Dobro jutro! Vsi lepo pozdravljeni! Začenjam 2. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Andrej Hoivik, ki ga nadomešča Franc Rosec, Bojan Čebela, ki ga nadomešča Lenart Žavbi.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAŠČITI OSEB, KI SE UDEJSTVUJEJO PRI UDELEŽBI JAVNOSTI PRED OČITNO NEUTEMELJENIMI ALI ZLORABLJENIMI SODNIMI POSTOPKI STRATEŠKE TOŽBE ZA ONEMOGOČANJE UDELEŽBE JAVNOSTI.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 4. 7. 2022 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo je bilo vabljeno Ministrstvo za pravosodje.

Začenjamo obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Uvodno besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za pravosodje dr. Igorju Šoltesu.

Predsednica, hvala za besedo.

Evropska komisija je 28. aprila 2022 predstavila Predlog direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti. Očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki zoper udeležbo javnosti, ki jih poznamo tudi pod terminom strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, bolj znane pod kratico SLAPP, so v EU dokaj svež, vendar dokaj bolj razširjen pojav. Njihov namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike, tako da se obremenijo stroški pravne obrambe, dokler svojih kritik ali nasprotovanj ne opustijo ali jih umaknejo. Ne vlagajo se torej z namenom uveljavljanja pravice do dostopa do ustreznega pravnega varstva, temveč z namenom zastraševanja toženih strank in izčrpavanja njihovih virov. Končni cilj je jasen, to je doseči zastraševalni učinek, utišati tožene stranke in jih odvrniti od opravljanja njihovega dela oziroma njihovega poslanstva. Za takšne tožbe je pogosto značilno neravnovesje moči med strankami, pri čemer ima tožeča stranka močnejši položaj s finančnega, tako včasih tudi seveda političnega vidika, pomenijo zlorabo sodnih postopkov in nepotrebno obremenjevanje sodišča. Zato se je Evropska komisija odločila ukrepati.

Cilj predloga je zaščititi osebe, zoper katere se vlagajo SLAPP, in preprečiti nadaljnje širjenje tega pojava v Evropski uniji. Namen predloga je z enotnim razumevanjem in uvedbo postopkovnim jamstev sodiščem zagotoviti učinkovita sredstva za obravnavo teh tožb, osebam, zoper katere se te izvajajo, pa zagotoviti sredstva za obrambo. Predlagana postopkovna jamstva se bodo uporabljala v zadevah – to je zelo pomembno, z čezmejnimi posledicami, ne znotraj, ampak čezmejnimi posledicami. Deležniki v procesu usklajevanja stališča pa so pozvali tudi k takojšnjim aktivnostim za sprejem zakonodaje, ki bo omogočala zgodnje zavrnitve očitno neutemeljenih postopkov tudi v izključno nacionalnih primerih.

Republika Slovenija je naklonjena tem ciljem, ki jih prinaša predlog direktive in menim, da gre za pomemben in nujen instrument. Se pa tudi zavedamo, da bodo ta pravila lahko uspešno ščitilo osebe, ki sodejstvujejo pri udeležbi javnosti zgolj v primeru, če bodo nudile zadostno pravno varnost in predvidljivost, če bodo pojmi jasno opredeljeni in definirani in če bodo nudila ustrezno ravnovesje med zaščito med neutemeljenimi tožbami na eni strani in dostopom do sodnega varstva na drugi strani.

Predlog Komisije po našem mnenju vpeljuje primerne ukrepe za zmanjšanje števila SLAPP, je po mnogih elementih pomanjkljiv in nedodelan. Zato bo Republika Slovenija v pogajanjih konstruktivno sodelovala in predlagala določene rešitve, ki bi pripomogle k pravno kakovostnejšemu in učinkovitejšemu končnemu besedilu zakona, skratka, da so te definicije, ki bodo tudi že v direktivi, jasne in predvidljive, da ne bo puščalo preveč odprtega prostora za različne interpretacije, če ne se seveda izgubi smisel celotne direktive in ustreznih zaščitnih ukrepov.

V nadaljevanju bom omenil zgolj nekaj elementov, kjer bomo morali biti še posebej pozorni. Zagotovitev pravne varnosti in predvidljivosti je v prvi vrsti zelo pomembna ustrezna in celovita opredelitev pojmov. Republika Slovenija si bo prizadevala, da poleg opredelitve zlorabljenih sodnih postopkov v direktivo dodamo tudi opredelitev očitno neutemeljenih sodnih postopkov, kar bo znatno pripomoglo k enotnejšemu razumevanju termina strateških tožb in kvalitetnejšim implementaciji v nacionalne sisteme.

