizira naše podatke. V preteklosti smo že tudi bili odpri in smo odstopili določene spise Varuhu človekovih pravic, ki je analiziral sovražni govor, tako da so ji tudi neki povzetki in analizo naredili v preteklih letih.

V svoji politiki pregona pa seveda lahko rečem, da sem izpostavil par vprašanj, ki bom jih izpostavil kot prednostne. Vsako leto sicer poudarjamo določene zadeve, vendar je treba poudariti, da dinamika se giba v različnih oblikah in pripadu. Pripad se je povečal, na primer, kar je zaskrbljujoče, na področju korupcije. Korupcija je, kot vemo, v letih, kjer se bližamo nekim sistematičnim rešitvam zato, da odpravimo korupcijo v državi, zelo niha. Medtem ko je gospodarska kriminaliteta padla, je pa korupcija se povečala in smo /nerazumljivo/ 368 zadev. Seveda v tem primeru je bilo povečanje tudi ponarejanje listin v zvezi s Covid ukrepi. To dvoje je bil prirast. Zakaj, na kakšen način, moramo sami ugotoviti. Seveda so določene dinamike kaznivih dejanj vsako leto odvisne od stanja v družbi oziroma situacije. Nekatere se povečujejo, nekatera preiskanost je manjša. Tudi ne vemo, verjetno bo tudi pripad v naslednjem letu večji, glede na to, da ne vemo, kakšno bo stanje s Covid situacijo.

Seveda, izpostavil bi, v kasnejših fazah bodo tudi določene kazniva dejanja prestavili iz njihove pristojnosti na Specializirano državno tožilstvo temu Oddelku za posebna preiskovanja s policijskimi pooblastili. Jaz bi se dotaknil samo nekaj kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali, in so interesantna tudi za javnost. Prvo izmed teh, ki je tudi v politiki pregona določena kot prednostno, je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ta je že večkrat, po prelomni sodbi v letu 2019, kjer je Državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti in je doseglo, da je javni red /nerazumljivo/ abstraktno konkretni stran izpolnjen na ta način, da je prišlo do ogrožanja že dovolj, da se lahko poda kazenska ovadba. Seveda pogrešamo tu v nekoliki meri tudi zakonodajne ureditve v okviru prekrškovnega prava, ki zaobsega sovražnega govora kar 95 % kazniva dejanja, v manjši meri obsega t. i. sovražni govor, mi imamo samo kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki ima zelo določen zakonski okvir, ki ga moramo upoštevati. V okviru tega so zajete tudi t. i. kazniva dejanja s sovražnim motivom, to so t. i. /nerazumljivo/, to so druga kazniva dejanja, ki jih označujemo posebej. Teh je bilo v lanskem letu 25, na primer poškodovanje tuje stvari ali pa karkoli drugega. Ta kazniva dejanja posebej označujemo v naših vpisnikih, ker vemo, da se zaobsega tudi, ne samo člen 297., temveč tudi druga kazniva dejanja.

Hkrati bi pa želeli poudariti tudi, da sodelujemo z vsemi organizacijami, ki preiskujejo, se ukvarjajo s tako sovražnim govorom, kot tudi s prekrškovnimi in drugimi oblikami.

Seveda, na drugi strani tudi pogrešamo medijsko zakonodajo, tudi filtre posamezne, ki bi preprečevale sovražni govor, ki ni v izključni pristojnosti Državnega tožilstva. Pričakovanja javnosti so nekoliko velika od Državnega tožilstva v tej smeri, vendar bi pričakovali tudi, da se omenjena vprašanja urejajo z določenimi zakonodajnimi spremembami, ki bodo seveda ob pravici do svobode govora, seveda treba poudariti, omejevala vse te oblike t. i. sovražnega govora, ki ne spada v kaznovalno pravo in se jih ne more reševati s Kazenskim zakonikom. Tukaj so naša pričakovanja velika, sploh na področju prekrškovnega prava, kot sem poudaril, in pa določenih filtrov spletnih omrežij in odgovornosti spletnih urednikov za podajanje teh pripomb.

Potem kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, ta se vedo pojavljajo, kot takšna. Bilo je nekoliko v upadu, seveda, vidimo pa, da je bilo v letu 2022 se povečala stopnja obsodilnosti, obsodilnih sodb zoper polnoletne osebe, vendar pa po drugi strani ugotavljamo, da v primerjavi leto 2022, ki je bilo zadev na sodiščih dvakratnik se je v letu 2021 povečalo teh nerešenih zadev pred sodišči, kar na število krat 3 to pomeni, da pričakujemo večjo stopnjo sojenja v zvezi s temi vprašanji, ki se nanašajo na delovno in socialno varnost in seveda tudi podrejeno tudi uspešnost obsodilnih sodb, ki je bila moram poudariti pri delovnem pravu torej pri kršitvi pravic delavcev, kar 89 odstotna, kar je pohvalna obsodilna stopnja obsodilnosti.

Glede bančne kriminalitete bi poudaril in bo verjetno na Specializiranem državnem tožilstvu podali samo na kratko. Da je bilo v letu 2021 obravnavanih 43 odprtih zadev, od katerih je bila kar večina na sodiščih torej 35. V letu 2021 kot ste sami lahko videli sta bili izrečeni 2 obsodilni sodbi, 8 zadev je v predkazenskem postopku. V fazi sodne preiskave pa 12 zadev. Skupno 54 obtoženih fizičnih oseb, od tega kar 46 bančnikov in dve pravni osebi. V 23 zadevah so bili vloženi tudi obtožni akti zoper 97 fizičnih oseb od tega kar 60 bančnikov. Skupna vrednost škode, ki naj bi bila obravnavana na sodiščih in so odprti postopki je okoli 367 milijonov evrov.

Pregon kaznivih dejanj na področju zdravstva. Kot sami ugotavljate gre za sistemsko korupcijo, ki jo bomo rekli seveda uspešno preganjamo tudi v velikem številu. Do konca lanskega leta je bilo vloženih še dodatnih 5 obtožnih aktov in 4 obtožnice in eden obtožni predlog. Postopki so bili vloženi zoper 37 oseb, od tega 32 fizičnih in 5 pravnih oseb. Protipravna premoženjska korist, ki je bila iz teh kaznivih dejanj je znašala 1,3 milijona evrov, ampak bolj nas skrbi ta korupcija, ki je v zvezi s tem povezana. V letu 2021 sta bili izdani dve obsodilni sodbi v letošnjem letu, ki bo predmet poročanja naslednje leto dosti več, ampak to ni to vprašanje. Tukaj na tem področju pričakujemo tudi od določenih resorjev, da se sistemska korupcija poskuša odpraviti tudi z drugimi nadzornimi mehanizmi in vzvodi, ki bodo preprečevali in omejevali ne samo javno naročanje, temveč tudi ukrepe, ki jih sprejemajo v zvezi z omenjeno korupcijo.

