6. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

21. 7. 2022

Transkript seje

Dobro jutro vsem skupaj, začenjamo z današnjo bolj zgodnjo sejo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene, predstavnike vlade. Torej pričenjam 6. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Milan Jakopovič nadomešča Natašo Sukič, Andreja Kert nadomešča Sandro Gazinskovski, Lucija Tacer nadomešča Janjo Sluga. Imamo še kakšna pooblastila? (Da.) Andrej Hoivik nadomešča mag. Branka Grimsa.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA, DA DRŽAVNI ZBOR PONOVNO ODLOČA O ZAKONU ZA ZMANJŠANJE NEENAKOSTI IN ŠKODLJIVIH POSEGOV POLITIKE TER ZAGOTAVLJANJE SPOŠTOVANJA PRAVNE DRŽAVE, ki jo je v obravnavo predložil Državni svet dne 20. 7. 2022 in je objavljena na spletnih straneh in v omrežju Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora in mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni: Državni svet, predstavnici predlagatelja zakona, Vlada in Zakonodajno-pravna služba.

Državni svet je na seji 20. 7. ob obravnavi navedenega zakona na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Državni zbor je zakon sprejel na 10. redni seji dne 14. 7. 2022. Odbor bo navedeno zahtevo obravnaval na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora in oblikoval mnenje o zahtevi.

Pričenjamo z obravnavo zahteve in besedo dajem vabljenim na sejo. Najprej, če želi obrazložiti, dodati dodatno obrazložitev dr. Marjan Maučec, predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Izvolite.

Marjan Maučec

Hvala za besedo.

Se zahvaljujem, da smo vabljeni na sejo, da na kratko še obrazložimo, zaradi česa smo se včeraj odločili v Državnem svetu, da predlagamo, da se ponovno odločate in pa se probate upoštevati naše argumente, ki so pač v prvi vrsti najbolj vezani na postopek načina spremembe zakonodaje, ker nekako ocenjujemo, da ta predlog zakona, ki vsebuje zelo različne spektre problematike, ki smo ga v Državnem svetu pač v preteklem času tudi obravnavali. In seveda verjetno razumete, da pač ker smo takrat / nerazumljivo/ pozitivno stanje, zdaj zelo težko v kratkem času, ko se ni nič spremenilo, nič dokazalo novega, da bi glasovali drugače kot smo se pač odločili. Svetniki so nas na vse zadeve, tudi na komisiji je bilo razprave, da definitivno je verjetno v tem postopku v teh 11-ih zakonih določene zadeve, ki so potrebne, da bi se spremenile, dopolnile, poboljšale, ampak ker je to vse tako skupaj povezano v en sklop enostavno nismo mogli drugega kot da damo veto, ker nismo, kot rečeno, ugotovili nekih novih dejstev, nekatere so pa pač take in take, jih bomo priložil v tem smislu, kjer smo pa bili zato, da se zakonodaja spremeni. Glede na to, da imamo tudi predstavnika lokalne skupnosti nekako zahteva Državnega sveta in pa tudi skupnosti občin, da se določene zadeve tam spremenijo in zato morate razumeti, da je ta zadeva bila tako že sama po sebi zato, da je to vse skupaj sprejeto v sklopu nikakor ne moremo pristati kar se tiče predstavnikov lokalne skupnosti v zakonu, ker nekako se ocenjuje, da lokalne skupnosti, ki financirajo te zadeve pa tudi skrbijo za določene zadeve, da ne bi imele vsaj približno enakega statusa / nerazumljivo/ pri tej zakonodaji se da poudarek na zaposlene in tu je skoraj 100 % v celi državi predstavniki občin in asociacij vseh občinskih in mestnih in lokalnih skupnosti in tu se je nekako potem zadeva fiksirala v tem smislu, da gremo v veto. Ostale zadeve, kot rečeno, so različnega stališča, lahko bi se kaj dopolnilo / nerazumljivo/ arhitektura in kar se tiče inženirske zbornice, ko so zadeve potrebne, definirane tako ali drugače, tudi različna stališča so. Ista zadeva je tudi glede orožja, eno je / nerazumljivo/ drugo je pa šport in pa / nerazumljivo/ in pa možnost in dostopanje do tega in potem tudi na dolgi rok kot športne kategorije, ki ima posledice v delovanju družbe in športa kot takega. Problem je tudi ki je na koncu ključen, da počasi zaključim v tem smislu, da glede na to, da so v paketu tudi zakon glede možnosti kar se tiče dohodnine zaradi razpisa teh referendumov po 90. členu Ustave, potem tudi nekako ocenjujem, da težko brez pridržkov ali brez opozorila sprejmemo ta predlog zakona, ki je prišel na mizo in glede na dogajanja zadnje pol leta, kjer smo tudi sodelovali, s tem tudi zaključujem, smo nekako vseeno, čeravno je bilo dosti dvomov tako ali drugače tudi rezultat je bil zelo tesen, ampak smo se nekako odločili glede na vse dane podatke in možnosti vpliva na to zakonodajo, lahko je bila v preteklosti in sedaj nekako predlaga, da še razmislite poslanci, če se vseeno upoštevajo ti naši predlogi, ki so, kot veste, zakonodajni postopki pač takega glede na različne interese, ki jih zastopamo v Državnem svetu, predočijo do zakonodajalca, to ste pa vi. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Maučec.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Sladjana Ješič.