Republika Slovenija podpira pravilo o postopkovnih jamstvih, ki jih uvaja predlog. Gre za nove pravne rešitve, ki jih naš trenutno civilno pravni okvir večinoma še ne pozna, jih pa sluti, zato preučujemo možnost, da bi za prenos direktive v nacionalno zakonodajo pripravili nov zakon, ki bi naslovil standarde in rešitve, ki jih predlog predlaga.

Pomembna nova elementa direktive sta predvsem varščina in pa zgodnja zavrnitev, ki predstavljata zaščitne ukrepe za toženo stranko. Veliko je namreč nejasnosti glede predvidene višine varščine. Posebej se odpira več procesnih vprašanj, ki lahko prinesejo k podaljševanju tovrstnih postopkov, kar gotovo ni v skladu s ciljem predloga. Republika Slovenija si bo zato prizadevala, da se doseže natančnejšo opredelitev pogojev za odločanje oziroma določanje višine ter načinov uporabe varščine.

Podobno velja glede predlogov opredelitve pogojev za izrekanje zgodnje zavrnitve. Glede na cilj predloga, da se mora tovrstna presoja opraviti v najkrajšem času, si bomo prizadevali, da se postopek obravnave zgodnje zavrnitve opravi v skladu z obstoječimi rešitvami v nacionalni zakonodaji in ne z vpeljavo novega postopka. Bo pa seveda to v praksi ne zahtevalo pomembne preudarke in tehtanje konkretnih primerov, zato pa more biti tudi v zakonodaji, ki jo bomo prenesli v naš notranji pravni red to popolnoma jasno definirano. Ker ta inštrument t. i. zgodnje zavrnitve bo pri nas relativna, mogoče lahko rečemo tudi neka novost ali pa noviteta, ampak mislim, da gre za inštrument, ki lahko veliko pripomore k temu, da se prepreči prekomerno vlaganje pravnih sredstev tam, kjer za to ni ustrezne pravne podlage. In mogoče lahko to zgodnjo zavrnitev, če se bo izkazala kot ustrezen inštrument, prenesemo tudi v drugo zakonodajo. Sam imam v mislih predvsem področje javnih naročil in Državno revizijsko komisijo, kjer mislim, da se včasih vlagajo zahtevki za revizijo tudi takrat, kadar gre zgolj za povzročitev ustavitve postopka, ne pa za resničen interes pritožnika.

Republika Slovenija si bo torej prizadevala, da se bo skozi celotno besedilo predloga zasledoval njegov cilj in vzpostavil sodni postopek, ki bo vseboval potrebna procesna orodja za obravnavo strateških tožb, toženim osebam pa nudi ustrezno obrambo. V postopku bo potrebno zagotoviti nujno ravnovesje glede dostopa do sodnega varstva in drugih pravic tožnikov.

Pomembno je na koncu še to omeniti, da smo pri pripravi stališč upoštevali mnenje tudi civilne družbe, NGO-jev, Društvo novinarjev Slovenije in tako naprej. Skratka, da je to mnenje ali pa stališče utemeljeno s ali pa podkrepljeno in podprto tudi s strani relevantnih deležnikov v družbi. Evo, hvala za besedo.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo, ki jo odpiram. Se kdo prijavi? (Ne.) Torej prehajamo na odločanje. Sklepčni smo. Ker k predlogu stališča…, a ja, zdaj pa, / medsebojni pogovor/ ker k predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.

Želi kdo razpravljati še o predlogu mnenja? (Ne.) Torej prehajamo na odločanje.

Glasujemo. Za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Jaz predlagam, da odboru pisno poročamo. Kdo temu nasprotuje? (Ne.)

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O BOJU PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI IN NASILJU V DRUŽINI.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka, 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne

4. 7. 2022 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Tudi na to sejo je bilo vabljeno Ministrstvo za pravosodje.

Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih, bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Uvodno besedo dajem ponovno gospodu generalnemu državnemu, se, pardon, se opravičujem, državnemu sekretarju.

Izvolite, gospod Šoltes.

Spoštovana predsednica, hvala še enkrat za besedo.