Kar se tiče drugih oblik bi lahko poudaril, da so se kazniva dejanja nekoliko, kar zmanjšala kazniva dejanja prepovedane prehajanje meje. Ne vem čemu je temu trend pripisati. Sicer je padec na področju na primer lahko poudarimo na Ptuju, da so se zmanjšala kazniva dejanja prepovedanega prehoda meje za 62 odstotkov na Ptuju, v Ljubljani za 51 odstotkov, v Krškem za 43 odstotkov. Povišanje pa na primer na drugi strani je bilo v Murski Soboti, Celju in Kopru. Očitno so se te rute migrantov oziroma nezakonitih prehodov sprovaja v različnih oblikah in se prilagaja glede na pač pokritost državne meje.

Zaskrbljujoče je dejstvo z zvezi s kaznivimi dejanji zoper okolja in prostora. Tudi temu namenjamo veliko entuziazma in vlaganja napora. Pri tem imamo tudi vložena določena kazniva dejanja. Prejeli smo 145 novih kazenskih ovadb torej, kar za 7 odstotkov več kot v letu 2020 31 ovadb zoper pravne osebe. Iz podatkov reševanja kazenskih ovadb iz obravnavanja področja je razvidno, da so državna tožilstva rešila 119 ovadb, kar pomeni, da smo veliko število namenjali tudi temu. Vidimo, da v okviru delovne skupine, ki jo imamo ustanovljeno pri Vrhovnem državnem tožilstvu, da Vrhovno državno tožilstvo sodeluje tako kot pravic delavcev tudi pri tej problematiki z inšpektorji, vendar tudi v tem primeru pri Inšpektoratu za okolje in prostor mislim, da bi morali tako kot pri delovnih inšpekcijah okrepiti nadzor tega. Zavedati se morate, da veliko odpadkov ostane v Sloveniji ali skrito ali odvrženo na nezakonita odlagališča ali na polja ali na karkoli. Tako da, če ne bomo sledili temu trendu Slovenija ne bo v tem segmentu pokrita na ta način, da ne bo več toliko zelena dežela kot jo imamo po navadi seveda radi, ampak glede na število podatkov, ki so pojavljajo statističnih pa tudi v primerih medijskih, ki ste jih spremljali se te odpadki odvažajo na različne deponije oziroma se hranijo oziroma so lahko tudi v tranzitu skozi Slovenijo. Tukaj moramo posebno pozornost preveriti inšpekcijskim službam in se s sodelovanjem seveda okrepitve nadzora. Na kakšen način se nadzor izvaja? Nadzor se ne izvaja šele takrat, ko pride do onesnaženja, ampak preventivno in naključno in seveda tudi z določenim podpornim osebjem, ki zagotavlja vsem tem službam reševanje teh zadev.

Seveda sodelovanje. Državno tožilstvo je sodelovalo tudi pri različnih oblikah mednarodnega sodelovanja tako v okviru različnih organov je mednarodne aktivnosti Državnega tožilstva tako na prvi kot na drugi in tretji stopnji so v velikem obsegu z različnimi. Sodelujemo z organizacijami kot je OECD, / nerazumljivo/ Greco teh mednarodnih institucij in pa tudi Evropsko komisijo, kar se tiče ocenjevanj in pa seveda tudi ocenjevanj v zvezi s vladavino pravo, kjer podajamo tudi svoje ocene in tudi svoja poročila. Na ta način tudi drugi nadzorni mehanizmi v okviru EU ugotavljajo stanje vladavina prava v RS. Mislim, da pričakujemo osnutek oziroma zaključno poročilo mislim, da v tem mesecu, če bo izdala Evropska komisija glede stanja vladavina prava v Republiki Sloveniji. Dotikajo se tudi Državnega tožilstva. Z veseljem pričakujemo te ugotovitve.

Kar se tiče sodelujemo tudi z Eurojust seveda, ki je ključna točka za sodelovanje pri pregonu kaznivih dejanj, kjer se ustanavljajo tudi tako imenovane skupne preiskovalne skupine in pa seveda tudi pokrivajo pomoč državnim tožilcem in preiskovalnim sodnikom pri obvladovanju kaznivih dejanj z mednarodnimi razsežnosti.

Kar se tiče našega sodelovanja pri določenih projektih bi izpostavil samo, da sodelujemo tudi pri nekolikih evropskih projektih in se lahko tudi pohvalimo z njim. Eno je izboljšanje učinkovitosti in kakovosti opravljanje zadev na državnem tožilstvu poleg krepitve vladavina prava projekta / nerazumljivo/, ki se nanaša na vpisnike in pa e-kodeks, e-baz podatkov, ki se posredujejo za potrebe državnih tožilcev, policije in pa drugih. Hkrati tudi projekt, ki se je zaključil je bil Barnahus v zvezi z varstvom torej hiše za otroke. Vsi ti projekti, ki smo jih skupaj tudi z ministrstvom pripeljali do konca in pa z vrhovnim državnim tožilstvom so pohvale vrednim. Pri kategoriziranju mednarodnih dejavnikov je Slovenija mislim, da v zgornjem vrhu pri varstvu zaščite pravic otrok in žrtev. To je tudi ta Barnahus. Po drugi strani pa smo zelo na nizki ravni, kar se tiče digitalizacije in vlaganja v digitalizacijo pravosodja. To tudi ugotavlja Eurojust / nerazumljivo/ tako, da pričakujem tudi, da se na teh kazalnikih vloži več sredstev oziroma več resursov, zato da dvignemo digitalizacijo na višji raven. Mi sicer sodelujemo s policijo. Sedaj nekatere projekte odpiramo na novo tako, da v tej verigi pravičnosti bi prišli do e-spisov, e-digitalinih dokazov, ki bi prispevali k tej boljši učinkovitosti in pa učinkovitosti tudi pri prenosu dokazov. V posameznih primerih morajo sedaj, ko je odpadlo to v bistvu predlaganja dokazov v kazenskih ovadbah in izločanje. Na primer na specializiranem državnem tožilstvu tudi po mesec morajo prepisovati ročno priloge, kar je za nas neznosno in krajšanje duši postopek sploh pri tožilstvu, ki imamo tako veliko obsežne zadeve, da se ukvarja s popisom prilog. Jaz mislim, da moramo, da je čas, da napore vložimo v digitalizacijo, v pravosodje kot je tudi zaželeno.