Sladjana Ješič

Hvala za besedo, gospa predsednica. Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je preučila zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je Državni zbor sprejel na 10. izredni seji dne 14. 7. 2022.

Navedb Državnega sveta v zahtevi ne bi povzemala. Verjamem, da ste z njo seznanjeni. Bi pa strnila torej naše ugotovitve. In sicer na pravno vprašanje, ki jih v zahtev izpostavlja Državni svet je ZPS opozorila v postopku sprejemanja zakona v svojem pisnem mnenju. Sicer pa iz obrazložitve zahteve izhajajo tudi navedbe povezane s presojo primernosti zakonske ureditve, kjer pa gre za vprašanja vsebinske narave, ki presegajo zakonsko in poslovniško določen okvir nalog ZPS, zato se do njih služba ne opredeljuje.

Hvala.

Hvala. Besedo dajem predlagatelju zakona, predstavnikom predlagatelja.

Maja Koražija

Hvala za besedo.

(Moje ime je Maja in v bistvu danes prvič govorim v Državnem zboru.) Tukaj sem, ker sem v sklopu kampanje v bistvu bila zadolžena na delu na terenu in večino časa sem preživela na ulicah mest in vas z ljudmi in zakon je nastal skupaj z njimi. Ja, nastal je na stojnicah s predlogi ljudi in prostovoljnim angažmajem številnih strokovnjakov in pravnikov, ker naša skupnost nima privilegijev političnih strank, ki imajo v bistvu denar in aparat za pripravo zakonov potrebnih. Potrebnih 5 tisoč podpisov smo zbrali rekordno hitro prav, zaradi te širokih ljudi iz vse Slovenije, zaradi skupnosti, ki se je ustvarila in danes sem tukaj predvsem v njihovem imenu. Kaj točno prinaša Predlog Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje pravne države kot se glasi polno ime zakona kaj je zakonskim spremembam, ki jih odpravljamo skupnega, zakaj jih želimo odpraviti na način kot smo ga z zakonom predlagali.

Se pravi v obdobju od 13. marca 2020 ob nastopu 14 vlade RS do nastanka tega predloga so bile sprejete številne zakonske novele obstoječe zakonodaje, ki so v upravni sistem vpeljali mehanizme, ki povečujejo vpliv politike, povečujejo neenakosti in rušijo temelje pravne države. Te spremembe niso bile osnovane na realni potrebi, na neki analizi stanja, na rezultatih analize, ki bi kazale na neke dejanske probleme. Spremembe ne predstavljajo rešitev kakršnikoli problemov. Spremembe so bile arbitrarne, neutemeljene v interesu majhne skupine posameznikov v interesu oblasti. Nekatere najbolj škodljive od teh sprememb naš predlog zakona odpravlja. Zakon prinaša ponovno spoštovanje socialne in pravne države, vrača minimalne standarde solidarnosti delovno upravne varstva, neodvisnosti in strokovnosti delovanja državnih organov, varnosti in sorazmernosti.