Torej, komisija je, kako simbolično, 8. marca, na dan žena, predstavila Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, katerega namen je zagotoviti pravne podlage in ukrepe za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini po vsej Evropski uniji. Trenutno nasilja nad ženskami, nasilja v družbi celovito ne obravnava noben posebni zakonodajni akt v Evropski uniji. Predlog direktive je dejansko razdeljen na dva vsebinska dela, ki ju podpirata dve različni pravni podlagi; in sicer opredelitev kaznivih dejanj in sankcij, torej predlog predlaga inkriminacijo določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo ženske in ki po mnenju predlagatelja niso zadostno obravnavane na nacionalni ravni in imajo čezmejni element ter obstoji pravna podlaga za urejanje na ravni EU-ja. Posilstvo na podlagi odsotnosti privolitve, v nekaterih članicah je za ugotovitev tega kaznivega dejanja potrebna uporaba sile ali grožnje, pohabljanje žensk, ženskega spolovila in določene oblike kibernetskega nasilja. V drugem delu se predlog direktive osredotoča na ukrepe za krepitev dostopa žrtev do sodnega varstva in njihovih pravic do ustrezne zaščite kot neposreden odziv na posebne potrebe žrtev nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Zagotavljanje podpore za žrtve, ki je prilagojena posebnim potrebam žrtev nasilja nad ženskami ali nasilja v družini. Preprečevanje nasilja nad ženskami, nasilja v družini tudi z ozaveščanjem in usposabljanjem strokovnih delavcev, za katere je verjetno, da bodo prišli v stik z žrtvami, in delo s storilci kaznivih dejanj. Ter zadnji, krepitev usklajevanja in sodelovanja na nacionalni in EU ravni z zagotavljanjem pristopa, ki vključuje vse ustrezne akterje, ter boljšim in okrepljenim zbiranjem podatkov o nasilju nad ženskami in nasilju v družbi.

Razhajanja med državami članicami in Evropsko komisijo so v Bruslju velika predvsem zaradi pravne podlage predloga direktive. Prvi sklop temelji na pravni podlagi člena 83/1 Pogodbe o delovanju EU, tako imenovana harmonizirana kazniva dejanja, ki izhajajo iz spolne zlorabe in imajo čezmejni vidik. Posilstvo ne velja za moške. Pohabljanje organov in kibernetska kazniva dejanja, deljenje intimnih in prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, kibernetsko zalezovanje, nadlegovanje in spodbujanje k nasilju ali sovraštvu. Ta del vsebuje še določbe glede poskusa in vpeljevanja kazni, oteževalnih okoliščin, pristojnosti ter zastaralnih rokov. Večina držav, med njimi tudi Republika Slovenija, meni, da so pri uporabljeni pravni podlagi preseženi njeni okviri. Pravna služba Sveta bo zato pripravila ustrezno pravno pisno mnenje. Drugi sklop ima pravno podlago v členu 82/2 evropske pogodbe, ki se nanaša na zaščito in pravice žrtev kaznivih dejanj. Naslavlja ključne vidike potreb žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Rešitve izhajajo iz obstoječe Direktive o pravicah žrtev, vendar so bolj usmerjene na potrebe te kategorije žrtev. Fokus je na podpornih storitvah, ki niso neposredno vezane na predkazenski in kazenski postopek, močno je tudi izpostavljen pomen koordinacije politik kot tudi koordinacije dela s posameznikom in žrtvijo.

Republika Slovenija podpira predlog direktive, pri čemer posebej poudarjamo pomen ustrezne primarne pravne podlage, ne kateri sloni harmonizacija kaznivih dejanj nasilja nad ženskami in nasilja v družini, zato si bomo prizadevali, da bi pravna služba Sveta podala pisno mnenje, kot smo omenili že prej. Zato pozdravljamo cilje in namen predloga. Seveda se bomo tekom pogajanj prizadevali za ustrezno preoblikovanje nekaterih delov besedila predloga direktive, da bi dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, kar bo še posebej pomembno za implementacijo in izvajanje direktiv, ki pa je ključno. Samo na kratko, prizadevali si bomo predvsem, da bodo definicije v največji meri odražale definicije, ki so že sprejete. V slovenski zakonodaji nimamo opredeljenega termina nasilja nad ženskami, zato bo predvidoma to definicijo potrebno umestiti v naš pravni red. In načeloma seveda podpiramo harmonizacijo predlaganih kaznivih dejanj, torej opredelitev kaznivega dejanja posilstva na evropski ravni, pohabljanje spolovil, nadalje kibernetsko zalezovanje in pa kibernetsko spodbujanje k nasilju in pa sovraštvu. Bomo pa s tem opozorili na problematičnost dvotirnega pristopa, ki ga ta člen predstavlja, v primerjavi s celovitim pristopom k učinkovitemu naslavljanju sovražnega govora, ki poteka preko predvidene vključitve sovražnega govora na listo evropskih kaznivih dejanj. Tu gre za parcialno urejanje problematike, ki bi morala biti celovito naslovljena v samostojnem pravnem aktu, zato si bo Slovenija prizadevala za ustrezno prožnost pri določanju kazenskih sankcij in pa da bi bilo, da bi bila obravnava določenih ravnanj obravnavana enako kot nekatera druga kazniva dejanja, na primer pohabljanje spolnih organov, bilo kaznovano tako kot posilstvo.