Na koncu bi pohvalil delo državnih tožilcev, ki so s svojimi ekstremnimi vložki prispevali k temu, da so obvladovali pripad seveda število nerešenih pa se po drugi strani bo povečevalo. Glede na to, da nas je v lanskem letu zapustilo tudi nekaj tožilcev, ki so prišli v v sodniške vrste ali pa celo strokovni sodelavci, ki so začeli prehajati s tožilstva, prvič se nam je dogajalo, v policijske vrsti. No, to kaže na to, da treba dat več poudarka državnemu tožilstvu, ki je ključen pri temu, da je varuh zakonitosti. To se izkazuje tudi, da smo na Vrhovnem državnem tožilstvu poleg zahtev za varstvo zakonitosti v kazenskih postopkih vložili veliko zadev iz prekrškovnih zadev, ki so se nanašale tudi na določena stanja iz anti kovidnih ukrepov na Vrhovno sodišče in smo bili pri tem tudi uspešni. Tako da, v vseh treh kategorijah, od prve stopnje do tretje stopnje, lahko potrdim, da so bila naša zalaganja in delo učinkovita, na koncu koncev seveda manko na, tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu, državnih tožilcev je poleg Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani največji, bomo rekli že skorajda 50 odstoten, tako da, kar se tiče kazenskega oddelka, tako da nujno pričakujemo popolnitev tega resorja.

Hvala lepa, to bi bilo z moje strani vse, za kratko predstavitvijo. Izvolite.

Hvala lepa, gospod Šketa.

Želi besedo predstavnik Državnotožilskega sveta, gospod Igor Lučovnik? (Da.) Hvala.

Dober dan.

Lepo pozdravljena gospa predsednica, vsi poslanke in poslanci … / medsebojni pogovor/ in ministrica za pravosodje ter generalni državni tožilec in vsi drugi prisotni!

Torej, Državnotožilski svet je kot samostojen državni organ, ki opravlja naloge državno tožilske samouprave in upravne naloge ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pregona in varovanju samostojnosti državnih tožilcev, v skladu s prvim odstavkom 104. člena Zakona o državnem tožilstvu, na 89. seji opravil razpravo k predloženemu Letnemu poročilu o delu državnih tožilcev v letu 2021 in pri tem glede na statistične in analitične podatke v tem poročilu, ugotovil, da so državna tožilstva v letu 2021, delovala zakonito, učinkovito in v skladu s prejeto politiko pregona.

Ugotovili smo tudi, da je poročilo sestavljeno skladno s pravilnikom o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, ob tem pa opozorili na težavo v zvezi z tem pravilnikom, na kar opozarjamo že kar nekaj časa, da je sestavljen tako, da enostavno se nabere v to poročilo prevelika masa različnih podatkov, tako da so zadnja leta ta poročila dolga tam 270 strani, zato bi bilo potrebno ta pravilnik prevetrit in ugotovit, kaj je tisto, kar je nujno za sestavo takega poročila, da lahko smotrno ocenimo delo državnih tožilstev.

O kadrovskih težavah ne bom kaj dosti govoril, čeprav v našem mnenju je zajeto tudi to področje. To mnenje ste tudi prejeli v Državni zbor. Ob tem bi poudaril samo to, da je dejansko nesprejemljivo, da se od leta 2017, ko je bilo 83 % državno tožilskih mest zasedenih, to iz leta v leto niža in je bilo lani na 75 odstotkih zasedenosti. Zato v celoti podpiramo Vrhovno državno tožilstvo oziroma generalnega državnega tožilca, ki si prizadeva, enako tudi Državnotožilski svet, da se število predvidenih mest državnih tožilcev v kadrovskem načrtu izenači z odredbo o številu mest, ker že tukaj je razlika za 32 tožilskih mest, da o tem, da bo treba v prihodnosti razmišljati tudi sicer o spremembi navedene odredbe niti ne govorim. Toliko o teh kadrovskih zadevah, ker je generalni državni tožilec že precej o tem povedal.

V zvezi s sporočilom, smo se na Državnotožilskem svetu tudi nekoliko dlje zadržali na dilemi pri specializiranem državnem tožilstvu, razmerja med imenovanimi in dodeljenimi državnimi tožilci. Ocenjujemo, da bi bilo primerno, da se število mest imenovanih državnih tožilcev povečuje, če hočete, na škodo dodeljenih državnih tožilcev. Zakaj tako? Vsaj dva razloga sta za to. Državni tožilec je dodeljen na Specializirano državno tožilstvo recimo za štiri leta. Glede na zapletenost zadev s katerimi se Specializirano državno tožilstvo ukvarja, je to kratka doba in je to skoraj v vseh primerih potrebno podaljševati še za tako mandatno obdobje. V tem času pa so okrnjena Okrožna državna tožilstva od koder prihajajo ti dodeljeni tožilci in v tem času ne morejo zasedati na teh Okrožnih državnih tožilstvih teh mest državnih tožilcev, ki so dodeljeni na Specializirano državno tožilstvo in imamo zaradi tega potem še dodatne težave pri zagotavljanju pokrivanja kadrov s strani državni tožilcev. Tako da, to je razmislek tudi za v bodoče, zakonske in podzakonske akte, ki to urejajo.

Podpiramo tudi razmišljanja tako vrhovnega državnega tožilca kot samih državnih tožilcev, da bi se čim več bagatelnih kaznivih dejanj dekriminaliziralo in bi se ta kazniva dejanja spremenila v prekrške, saj je s temi bagatelnimi dejanji kar precej dela, namesto da bi se tožilstva ukvarjala z zahtevnejšimi kaznivimi dejanji. Podpiramo tudi ustanovitev in zagon nacionalnega Urada za prevzem premoženjske koristi in Urada za upravljanje zavarovanja in odvzema premoženja. Ta dva urada sta že nekaj časa na tapeti, da bi zaživela. Ob tem pa opozarjamo, da nikakor ne bi bilo primerno, da bi bila ta dva urada oblikovana oziroma ustanovljena v okviru državnega tožilstva, ampak morata to biti urada izven državnega tožilstva.