Ureditev navedenih zakonskih vsebin je v predlogu tega zakona združeno v okviru tako imenovanega omnibus zakonodajnega pristopa v smislu zbirke novele različnih zakonov v okviru enega zakona. Pristopa, ki se mora po našem mnenju uporabljati redko, ampak je bil v preteklih 2 letih s tako imenovanimi PKP zakoni to model spreminjanja zakonodaje, ki se ga je še dodatno izkoriščalo s tako imenovanimi podtaknjenci. V Zakonu o debirokratizaciji je bilo celo predlagano, da je ta način spreminjanja zakonodaje postane standard. V konkretnem primeru našem Zakona proti škodljivim ukrepom oblasti je bila naša odločitev za omnibus pristop premišljena in utemeljena. Načela upravne države namreč zahteva restitucijo v tem predlogu zakona predlaganih zakonskih sprememb v stanje pred veljavnostjo zadnjih zakonodajnih novel. Zaradi velikega števila sprememb, ki vsaka za sebe ogrožajo legitimnost in kvaliteto pravnega sistema je nujna hkratna restitucija zakonskih sprememb vseh v tem predlogu zakona navedenih zakonskih sprememb, s ciljem ponovne vzpostavitve stanja, spoštovanja načela pravne države. Narava in politična motiviranost ter nestrokovnost nekaterih zakonskih sprememb, sprejetih od marca 2020, namreč pomenijo grožnjo demokratičnim procesom odločanja in predstavljajo neprimeren vzorec za prihodnje delovanje zakonodajne veje oblasti Republike Slovenije. Z obrazložitvami in argumentacijo sprememb ter razlogov smo se mi v inštitutu zelo potrudili. Napisali smo – zakon ima v bistvu 78 strani -, in to smo naredili kljub temu, da zakonodajo zgolj vračamo v stanje, kot je bila pred letom in pol, pred letom ali pa pred šestimi meseci.

Zdaj bom v bistvu kratko še enkrat ponovno predstavila rešitve, ki jih naš zakon prinaša. Najprej bom nekaj več besed namenila odpravi škodljivih posegov politike v sistem vzgoje in izobraževanja, ki jih s tem zakonom želimo odpraviti. Zakaj začenjamo z vzgojo in izobraževanjem – zato, ker je to eden najpomembnejših družbenih sistemov in ne sme biti podrejen vsakokratni vladajoči politiki. Kaj se je torej zgodilo konec lanskega leta – takratna oblast je spremenila Zakon o organizaciji in financiranju izobraževanja, ki je s spremembo sestave svetov zavodov zmanjšala vpliv stroke in zaposlenih in omogočila večji vpliv politike v šolah in vrtcih. Včeraj na seji komisije Državnega sveta so predstavniki lokalnih interesov, ki so izglasovali veto, zelo jasno povedali, da je bil namen zakonskih sprememb večji vpliv politike na delovanje šol in vrtcev in da želijo, da tako tudi ostane. Mi pa menimo, da morajo biti izobraževalne ustanove vodene s strani stroke in ne ljudi, ki jih vodijo partikularni interesi. Svet zavoda je pomemben organ, ki imenuje in razrešuje ravnatelje in ravnateljice, ki zaposluje potem ves kader v izobraževalni ustanovi, sprejema program razvoja izobraževalnega zavoda in letni delovni načrt. Škodljiva sprememba, ki jo odpravljamo, pa je bila sprejeta s poslanskim zakonom mimo javne razprave in ob nasprotovanju delavk in delavcev, zaposlenih v sistemu vzgoje in izobraževanja. Med drugim tudi Pedagoškega inštituta, Sindikata vzgoje in izobraževanja, ki je, mimogrede, zbral skoraj 25 tisoč podpisov pedagoških delavcev v znak nasprotovanja, ravnateljev vrtcev Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije. V naši skupnosti ostro nasprotujemo političnemu kadrovanju ravnateljev in pedagoških delavcev, zato je vrnitev v prejšnje stanje, stanje v obliko, ki je veljala 30 let, nujna.