Glede določbe, ki ureja prijavo nasilja nad ženskami ali nasilja v družini, menimo, da je standard varstva otroka postavljen niže od standarda varstva splošne populacije, zato si bomo prizadevali za ustrezno spremembo dikcije. In zato, da bi bila preiskava in pregon neodvisna od naznanitve ter umika obtožbe tudi za kaznivo dejanje pohabljanja organov. Zagovarjali bomo pristop, da je v pristojnosti nacionalne ureditve, da se določi pristojni organ, ki pripravi oceno potreb žrtve po podpori, ker gre pri tem za širši koncept od individualne ocene, ki je potrebna za samo izvedbo kazenskopravnega postopka.

Pri napotitvi za podporne storitve bomo opozorili na pomen spoštovanja varstva osebnih podatkov, ker se žrtve za vstop v podporne storitve odločajo prostovoljno, zato je tudi pomemben obstoj možnosti, da lahko žrtve same vzpostavijo stik s podpornimi službami.

Zaradi predvidenih večjih posegov v nacionalno zakonodajo si bomo tudi prizadevali doseči daljše časovno obdobje za prenos direktive v naš pravni red, ker zahteva kar nekatere konkretnejše spremembe znotraj naše kazenskopravne zakonodaje.

Hvala za besedo.

Hvala lepa, dr. Šoltes.

Prehajamo na razpravo. Prijavil se je poslanec Kaloh. Izvolite.

Predsednica, hvala.

Državni sekretar Šoltes, ekipa s pravosodnega ministrstva, sočlani, kolegi poslanci in poslanke!

Pred nami je tako imenovana Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Mene je začudilo, da šele po tolikih letih, dejansko po epidemiji nasilja nad ženskami, ki je v celotni Evropski uniji, da je šele zdaj to pred nami in je to v bistvu prvi zakonodajni akt na ravni EU, ki bo posebej obravnaval to zavrženo vrsto nasilja. Jaz sem še vedno v šoku zaradi dogodkov, ki so se dogodili pred dnevi v mariborskem parku, kjer je dejansko prišlo do brutalnega obračuna z nesrečno 20-letnico. Prav tako sem v šoku nad domnevno nizkotnimi zlorabami v tem famoznem Fotopubu. Tako, glejte, očitno Slovenija kot del Evropske unije ima s tem velik, velik problem. Kot sem ugotavljal, razširjeno je po vsej Evropski uniji. V gradivu smo lahko prebrali, da vsaka tretja ženska naj bi bila prizadeta s strani oseb, ki počnejo ta nizkotna dejanja, in vsaka deseta ženska je poročala, da je bila žrtev spolnega nasilja, vsakega dvajseta pa, da je bila posiljena – grozljivi podatki.

To nasilje v tem zakonodajnem okviru, ki ga danes obravnavamo, na ravni Evropske unije, ima pa tudi aplikacije v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, kjer je taksativno našteta pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja, prepoved mučenja, nečloveškega, ponižujočega ravnanja, prepoved diskriminacije, tudi diskriminacije zaradi spola in pravica do dostopa sodnega varstva – vse to je tu zajeto in vsa ta dejanja to de facto kršijo.