To je v glavnem na kratko to kar smo v tem našem poročilu povedali. Morda samo še to. Tako na izvršilno vejo oblasti kot na vas, zakonodajno vejo oblasti, Državnotožilski svet apelira, da se vse materialne, procesne zakone in druge akte sprejema premišljeno v sodelovanju z vsemi deležniki uporabe teh bodočih aktov oziroma zakonodaje, ker v nasprotnem primeru lahko prihaja do blokad dela državnih tožilcev.

Toliko v zvezi s tem. Še enkrat poudarjam, da je državno tožilstvo kot celota, izkazuje uspešno delo ter učinkovito in odgovorno poslovanje v letu 2021.

Hvala.

Spoštovani gospod Lučovnik, hvala za besedo.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani predsednik Državnotožilskega sveta, poslanke in poslanci in seveda tudi ostali prisotni.

Ministrstvo za pravosodje pozdravlja pripravljeno skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2021. To poročilo predstavlja seveda pomemben akt, ki mora biti pregleden in uporaben. Njegova bistvena vsebina in namen je analiza vzrokov za morebitne odklone posameznih državnih tožilstev in pa ocena doseganja načrtovanih ciljev politike pregona. Na ministrstvu ugotavljamo, da je skupno poročilo za leto 2021 pripravljeno skladno z določili Zakona o državnem tožilstvu in pa Pravilnika o obliki Letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva in pozdravljamo, da državno tožilstvo skupno poročilo vsako leto vsebinsko in kvalitativno nadgrajuje, kar je v skupnem poročilu o delu za leto 2021 kot tudi že v lanskem skupnem poročilu posebej razvidno v analitičnem delu, kjer so grafi in ugotovitve prikazane po med seboj primerljivimi tožilstvi skladno z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev. Ta nadgradnja analitičnega dela skupnega poročila po našem mnenju nedvomno daje poročilu dodatno vrednost in ga izboljšuje z natančnejšo primerjavo rezultatov poslovanja državnih tožilstev in pa tudi razlik med posameznimi med seboj primerljivimi državnimi tožilstvi, kar gotovo pripomore k obvladovanju tveganj.

V začetku glede na to, da je bilo sestava ali pa obseg letnih poročil tudi že izpostavljena tako s strani generalnega državnega tožilca kot predsednika Državnotožilskega sveta bi samo informirala, da ministrstvo predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu predlaga prožnejšo in s politiko pregona povezljivo ureditev načrtovanja ter statističnega poročanja o poslovanju državnih tožilstev. S predlagano ureditvijo, ki bo kmalu oziroma nekje v jeseni, predvidevamo, tudi že v nadaljnji obravnavi, določitev podrobnejše vsebine in oblike letnega poročila prenašamo iz zakonske na izvedbeno raven, na zakonski ravni pa bi ohranili samo najpomembnejše elemente vsebine letnega poročila in skupnega poročila o poslovanju državnih tožilstev, pri čemer bo namen, tj. poročanje javnosti in pa kritična ocena delovanja državnega tožilstva s strani slednje, še vedno v celoti omogočen.

Skupno poročilo za leto 2021, kot je bilo predstavljeno, izkazuje dobro poslovanje državnega tožilstva kljub težkim razmeram, ki smo jim bili priča, saj je seveda, kot je dobro znano, tako kot druge državne organe tudi delo državnotožilske organizacije že drugo leto zapored zaznamovala epidemija COVID-19. Ne bom ponavljala statistike, ki je bila podrobno predstavljena, bi pa pozdravila trend uspešnosti in učinkovitosti dela državnih tožilstev, ki se torej nadaljuje tudi leta 2021, saj tožilstvo že 7. leto zapored obvladuje pripad ovadb, torej odloča o več ovadbah kot jih prejme. Spodbudne so tudi številne druge številke. Zlasti bi izpostavila dejstvo, da je pri zadevah iz okrožne pristojnosti povprečen dejanski čas reševanja zadev skrajšan na 29 dni v primerjavi s 46 dnevi v letu 2020 in 48 dnevi leta 2019. Glede trajanja posameznih postopkov in posameznih faz postopka si je po mnenju ministrstva potrebno prizadevati za vzdrževanje že doseženih rezultatov oziroma da se trajanje postopkov oziroma posameznih faz nebi ponovno podaljševalo. V tej zvezi ministrstvo poudarja tudi pomen doslednega izvajanja nadzorstvenih pregledov, saj kvaliteten nadzor predstavlja pomemben vzvod, s katerim se med drugim doseže, da državna tožilstva in državni tožilci svoje delo opravljajo dobro, primerno ažurno, vestno in seveda tudi strokovno pravilno. Prav tako pozdravljamo prizadevanja vrhovnega državnega tožilstva za izboljšanje podobe državnega tožilstva v javnosti, ki je bilo v preteklih letih pod posebnim udarom in pritiskom, ki jih vrhovno državno tožilstvo izvaja v okviru projekta aktivnosti za krepitev vladavine prava. Po našem mnenju s temi aktivnostmi pripomore vrhovno državno tožilstvo k večjemu zaupanju širše javnosti v delo državnega tožilstva in pa tudi v delo pravosodnih organov nasploh.

Eno od najbolj perečih vprašanj, ki je bilo tudi že široko izpostavljeno, je seveda kadrovska problematika Državnega tožilstva. Ministrstvo se te izpostavljene problematike dobro zaveda v tem mandatu. In si seveda, kot veste, že od vsega začetka nastopa mandata prizadevamo aktivno in intenzivno za njeno reševanje. Državnemu tožilstvu dajemo podporo v postopkih za dodatno kadrovsko krepitev državnih tožilstev in moram reči, da že od samega začetka, tega, sicer kratko trajajočega mandata, za enkrat zelo dobro sodelujemo na operativni ravni.

In tudi Ministrstvo v postopkih imenovanj državnih tožilcev vedno deluje proaktivno in brez nepotrebnega odlašanja in zagotavljam, da bo vsaj v temu mandatu temu tako tudi v prihodnje.

Kot ste lahko videli, smo v tem kontekstu na Ministrstvu za pravosodje takoj po nastopu funkcije odpravili dotedanjo blokado imenovanj državnih tožilcev s strani prejšnje Vlade Republike Slovenije, in aktualna Vlada je že na svoji 2. redni seji, 2. junija, imenovala vseh 13 državnih tožilcev, ki jih prejšnja Vlada dlje časa ni imenovala.