Drug sklop sprememb, ki jim bom namenila nekaj več besed, je odprava zakonske spremembe, ki povečuje vpliv Ministrstva za notranje zadeve pri kadrovanju na vodilna mesta Policije ter posega v avtonomnost Nacionalnega preiskovalnega urada v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Torej, novembra 2021 je 126 policijskim vodjem, med katerimi so bili direktorja kriminalistične in uniformirane policije, direktorji vseh osmih policijskih uprav in 110 načelnikov policijskih postaj, prenehal mandat na podlagi spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Podlaga za to je bila pred tem zagotovljena z uvedbo dveh novih določb, ki velevata, da je policist na položaju vodje organizacijske enote prve ravni Generalne policijske uprave direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje imenovan mimo sistema javnih uslužbencev, na podlagi posebnega izbirnega postopka, v katerem ima pomembno besedo minister za notranje zadeve. Temu sta v času sprejetja nasprotovala oba policijska sindikata. Policijski sindikat Slovenije je opozarjal na kršitev kolektivnih dogovorov in poseg v ustavno zagotovljeno pravico do kolektivnega pogajanja ter na spreminjanje položaja zaposlenih v Policiji, tudi preostalih policistov, podrejenih tistim, na katere se zakonska sprememba nanaša. PSS je še izpostavil, da gre za zlorabo zakonodajne veje oblasti s strani vlade, ki je iz pogajanj o določitvi kariernega sistema delavcev v policiji izločila sindikate kot ključne socialne partnerje. Obenem je sindikat policistov Slovenije že v času sprejemanja zakona predlagal črtanje teh dveh členov, ki ju je označil za, tukaj citiram, »dobesedno uzakonjenje podlage za kadrovsko čistko na vseh nivojih organiziranosti policije, celo do policijskih postaj, kar je nesprejemljivo.« Konec citata. Ker gre za škodljivo krepitev moči ministrstva nad vodilnimi delavci v policiji smo jasnega stališča, da je potrebno te škodljive določbe iz zakona črtati.

Naslednja sprememba, ki jo želim predstaviti je poseg v ZUIK, ki je povečala moč Ministrstva za kulturo in odvzela pomen odločitev strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev za kulturne programe in projekte. Se pravi, spremembe 113. in 120. člena dajeta odločilno vlogo pri podeljevanju sredstev Ministrstvu za kulturo in izničujeta zavezujočnost predlogov strokovnih komisij. Strokovne komisije so opravljale vloge posvetovalnega telesa ministrstva, ministra in imele zadnjo besedo pri strokovni presoji kulturnih programov in projektnem financiranju. Pred spremembo minister ni mogel sprejeti drugačne odločitve kot je bila v predlogu komisije, ki presoja projekte zgolj z vidika strokovnosti. Vloga strokovnih komisij je bila varovalo pred nekimi arbitrarnimi odločitvami ministra. Te varovalke sedaj ni več. V Sloveniji je veliko delavk in delavcev v kulturi odvisnih ravno od javnih sredstev in odločitev o njihovi usodi ne sme biti v rokah ene same osebe, temveč kolektivnega strokovnega organa. Zato je vrnitev v prejšnje stanje, ki jo predlagamo, nujna.

S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki določajo nemogoče pogoje za sodelovanje okoljevarstvenih nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih v zakonu o ohranjanju narave. Spremembo zakona o ohranjanju narave v letu 2020 je zakonsko izključena možnost udeležbe v sodnih in upravnih postopkih večine slovenskih naravovarstvenih nevladnih organizacij, ki zastopajo interese narave. Vlada je z argumentom, da si vlogo v postopkih zaslužijo samo resne okoljske organizacije določila nerealistične pogoje, ki praktično onemogočajo sodelovanje v upravnih in sodnih postopkih večin naravovarstvenih društev, zavodov ali pa ustanov. Dejavnost naravovarstvenih organizacij v Sloveniji enostavno ni dovolj razvita, da bi s takšnimi pogoji lahko zaščitili interese narave. Namesto, da jih pri razvoju, delu in uresničevanju njihovih ciljev država spodbuja, jim zapira vrata v upravne in sodne postopke.

S tem zakonom želimo odpraviti lobistične zakonske spremembe, ki omogočajo vstop na slovenski trg podjetju Uber, kar bo ogrozilo že tako slab socialnoekonomski položaj taksistov v zakonu o prevozih v cestnem prometu.

S tem zakonom želimo odpraviti tudi zakonske spremembe, ki posegajo v pristojnosti arhitektov in gradbenih inženirjev pri projektiranju in vodenju gradnje, ne glede na njihovo strokovno usposobljenost v gradbenem zakonu. Stanje vračamo v ureditev, ki je veljala pred zadnjimi spremembami gradbenega zakona.

