Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 16. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da je umrla gospa Marija Ana Tisovic, poslanka Državnega zbora v mandatnem obdobju 2000-2004. V minulih dneh pa nas je zapustila tudi ena najopaznejših javnih osebnosti, britanska kraljica Elizabeta II. Prosim vas, da spomin na preminuli počastimo z minuto molka. / minuta molka/

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, Jelka Godec od 15.30 dalje, Jožef Horvat do 15. ure, Janez Cigler Kralj od 12.30 do 15. ure, Jernej Vrtovec od 12.30 do 15. ure, mag. Matej Tonin od 13.30 dalje, Iva Dimic od 17. ure dalje in sama od 17. ure dalje.

Na sejo sem vabila predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 16. izredne seje Državnega zbora. Predlog ste prejeli v sredo, 7. septembra 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega red bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za so glasovali vsi.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 16. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSKRBI S PLINI, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo mag. Bojanu Kumru, ministru za infrastrukturo.

Hvala lepa, predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Temeljni cilj tega zakona je ureditev stanja na trgu s plini, do katerega je prišlo zaradi vsem znanih zaostrenih energetskih razmer po celi Evropi in širše. Že lansko jesen smo se na področju oskrbe z električno energijo srečevali z odpovedmi pogodb o dobavi oziroma prenehanju izvajanja dejavnosti določenih dobaviteljev in le ustrezen zakonodajni okvir je pripomogel, da odjemalci niso ostali brez dobavitelja. Po tem vzoru, torej po vzoru dobave električne energije se sedaj tudi na področju dobave zemeljskega plina uvaja institut nadomestne oskrbe in institut osnovne oskrbe. Na podlagi tega bodo odjemalci lahko zahtevali oziroma oskrbovani s svojim energentom. S predlogom zakona se tako na novo ureja nadomestna oskrba s plini, ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, na primer zaradi stečaja, zaradi prenehanja delovanja, zaradi izpada bilančne skupine oziroma iz bilančne sheme in tako dalje. Ti odjemalci bodo avtomatsko prišli k dobavitelju, ki bo zadolžen za zagotavljanje oziroma vršitve nadomestne oskrbe. Te dobavitelje bo na podlagi kriterijev določila Agencija za energijo in seznam objavila na svoji spletni strani. Institut osnovne oskrbe pa nalaga vsem dobaviteljem obveznost, da odjemalcem zagotavljajo osnovno oskrbo oziroma da odjemalca ne smejo zavrniti. Ocenjujemo, da je ta sprememba nujna in da na ta način ustrezno urejeno varstvo in pravice odjemalcev. Predlog zakona prenaša tudi naslednje spremembe. Določa prenos pristojnega organa za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom iz Agencije za energijo na Ministrstvo pristojno za energijo. Agencija bo še dalje opravljala določene ključne podporne procese oziroma določene naloge, ki jih bo na njo preneslo ministrstvo oziroma vlada. Enako ureditev poznajo skoraj vse države članice Evropske unije. Zakon prinaša vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal ključne informacije, na primer o odjemu odjemalcih, o količinah, vse te količine oziroma vse te informacije so pa nujno potrebne za sprejemanje odločitev na primer o potrebnem zmanjšanju odjema, o varčevanju, o racionalni rabi, o preklopu na druge energente. Tretjič, predlagana je tudi sprememba pri določitvi nadomestila za dele ocene za krizni plin, do katerega so upravičeni odjemalci, ki jih moramo odklopiti zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe zaščitenih odjemalcev. To nadomestilo ne bo več nadomestilo za nastalo škodo, temveč bo predstavljalo povrnitev stroškov, ki odjemalcem nastanejo zaradi prehoda na drug energent. Četrtič, poleg omenjenega se spreminja pojem gospodinjski odjemalec, po novem bo to odjemalec, ki kupuje plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar vključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti in katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 100 megavatnih ur. Petič, dodajata se dva nova pojma in sicer odjemalec osnovne oskrbe, ki pomeni gospodinjskega odjemalca, malega poslovnega odjemalca in skupnega gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijski sistem zemeljskega plina, ter pojem skupinski oziroma skupni gospodinjski odjemalec, ki pomeni končnega odjemalca, ki kupuje plin za oskrbo gospodinjstev, preko posameznih in skupnih delov večstanovanjskih stavb, s toploto preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev. Za potrebe te določbe se za končne odjemalce ne šteje ponudnik daljinskega ogrevanja. Na tej točki tudi pozdravljamo amandmaje koalicije na matičnem delovnem telesu, s katerim se je definicija zaščitenih odjemalcev razširila na skupne gospodinjske odjemalce, na vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove, tako bodo le ti po novem tudi deležni in upravičeni do nadomestne in osnovne oskrbe po tem zakonu. Temeljni cilj predloga zakona je urediti / znak za konec razprave/ situacije, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja oziroma ne utegne zamenjati dobavitelja. Za takšne primere je smiselno, da se pri oskrbi s plini uvede začasen servis oskrbe odjemalca. Cilj zakona je med drugim tudi uvedba osnovne oskrbe s plinom, preko katerega se zavezuje dobavitelje, da odjemalcem zagotovijo ponudbo in to po osnovnem ceniku. Spoštovani. Sprejem zakona, ki je samo eden od tako imenovanega paketa interventne zakonodaje / znak za konec razprave/ in je nujen glede na trenutne razmere. Upam in verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave, ki je v teku.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona kot matično delovno telo je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici mag. Nataši Avšič Bogovič. Izvolite.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč Poslanskih skupin.