Po pravnomočnosti odločb o imenovanju teh državnih tožilcev, ki jo pričakujemo, ki je pravzaprav že na nek način nastopila v teh dneh, ker ni bilo pritožbenih oziroma drugih pravnih sredstev, bomo nadaljnje aktivnosti Ministrstva sedaj takoj usmerili v imenovanje preostalnih državnih tožilcev v razpisnih postopkih, v zvezi s katerimi se bo šele po pravnomočnosti zadevnih določb seveda lahko oblikoval tudi dokončni vrstni red kandidatov s strani Državnotožilskega sveta, v nekaterih primerih pa bomo lahko dokončni vrstni red kandidatov oblikovali tudi sami, saj bodo že imenovani kandidati z njega umaknjeni.

Nekateri državni tožilci, to je potrebno poudariti, pa so tudi s pričo teh blokad in trajanja postopkov, tudi umaknili svoje soglasje oziroma se umaknili iz razpisnega postopka, kar je obžalovanja vredno, tako za državotožilsko organizacijo, kot seveda tudi z vidika teh posameznikov, ki so v postopkih bili prijavljeni. V zvez s tem bi morda samo informativno povedala, da smo sicer vsi bili zelo optimistični in navdušeni nad tem, da je državnotožilska organizacija dobila 13 novih imenovanj, ki so bila prej blokirana, je pa potrebno poudariti, da de facto to ne pomeni bistvene številčne kadrovske okrepitve Državnega tožilstva, saj je pravzaprav skoraj v vseh primerih šlo za prehod oziroma za napredovanje v višji naziv, to pomeni, da se s temi 13 imenovanju realno kadrovsko število državnih tožilcev ni povečalo, tako da moramo tukaj usmeriti dodatne ukrepe, napore v to, da to zagotovimo, kakor je že podrobno predstavil in tudi apeliral generalni državni tožilec. In jaz na Ministrstvo, Državno tožilstvo pri tem apelu tudi z vsem srcem in voljo in naporom podpiramo.

Tudi postopki, zlasti glede na številne deležnike, se pravi postopki kadrovanja terjajo svoj čas. Mislim, da, po mojem mnenju, daleč predolgi čas, zato je, z namenom, da se zagotovi optimizacija in skrajšanje postopkov imenovanj državnih tožilcev, Ministrstvo v spremembah oziroma v noveli Zakona o državnem tožilstvu pripravilo določene ukrepe, s katerimi bi se postopek imenovanja državnih tožilcev po eni strani približal postopku imenovanja sodnikov s krepitvijo vloge Državnotožilskega sveta, zlasti pri kariernem napredovanju državnih tožilcev na način, da se postopek v primerih napredovanja državnih tožilcev na višje državnotožilsko mesto zaključi že pri Državnotožilskem svetu, z izjemo napredovanja v naziv vrhovnega državnega tožilca, kjer pa ohranjamo vlogo Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za pravosodje.

Prelagamo tudi opustitev faze podaje pripomb kandidata na mnenje vodje državnega tožilstva, rok za sprejem odločitve Vlade Republike Slovenije glede predloga ministra za imenovanje državnega tožilca in pa tudi rok za izvedbo v zaprisego novoimenovanih državnih tožilcev, kar bo še prispevalo k racionalizaciji postopka kariernih imenovanj, pa tudi verjetno odpravilo podobne blokade, kot smo jim ob blokadah imenovanj prav tako bili priča v prejšnjem mandatu. Namreč, blokado ali pa zastajanje, odlašanje z zaprisego državnih tožilcev, ki jih je prejšnja Vlada že imenovala, vendar potem ni pristopila k njihovi zaprisegi, kar smo tudi v tem mandatu nemudoma odpravili in državne tožilce oziroma državno tožilko, za enkrat eno, ki je bila imenovana v prejšnjem mandatu, sedaj tudi, bom rekla, spravili čez zaprisego, da je lahko nastopila svojo funkcijo.

Z namenov večje fleksibilnosti pri načrtovanju kadrovske politike ter večje učinkovitosti pri organizaciji dela in poslovanju Državnega tožilstva, se s predlaganimi spremembami Zakona opušča tudi normativno prepisovanje največjega dovoljenega števila mest državnih tožilcev v posameznih nazivih ter se uvaja, kar je zelo pomembna sprememba in že dolgo pričakovana ena vrsta naziva Državnega tožilstva na prvi stopnji skratka uvajanje tako imenovanega enovitega Državnega tožilstva. Zlasti slednje bo tudi po našem mnenju omogočilo prožnejše odzivanje vodij Državnih tožilstev na dinamiko pripada zadev iz okrajne in okrožne pristojnosti ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih virov vključno z učinkovitejšo izenačitvijo obremenitve in izrabe kadrovskih virov. Potrebno je poudariti, da tudi po poročanjih s terena in po poročanjih Vrhovnega državnega tožilstva seveda se tako prehajanje oziroma predodeljevanje zadev dogaja že sedaj, zato mislimo, da je že skrajni čas, da se to tudi normativno uredi in uvedemo institut enovitega tožilca.

Sicer sodelovanje Ministrstva za pravosodje z Državnimi tožilstvi poteka na področju pravosodne uprave in na zakonodajnem področju seveda. Hkrati pa ministrstvo v sodelovanju z Vrhovnim državni tožilstvom zagotavlja tudi ustrezne oziroma je dolžna zagotavljati tudi ustrezne materialne, organizacijske in nenazadnje normativne pogoje za delo Državnih tožilstev.

V okviru pravosodne uprave je ministrstvo v letu 2021 zagotovilo, da se je razrešila vsaj / nerazumljivo/ problematika Vrhovnega državnega tožilstva, Specializiranega državnega tožilstva in posebnega oddelka. Vrhovno državno tožilstvo je bilo preseljeno v nove najete prostore na Vilharjevi cesti v Ljubljani. Specializirano državno tožilstvo pa skupaj z Evropskim javnim tožilstvom zasedlo del izpraznih prostorov na lokaciji Trg OF v Ljubljani.

Tudi sicer se je ministrstvo lotilo reševanja prostorske problematike in zagotavljanje ustreznosti razmer za delo državnih tožilstev seveda v okviru finančnih zmožnosti in prioritet.

Že vse od leta 2015, ko je bilo ministrstvu zagotovljenih več sredstev za pravosodne organe poteka tudi vnova voznega parka Državnega tožilstva. Vsako leto namenjeno del sredstva tudi nabavi novih vozil seveda upoštevajoč prioritete postavljene glede na starost voznega parka, prevoženih kilometrov posameznih vozil, iztrošenosti in pa seveda v prvi vrsti tudi organizacijskih zahtev.