S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki so posegle v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk v zakonu o državnem tožilstvu. Odpravlja se namreč institut sopodpisa za odstop od pregona za določena kazniva dejanja. Prvi korak neodvisnosti državnega tožilstva je določena stopnja samostojnosti vsakega posameznega državnega tožilca in tožilke. Tej spremembi so nasprotovali državno tožilski svet in vrhovno državno tožilstvo, ki se s temi primeri srečujejo vsak dan.

S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki omogočajo neenako obravnavo pri kaznivih dejanjih grožnje in prisiljenja glede na to ali gre za predstavnike oblasti ali pa pač navadne ljudi v Kazenskem zakoniku, ker ta sprememba tako kot vse druge, ki jih odpravljamo, ni temeljila na nikakršni analizi dejanskega stanja. S tem zakonom želimo odpraviti tudi zakonske spremembe, ki omogočajo nakup polavtomatskih pušk in pištol tudi članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe, ne le športnim strelcem v zakonu o orožju. Konkretno zakon trenutno omogoča dostop polavtomatskih pušk in pištol članom VSO, ki je blizu do nedavnega najvišji vladni stranki. S tem zakonom želimo odpraviti tudi zakonske spremembe, ki omogočajo diskriminiranje tujih študentov in študentk glede na njihov socialno-ekonomski status pri študiju v Sloveniji v Zakonu o tujcih. Po zdajšnji ureditvi, ki jo je sprejela pretekla Vlada pred začetkom letošnjega študijskega leta, morajo tudi študentje in študentke pred pridobitvijo dovoljenj za začasno prebivanje, ki jih odpira vrata za študij v Sloveniji, izkazati da imajo dovolj finančnih sredstev za preživljanje. Ta znesek pa je po izračunih skoraj 5 tisoč evrov. pred zdajšnjo ureditvijo so v bistvu potrebovali zgolj podpis staršev, po novem pa morajo v bistvu zadostna sredstva izkazovati na primer z izpiskom bančnega računa. Ukrep, ta ukrep v bistvu močno odvrača tuje študente od študija pri nas, da je velika izguba za akademski prostor in širšo družbo. V Sloveniji je bilo lani kar 7,8 % vseh študentov iz tujine, od tega več od polovice iz držav bivše Jugoslavije kjer je življenjski standard nižji. Pogoj izkazovanja zadostnih sredstev že pred začetkom študija za celotno študijsko leto pomeni velikansko finančno breme in za marsikoga nepremostljivo oviro do študija v Sloveniji. Poleg tega to za mnoge tuje študente, ki v Sloveniji že študirajo, pomeni da študija ne bodo mogli dokončati in se bodo mogli vrniti v državo izvora, ker ne morejo dokazati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje. Prav tako s tem kot država sporočamo, da so dobrodošli le premožno študentje. Proti ukrepu so se oglasili tako univerze v Ljubljani in številne nevladne organizacije kot tuje študentke in študenti. Prav je, da so tudi oni slišani in od oblasti zahtevamo, da se takšen pogoj za tuje študente in študentske izključi.

In za konec. S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe, ki podjetjem podarja davčna darila za poslovna darila, poslovne pogostitve in zabave, stroške reprezentance in delovanja nadzornega sveta. Odpravljamo darilo, ki se je v zakonu znašlo brez kakršnekoli obrazložitve in ob nasprotovanju socialnih partnerjev in v proračun vračamo 2,6 milijonov evra na leto. Med kampanjo za zakon smo se ponovno prepričali, da med ljudmi v Sloveniji obstaja konsenz o javnem zdravstvu, o javnem šolstvu, konsenz da hočemo biti socialna in pravična skupnost. Ljudje s cele Slovenije so se povezali in skupaj smo zbrali več kot 15 tisoč podpisov za zakon o katerem boste v bistvu danes ponovno odločali. Boj za zakon proti škodljivim ukrepom oblasti je bil medgeneracijski, je presegel razlike, in kot je na enem imed odborov že povedala naša Alenka, ob zbiranju teh podpisov so ljudje govorili, da v bistvu imajo po dolgem času občutek, da njihov glas šteje, da so vključeni v postopke, da so del aktivne demokracije, in da je država tudi njihova. Zakon predstavlja voljo ljudstva, politika pa je pri tem lahko zaveznik ali pa nasprotnik.

Hvala za besedo.

Hvala.

Zdaj dajem besedo predstavniku Vlade, dr. Branko Lobnikar.