Vedno znova se sprašujem, kaj lahko mi kot družba in v končni fazi tudi mi kot poslanci naredimo za to, da se ta necivilizirana dejanja občutno zmanjšajo. Kot rečeno, ugotavljamo lahko vsi, da je ta epidemija nasilja nad ženskami res velika in strašljiva. Ko se je državni sekretar sprehodil čez člene, posilstvo, pohabljanje ženskega spolovila, deljenje intimnih in prirejenih vsebin brez privolitve žrtve, tudi konjunkturna dejanja s svojstva kibernetskega nasilja, se pravi, zalezovanja, nadlegovanja, kibernetskega spodbujanja k nasilju in sovraštvu, glejte, vse to je tudi že rezultiralo s samomori nesrečnih najstnic in najstnikov, tudi odraslih oseb, in sem vesel, da so ti členi vključeni. Jaz se tudi strinjam, da kaznivo dejanje pohabljanja ženskih spolnih organov se mora tretirati kot kaznivo dejanje posilstva; jasno, gre za izredno grob poseg v žensko telo, po moji oceni gre za barbarstvo najnižje vrste in se seveda to naj tretira kot posilstvo.

Seveda pa moram tudi izreči neki apel na slovenske organe pregona kot sem uvodoma izpostavil tovrstnih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost seveda predvsem na policijo in tožilstvo. Sledilce, storilce se mora najprej izslediti in potem seveda jih primerno kaznovati. Sedaj v tej zadnji aferi, ko smo imeli periferij Fotopub, kjer se je policija zelo medlo odzvala bila je zelo inerična pa ne vem saj bomo nekaj ugotovili ali pa ne bomo. Jaz vsaj upam, da so se do tega trenutka to nesrečno klet Fotopuba vsaj ogledali, da so zavarovali dokaze, da so morebiti zasegli telefone, da imajo neke dokaze od teh domnevnih akterjev in da bo tudi, potem slovensko tožilstvo primerno se odzvalo.

Za enkrat toliko.

Hvala.

Hvala. Se prijavlja še kdo?

Najprej izvolite, kolega Krajnc.

Spoštovani, hvala za besedo.

Pozdravljam, da sprejemamo tak dokument. Sam sem že 20 let nazaj na tem področju bil aktiven tudi v določenih projektih še v času študentske organizacije skupaj s SOS telefonom – na primer kaj ti je deklica. 25. novembra ob dnevu nasilja nad ženskami in otroki. Jaz mislim, da z ozaveščanjem rešimo veliko stvari predvsem pa je potrebno ozavestiti ljudi, da v kolikor vedo za nasilje, da ga prijavijo in to so tudi po Zakonu o preprečevanju nasilja dolžni storiti. Žal imam največ nasilja v Sloveniji doma med sorodniki med ljudmi, ki bi se naj imeli radi med štirimi stenami. Največ nasilja se dogaja v družini to smo lahko zadnjič tudi po pogovoru z ministrico za notranje zadeve slišali. Kolikor sem se pripravljajo tudi ukrepi tudi zaradi ponovitvenih nevarnosti, kjer bo prijavah, potem se, zaradi ponovitve nevarnosti včasih sicer prepoved približevanja zgodi, ampak ta ukrep očitno ni dovolj tako, da bo potrebno videti kako zamejiti te vrste nasilja. Jaz upam, da bomo skupaj našli neki recept, da se lahko tudi ljudi bolj ozavesti, da bomo sami tisti, ki bomo prijavljali nasilje, če za njega vemo hkrati pa seveda pomagali tistim, ki nasilje doživijo. Za tiste, ki ga pa izvajajo pa seveda ustrezne programe in ustrezne kazni.

Hvala.

Hvala lepa.

Gospod Grims, izvolite.

Hvala.

Ta razprava gre v zelo zanimivo in zelo napačno smer, ker v Sloveniji imamo tri neslavne simbole ali pa vsaj dva… / izklop mikrofona/ V Sloveniji imamo kar nekaj že takih neslavnih simbolov nasilja nad ženskami v zadnjem obdobju pa za ljubljansko srenjo nikakor ni značilno nasilje v družini kot se danes tukaj govori ne vem ali cilj diskreditacija družine, ampak je za ljubljansko srenjo značilen pojem farmacevtka in pa pojem radiator. To je simbol nasilništva nad ženskami v Ljubljani in za izrojeno družbo, ki tukaj vodi celotno Slovenijo. Ob tem je eden kup sprenevedanja. Če imamo organe pregona, ki bo zabeleženem nasilju nad žensko izsiljevanju toliko čaka ne reagirajo in toliko časa tožilstvo piše obtožnico, da vse zastara, potem pa samo v tem primeru, ko gre za nasilja nad žensko uničijo vse dokaze – kar preverite, če ne verjamete – je bil edini tak primer v zgodovini Slovenije, da so takoj uničili vse dokaze…