V zadnjih letih je prav tako potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na Državnih tožilstvih. Generalni državni tožilec je dobro predstavil kje so res doseženi največji napredki in izpeljani projekti, ki so pohvaljeni tudi v evropskem in svetovnem merilu. Ministrstvo je v prejšnjem letu za investicije na tem področju skupno namenilo malo več kot 105 tisoč evrov. Z Vrhovnim državnim tožilstvom pa na informacijskem področju sodelujemo tudi v okviru izvajanja operacij učinkovito pravosodje. In sicer smo sodelovali pri izvedbi javnega razpisa za izbiro izvajalca nove aplikacije »vpisniki« in pri pripravi tehničnih specifikacij za javni razpis, izgradnja novega informacijskega sistema, sistem tožilskih vpisnikov. Kot je tudi že omenjeno je sodelovanje potekalo tudi pri pripravi načrta za obnovo in odpornost ter v medresorski skupini »Hiše za otroke«, kjer bi želela posebej izpostaviti zelo tvorno sodelovanje Vrhovnega državnega tožilstva v tej skupini. Sem tudi sama zelo zadovoljna, da je bil projekt do prve faze se pravi do začetka delovanja Hiše za otroke tudi uspešno pripeljan konec prejšnjega mandata. Da je bil v Državnem zboru brez glasu proti sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. Kot veste Hiša za otroke je svoja vrata odprla 27. maja 2022 in sedaj prehajamo v pilotno fazo tega projekta, kjer bomo tudi v sodelovanju z Vrhovnim državnim tožilstvom sedaj morali intenzivno sodelovati in verjamem, da bo to sodelovanje dobro pri samem izvajanju, delovanju in pa zagotavljanju nadzora nad strokovnem delovanjem te hiše, kar bo posebej pomembno.

Tudi glede sodelovanja na zakonodajnem področju so bile v letu 2021 izvedene številne aktivnosti. Vrhovno tožilstvo je konstruktivno in uspešno ocenilo sodelovanje z ministrstvom v zakonodajnih postopkih zlasti na področju civilnega prava. Učinkovito pa smo skupaj dopolnili tudi državno tožilski red.

Zaključno bi želela še enkrat poudariti, da kljub vsem težavam, ki so zlasti v zadnjih letih Državna tožilstva pestila in jih še pestijo. Ministrstvo pozdravlja, da si Državno tožilstvo kot celota in posamezna državna tožilstva posebej prizadevajo in dosegajo zastavljene cilje in dobre rezultate. Sama sem lahko tudi iz prve roke po pogovorih z številnimi državnimi tožilci, vodji državnih tožilstev in tudi že z nekaterimi obiski na terenu res videla, da gre za izjemen entuziazem, to je potrebno posebej postaviti, kajti sploh v zadnjih letih so delali v težkih razmerah, pod številnimi pritiski, pa vendarle ohranili izjemno zagnanost, motivacijo in ekipni duh za kar gre posebna pohvala tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu in vsem vodij državnih tožilstev ter posameznim državnim tožilcem.

Ministrstvo tako zaključno pritrjuje oceni skupnega poročila, da doseženi rezultati izkazujejo učinkovito in uspešno delo državnotožilske organizacije v prejšnjem letu v skladu s politiko pregona. Hkrati poročilo ponuja tudi pomembna izhodišča za nadaljnje delo Ministrstva za pravosodje tako v delu opravljanja zadev pravosodne uprave in v temu okviru seveda zlasti zagotavljanja materialnih pogojev za delo tožilstva kot tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb.

Kot sem že na začetku izpostavila, še enkrat poudarjam, da si bomo na ministrstvu tudi v prihodnje prizadevali za dobro in tvorno sodelovanje z državnimi tožilstvi.

Hvala.

Hvala lepa, gospa ministrica.

Besedo dajem članicam in članom Odbora za pravosodje.

Izvolite gospod Kaloh.

Ja, predsedujoča, hvala lepa.

Najprej pozdrav današnjim gostom, gospodu Šketi, ministrici, predstojnikom oddelkom, kolegicam in kolegom. Zdaj smo že mi tukaj, vsaj jasno, peto leto, ko obravnavamo ta poročila. Zdaj nekaj na začetku je bilo pomislekov o tem kaj zdaj narediti s tem splošnih statističnim delom. Jaz vseeno mislim, da tudi če ga malo modificiramo čez spremembo pravilnika o obliki samega poročila vseeno mislim, da ta splošni statistični del naj vsaj v neki osnovni formi ostane, ker daje potem iztočnico naprej za analitični del. In zdaj, 279 strani, seveda to je eden ogromen dokument, sicer zelo pomemben, ampak vendarle statistika marsikaj razkrije, zlasti če je seveda točna in se zna brati. Zdaj, to poročano leto 2021 je bilo še vedno koronsko leto, kot so že gostje ugotavljali. Zdaj jaz v ekstra čez te pomembnejše statistične podatke se ne bom sprehajal, ker mislim, da jih je GDT, gospod Šketa dokaj dobro povzel. Zdaj, na začetku poglejte, tudi meni se zdi pohvalno, da je pripad, celo po statistiki 101,7 %, se pravi, da se pripad zadev obvladuje na slovenskih državnih tožilstvih. Pri sprejetih 24 tisoč 658 kazenskih ovadb, sicer to je vseeno še 3 tisoč pa nekaj ovadb manj kot leta 2020, v istem času se je v poročevanem letu rešilo 25 tisoč 77 kazenskih ovadb. Se pravi, 419 ovadb več kot so jih prejela. Mislim, da je to spodbudno na začetku. Zdaj, kar se pa tiče SDT o katerem bomo govorili pri naslednji točki, so jih rešili nekoliko manj, 197 kazenskih ovadb je bilo rešenih. Zdaj vsi razumemo, da gre za strokovne, težke zahtevne zadeve, obsežne, obsežna materija, tudi vedno je nek mednarodni element vključen, tako da to tudi razumemo, pa vendarle po mojem z malo večjim entuziazmom bi mogoče še kakšna kazenska ovadba bila lahko rešena več. Zdaj, kar se tiče dela v katerem, spoštovani generalni državni tožilec, opaža spremembo določbe 169. člena Novele Zakona o državnih tožilstvih, se pravi, da pred zavrženjem, da vpogled svojemu predstojniku, ugotavlja da v veliki meri ni prispevala k drugačnim Državnotožilskim odločitvam, da od skupno 2 tisoč 486 osnutka o sklepa o zavrženju, ki so bili dani v pregled vodjem, je bilo na ravni cele Slovenije državnim tožilcem vrnjenih v delo le 70 osnutkov sklepov, kar predstavlja zgolj 2,8 osnutka o sklepu. Zdaj, spoštovani gospod Šketa, pa vendarle, kakorkoli se to zdi malo, vsaj po statistiki, jaz vseeno mislim, da je treba pogledati na zadevo z drugega zornega kota, pa vendarle se 70-krat več se je tehtala ponovna strokovna in zakonita odločitev državnih tožilcev. To si moramo priznati in to je seveda pomembno, ker je to ključno za zaupanje javnosti v delu celotne državno tožilske organizacije. Tako jaz mislim, da to ni na neki način ovira vašemu delu, da sedaj pač ugotavljate, da vendarle ni to prispevalo k bolj zakonitemu strokovnemu delu. Jaz vseeno mislim, da ta določba, ki je bila takrat novelirana je dobra pa tudi, če bi bilo to 10, 20, 30 osnutkov, ki potem spet romajo v ponovno presnovo mislim, da je to zelo koristno ravno, zaradi zaupanja javnosti v vaše delo.