Branko Lobnikar

Hvala lepa. spoštovana gospa predsednica, cenjene poslanke in poslanci, predstavnici predlagatelja, predstavnik Državnega sveta ter ostali udeleženci!

Državni zbor Republike Slovenije je na 10. izredni seji, 14. 7. 2022 sprejel Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Zakon, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina 15 tisoč volivk in volivcev, odpravlja določene zakonodajne spremembe obstoječe zakonodaje s povrnitvijo zakonske ureditve v stanje pred sprejetimi zakonodajnimi spremembami.

Med parlamentarno obravnavo zakona so bile predstavljene poglavitne rešitve zakona, ki posegajo na številna področja. Vlada Republike Slovenije je proučila zakon v okviru svojih resornih pristojnosti, na katere posega zakon. Gre za delovna področja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za finance. V okviru tega je Vlada Republike Slovenije 8. 7. 2022 sprejela pozitivno mnenje k zakonu in s tem nadomestila negativno mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 30. maja 2022.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije sprejeti zakonodajni ukrepi sledijo zagotavljanju in uresničevanju temeljnih ustavnih načel, kot sta delovanje in ohranjanje pravne države. Za potrebe lažjega izvajanja določb zakona in za zagotavljanje pravne celovitosti in učinkovitosti delovanja državne uprave so bile v parlamentarni obravnavi sprejete določene spremembe in dopolnitve zakona.

Spoštovani, predlagamo, da po včerajšnjem izglasovanem vetu v Državnem svetu poslanke in poslanci ponovno potrdite Zakon za zmanjševanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države.

Hvala lepa.

Hvala.

Prehajamo na razpravo. Preden dam besedo članicam in članom odbora, preberem še nekaj nadomeščanj: mag. Darko Krajnc nadomešča Tamaro Vonta in Jani Prednik nadomešča Jonasa Žnidaršiča.

Zdaj pa kar vabim k razpravi. Gospa Anja Bah Žibert, izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Nekatere zadeve se bodo verjetno ponavljale, tako kot so se ponavljali predhodniki.

Morda najprej za začetek to, na kar je opozorila Zakonodajno-pravna služba. Začnimo pri omnibus zakonodaji. Jaz sem malce pogledala še ostale zadeve in omnibus zakonodaji nasprotujejo pravzaprav pravniki. Danes smo slišali s strani predlagatelja, da jim gre za pravno državo, omnibus zakonodaji pa nasprotujejo pravni strokovnjaki. Poročajo namreč, da je takšna zakonodaja nepregledna in v nasprotju s pravnim načelom jasnosti in določnosti. Pri tem zakonu je to še toliko hujše, kajti zakon posega v enajst različnih materij. Se pravi, če bi že šli v omnibus zakonodajo, bi morala biti ta povezana, tu pa gre za dejansko povsem različne zadeve, tako zelo različne, da nekatere od njih dopuščajo referendum, druge pa ne. In zaradi tega, če bi se odločil nekdo za referendum, pač, zbranih je bilo 15 tisoč podpisov, za referendum se zbira 40 tisoč podpisov in več, pravzaprav omejeni. Namreč, na eni strani, če bo dovoljeno, da se zbirajo podpisi, se bo kršil tisti del, ki govori o davčni zakonodaji, če se ne bo dopuščal, pomeni, da se ne more odločati o vseh ostalih zakonih. To je prva zadeva, ki je izredno pomembna in problematična.

Druga zadeva. Poglejte, samo ime zakona. Glejte, to pač niso imena zakonov. To je lahko neko mnenje, to je lahko mnenje posameznika ali skupine posameznikov, gre pa za povsem subjektivno mnenje. O škodljivih posledicah ni narejena nobena analiza. Nobena analiza, tako kot tudi nobene javne razprave ni bilo o tem. To je pač mnenje skupine posameznikov, legitimno mnenje, ampak to ne pomeni, da se tak način imenujejo zakonodaja. Zakonodaja ima vendarle neka vsebinska imena, kajti če bomo na tak način sprejemali zakonodajo, potem, a veste, bomo naslednjič že domišljali takšna imena, da ne bo ničemur več podobno.