Sedaj kar se tiče, ugotavljate tudi, da Državno tožilstvo za razliko od ostalih deležnikov policije in sodišče referirate, da imate najkrajše roke odločanja in reševanja in naj bi seveda v tem kontekstu preprečili prej nekatero zastaranje postopkov, da bi morali tudi določiti krajše roke za postopanje teh drugih deležnikov. Sedaj jaz nimam problema s tem, da skličemo kakšno skupno sejo Odbora za pravosodje in Odbora za notranje zadeve, kjer bi se predlagalo – hipotetično - lahko poenotenje rokov za vse deležnike. Vam nekako ponujamo roko pomoči tudi z opozicije.

Spoštovana ministrica je dejala, da 2. junija 2020 je Vlada res imenovala 13 novih državnih tožilcev kaj več bodo še verjetno kolegi o tem povedali. Jaz bi samo še opozoril rad, kar sem opazil v poročilu, da se nekako Vrhovno državno tožilstvo nekako je posebej izpostavilo bi rekel dve zmagi v kontekstu presoje Ustavnega sodišča. Namreč pri razveljavitvi Akta o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in da se je nekako poudarilo v poročilu, da državni tožilci ne smemo biti politično odgovorni saj njihovo delo ni politično in so glede tega popolnoma izenačeni s sodniki. Tukaj moram seveda komentirati ta del poročila, ker dva člana Odbora za pravosodje spoštovani kolega Mahnič in od marca 2020 jaz sva predmetno preiskovalko suma protipravnih zlorab v pravosodju dejansko vodila. Mislim da zelo korektno. Tam ni bilo nikoli govora o tem, da bi se presojalo tožilsko ravnanje. Je tožilec presojal prav ali ne, da bi ga zato njegovo presojo klicali na odgovornost. To nikoli ni bila debata, nikoli, nikdar. Je pa res, da smo pa iskali morebitne protipravne pritiske na tožilce od zunaj, je morebiti kdo vplival na njihovo delo. To pa je kot dan in noč.

Ob zaključku uvodoma jaz vseeno mislim, da poročilo takšno kot je sistematično, je pregledno. O tem, če bi spreminjali pravilnik o sami obliki poročila dajmo času čas. Verjetno bodo tudi na ministrstvo odreagirali. Drugače na te zadevi, kar sem se pa odzval pa tudi upam, da javnost vidi, da delamo vedno parlamentarci korektno in v skladu z našimi pooblastili, ki jih imamo, če vodimo parlamentarne preiskave.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Kaloh.

Gospod Mahnič, izvolite besedo.

Hvala za besedo, podpredsednica. Kolegice in kolegi.

Sedaj v tem poročilu manjka eno bistveno poglavje in naslov tega poglavja bi moralo biti rušenje vlade Janeza Janše, ker točno to je tožilstvo počelo od 13. marca 2020 naprej, ko je prisegla tretja vlada Janeza Janše. Konkretno gospa Mirjam Kline, ki tukaj sedi ni izpustila nobene možnosti, ki jo je imela, da ne bi tožarila in blatila vlada v Bruslju, v ostalih ustanovskih organizacijah po EU in še kje drugje. Mene skrbi, ko se tukaj pogovarjamo o slovenskem tožilstvu in o slovenskem tožilstvu kakšno je in kakšno bi moralo biti govori gospod Šketa – generalni državni tožilec -, ki je eden mesec pred rusko agresijo na Ukrajino romal v Moskvo k Putinu na 300-letnico praznovanja ruskega tožilstva. Tja očitno ni bilo nikogar drugega omembe vrednega iz Evropske unije, ampak tja pa je šel slovenski generalni državni tožilec. In, gospod Šketa, zanima me, ali je rusko tožilstvo tisto, ki vam je nekako vzor in za katerega menite, da bi se moralo slovensko tožilstvo tudi zgledovati, ker drugega namena te poti jaz ne razumem. Glede na to, kako sta v teh dveh letih z gospo Kline delovala, jaz verjamem, da je to tako.

Podpiram pobudo, ki jo je dal gospod, da bi se ustanovil nek urad za odvzem premoženja, če sem pravilno razumel. Dajmo ga ustanoviti, ampak naj ta urad najprej pregleda vse tožilce in sodnike, lahko potem tudi politike, seveda. Ko sem bil na opazovalni misiji v okviru Evropske ljudske stranke v Kijevu, smo se, mislim, da leta 2017 pogovarjali z različnimi predstavniki tam in so mi dejali, da so začeli proces, v katerem so pregledali premoženje sodnikov in tožilcev. Veste, kaj se je zgodilo? Več kot 50 % jih ni moglo dokazati izvora svojega premoženja. In se bojim, da bi bilo pri nas nekaj podobnega. Tako podpiram to pobudo, ustanovite ta urad, ampak najprej preglejte sebe.

Kar je šokantno v tem poročilu, je to, da je to poročilo napisano na 266 straneh in na samo osmih straneh govori o gospodarski, organizirani in korupcijski kriminaliteti. In to je jasen dokaz, kako se vi ukvarjate oziroma, bolje rečeno, ne ukvarjate z gospodarsko kriminaliteto v Republiki Sloveniji. Zoper pravne osebe so državni tožilci v letu poročanja prejeli 49 kazenskih ovadb in točno toliko ste jih tudi zavrgli. Se pravi, delo se vidi, kam poteka in kakšne so vaše smernice.

Nadalje, državni tožilci so v letu poročanja vložili 20 obtožnih aktov, kar je znatno manj kot v preteklem poročevalskem letu, ko so jih vložili 125. Še sami priznavate, kako neuspešno in kako neučinkovito je vaše delo. In ni čudno, da ste tudi po raziskavah, mislim, da Valicona tako nizko in da je zaupanje v slovensko tožilstvo nizko. Dajte mi našteti pet uspehov iz leta 2021 na področju gospodarske in korupcijske kriminalitete. Jih nimate. Na oblasti trenutno pa imamo stranko, ki je tudi v kampanji govorila, kako je problem korupcija v Sloveniji. Ampak, če je takšen problem, me zanima, zakaj se je ne preganja. Zakaj tožilstvo na področju gospodarske kriminalitete očitno ničesar ne naredi, kot tudi sami v poročilu, ki ste ga podali, ugotavljate. Rečeno je bilo, kako je prejšnja Vlada delala škodo tožilstvu, ker ni želela imenovati nekaterih tožilcev. Spomnite se besed Iva Godniča, ki jih je dejal na nacionalki, mislim, da je nekako takole rekel: »92 % Slovencev ima pozitiven odnos o Titu, 8 % ostalih, veste, saj je v Barbara rovu še dovolj prostora… » Ko je bila podana kazenska ovadba, jo je Mateja Jadrič Zajed zavrgla. In to Matejo Jadrič Zajed ste vi predlagali za tožilko. Ko je Svetlana Makarovič dejala: »So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.« Mateja Jadrič Zajed je ugotovila, da ni šlo za sovražni govor in da takšne izjave ne spodbujajo konkretnih dejanj. To gospo ste vi predlagali, kajne, in potem se čudite, zakaj je Janševa Vlada ni potrdila. Golobova Vlada pa jo je na drugi seji. Res, zgled, vrhunska tožilka. Predlagali ste Davida Lapornika, ki je bil v aferi, ko so si izplačevali več kot četrt milijona evrov honorarjev. Njega ste predlagali za tožilca in ga seveda zdaj tam tudi imate. Da ne govorim o Mitji Kozoletu ali pa o Sabini Perko, ko smo na Odboru za obrambo obravnavali tisto zadevo iz Gornje Radgone, iz osamosvojitvene, ko je gospa predlagala Davida Humarja, mislim, da celo kot pričo. V Janševi Vladi zadeva ni bila avtomatizirana, da kar bo prišlo iz tožilstva, da se bo vse to nekritično imenovalo. So se zadeve malo pregledale, kajne, kdo je kdo in kaj je v preteklosti počel. In zaradi tega se ni avtomatsko stvari imenovalo. Tako se raje vi vprašajte, kakšne ljudi ste predlagali na ta mesta v preteklem letu. Jaz verjamem, da ko je Vlada, ki ste ji vi tudi v svojem delovanju naklonjeni, da tam ni problem, tam gre vse skozi. Če pa se malo zadeve pogleda, pa se hitro vidi, da večina od teh trinajstih, krepka večina, če že ne vsi, pri vsakem se lahko nekaj najde, ne izpolnjujejo za to pogojev. In zaradi tega zaupanja v slovensko pravosodje, v tožilstvo, če želite, ne bo nič boljše, ampak kvečjemu slabše.

Tisto, kar leta 2021 tu v tem poročilu ne piše, se pravi, to poglavje, rušenje Vlade Janeza Janše, je, kako ste v bistvu s svojim nedelovanjem spodbujali z grožnjami s smrtjo predsedniku Vlade in še komu drugemu. Koliko obtožnih predlogov ste vložili – nobenega. Tožilka je zavrgla ovadbo, kjer je nekdo grozil s smrtjo Janezu Janši, z obrazložitvijo, da sta premier in njegova stranka prejela skoraj 300 tisoč glasov in zato on ni ogrožen in SDS ni ranljiva skupina. Res, bravo! Verjetno je ta gospa, ki je to s takšno obrazložitvijo zavrgla, naslednja kandidatka za vrhovno državno tožilko; verjetno jo bo Vlada brez pomisleka potrdila.

To je to, kar vi počnete. In ste v zadnjem letu 2021, o katerem poročate, počeli. Da ne govorim o Heleni Zobec Dolanc in še kom drugem. Sicer je potem kasneje točka SDT. Sodelavka tam je bila sodelavka Kavačkega klana, to je dokazano. Ampak, seveda, to ni problem, kajne, kako so v eno najhujših zločinskih organizacij, ko so ljudi mleli v čevapčiče dol v Srbiji, kako je vaša kolegica sodelovala s tem Kavačkim klanom in dajala informacije, kaj se na tožilstvu dogaja. O tem verjetno tudi pri naslednji točki, ko bomo govorili, ne bo ne duha ne sluha oziroma sami tega ne bodo omenili.

Spomnim se nekega primera iz lanskega leta, verjetno se ga vsi spomnite, ko je, mislim, da je bilo tamle gor, Besnica na Gorenjskem, ko je nek posameznik naročil na Darknetu orožje iz Amerike in želel narediti pokol s tem orožjem, s pištolo ali kaj je že naročil. Neverjetno, kakšne težave je imela policija s tožilko iz Kranja, ki ni želela sodelovati, ki je postopek zavirala in iskala vse možne argumente, da ne bi prišlo do preprečitve tistega dejanja in prijetja tega osumljenca. Strašne težave je imela policija s tožilstvom. Moje vprašanje je, zakaj. Če takrat policija ne bi odločno in odreagirala tako, kot mora, če bi bilo vse prepuščeno samo tožilki, sem prepričan, da bi takrat prišlo do tistega strelskega pohoda. Ampak, seveda, vi nikoli niste nič krivi, nikoli za nobeno stvar ne odgovarjate. Prej je kolega Kaloh rekel, da je bila ustanovljena preiskovalna komisija, kjer bi vas kaj vprašali, ampak temu ste se silovito uprli, ker vi ne polagate računov javnosti; politiki jih moramo z obeh strani stalno, če drugega ne, na štiri leta na volitvah ali prej. Vam pa se ne sme nič reči, nič se vas ne sme vprašati, javnost vas ne sme kritizirati, ker vse smatrate kot pritisk, rezultatov nimate pa nobenih.

Toliko zaenkrat.