Zdaj naprej. Jaz sem poslušala predlagateljico, ki je pač tukaj predstavljala ta predlog zakona, mislim, da v imenu inštituta, ne vem, nevladnih organizacij ali Inštituta 8. marec. In sem dejansko zmedena. Prvo sem zmedena zato, ker sem danes pričakovala ne ponovitev vsebine predloga zakona, o tej smo poslušali že veliko prvič, ko smo imeli na odboru to temo. Upala sem glede na to, da ste večkrat opozorili na to, da se zavzemate za pravno državo in vrnitev, bom rekla, pravic ljudstvu, me zanima zdaj, kako je ta zakon nastajal. Kajti v enem trenutku ste rekli, da je zakon nastal na ulici, v drugem trenutku pa ste rekli, da so ga pripravile nevladne organizacije. To pa zdaj ne gre skupaj. Ali ste imeli zakon prej napisan in ste zbirali podpise, so na ulici ljudje prebrali vse člene zakona, kajti podpise se zbirajo pod nek predlog zakona, ki naj bi ga ljudje dodobra poznali. Kot drugo sem danes bolj kot to vsebino pričakovala, da mi boste odgovorili, kaj menite o mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja, da je vaš predlog zakona v neskladju ne samo z zakonodajo ampak celo Ustavo Republike Slovenije. In ker ste pač zavezani k, bom rekla, demokratičnem odločanju in demokratičnih principih, bi pričakovala, da boste odgovorili na to. Kajti ne morete zavajati podpisnikov in podpisniki, ne vem, imate mandat, da so se podpisovali pod lahko sporen ustavni zakon. Namreč pač ljudi lahko tudi zavedeš, lahko se sliši zelo dobro, ampak morajo imeti pa tudi neko objektivno sliko, kaj in kako. Kot drugo, politika. Rekli ste, da mora iti politika stran oziroma da pač želite manjši vpliv politike. Zdaj politika je za vaš zakon pripravila pet strani amandmajev. Je to še vaš zakon? V nekaterih zadevah posega ne na ravno, ki ste jo predlagali vi, ampak stopnjo nazaj. In na to je opozoril tudi Olimpijski komite. Imate za to mandat? Pet strani amandmajev, ki spreminja vaš zakon, ampak vi še kar pravite, da ta zakon podpirate. Zdaj slišali ste tudi, da je podan veto, ki pa na nek način tudi predstavlja različne družbene skupine in lokalne skupnosti. Tudi oni so imeli številne pomisleke. Zdaj, veste, tukaj je dejansko problem pri tovrstnih. Jaz sem vedno za to, da imamo mnenje ljudstva, tudi želim si, da je to tudi naprej tako, nenazadnje tudi ustava dopušča, da ljudje o posameznih zakonih izrečejo svoje mnenje na referendumih, ampak, a veste, nisem pa nikogar slišala v teh dneh, ki bi pač dejansko povedalo, da je bilo tudi mnenje pri nekaterih zakonih, ki je pač tudi mnenje državljank in državljanov, ki so po ustavi prvi, po ustavi prvi, da je nek zakon okej, danes pa ga spreminjamo oziroma se bo v prihodnjih verjetno septembrskem času spreminjal. Se pravi tudi izigrana volja ljudstva. Tako, da glejte, mene pač dejansko skrbi. Skrbi me prvič to, da se sprejema res zakonodaja, katera, saj pravim, tukaj niso pomisleki Anje Bah Žibert ampak Zakonodajno-pravne službe, se pa vsekakor temu pridružujem. Kot drugo, če gre res za neko nevladno organizacijo, za iniciativo, ki želi dobro državljanom, bi pričakovala, da se zjasnijo kaj je glede mnenja Zakonodajno-pravne službe, kaj je glede posegov v njihov zakon, ki ne vrača stvari samo tam od koder so se po vašem začele, ampak bistveno nazaj ali je zato mandat ljudi, ki so se pod to podpisali. Jaz bi bila vesela, da bi na nek način sploh vedeli enkrat kdo je ta predlog zakona podpisal. Sedaj vsak, ki ima pet minut časa enkrat reče en inštitut, drugič neki pravni strokovnjaki, tretjič na stojnicah je nastajal. Mislim, človek sploh ne ve vse skupaj kje je kaj nastajalo, pa kdo je sploh vedel za celotno vsebino. Tako da jaz upam, da se take stvari pač ne bodo dogajale in zato menim, da mora zadnjo besedo o tem reči tudi Ustano sodišče. Hvala lepa.