Kot prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati in v njenem imenu mag. Janez Žakelj.

Izvolite!

Najlepša hvala, spoštovana predsednica za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister, državna sekretarka!

V Novi Sloveniji seveda ukrepe te novele zakona o oskrbi s plinom, ki uvaja večjo varnost pri oskrbi s plinom za gospodarstvo, za javne zavode in za državljane, podpiramo.

Sicer pa že dlje časa v Novi Sloveniji opozarjamo, da je Vlada spregledala tako javne zavode, kot gospodarstvo. In to nas zelo skrbi.

Veseli nas, da je bil slišan naš glas, ki smo ga dali z amandmajem, da se vključi javne zavode, se pravi vrtce, šole in: zdravstvene domove med tiste ustanove, ki imajo zagarantirano ceno, saj bo to nekoliko olajšalo tako pritisk na vrtčevske otroke, se pravi, starše vrtčevskih otrok, šolarjev, pa tudi širše, recimo stanovalcev domov za starejše in zdravstvo. Zato, prav zato, ker je bilo to upoštevano, bomo ta zakon podprli, od Vlade pa pričakujemo bolj odročno reagiranje in uvedbo energetske kapice za plin in elektriko, tako za gospodarstvo, ki je bilo do sedaj zanemarjeno, kot tudi za večje odjemalce elektrike, javne zavode. Vlada nas je včeraj na odboru, nam je razlagala, da to ni možno. Po naših podatkih pa tako Španija kot Portugalska ima ta kapico na plin in tudi so namenili preko 8 milijard evrov za subvencioniranje cen elektrike in plina, tako da po naših podatkih tudi Vlada še ni Evropski komisiji spustila vprašanja, se pravi, jih vprašala, če je to možno, tako da jaz računam, da boste to nemudoma storili, saj ko bo enkrat gospodarstvo se ustavilo, potem nas ne reši nič več. Gospodarstvo torej potrebuje predvidljivo okolje, zato od Vlade pričakujemo, da bo čim prej bolj natančno povedala kaj bo storila na področju energetske krize, saj samo obljubljanje recimo enih, enega paketa ukrepov, prvi koraki, pa skrbno spremljanje pri tem ne pomaga, v bistvu milijarda pa pol za gospodarstvo, nekaj je, gospodarstvo pa potrebuje jasno in predvidljivo okolje.

Moram poudariti, tudi nas v Novi Sloveniji skrbijo nepremišljene izjave premierja, ki govori, da bo nekatera podjetja pozimi, da bodo pač zaprta. Vsi vemo, da ko se enkrat podjetje zapre, ga je zelo težko odpreti nazaj, to pa pomeni krizo za tiste, ki so zaposleni, pa tudi za celo gospodarstvo. Se pravi, Zakon o oskrbi plinov, zakon bomo podprli, apeliramo pa na Vlado, da se odločneje sooči s krizo.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov in v njenem imenu gospod Predrag Baković.

Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!

V luči negotovosti o dobavah oziroma blokadah dobav zemeljskega plina v času pred in med kurilno sezono ter spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva je Vlada Republike Slovenije pripravila zakonski predlog, s katerim želi odpraviti morebitne težave ter zaplete, še preden bi se le ti zgodili. Večkrat smo že bili priča kako je prihajalo do blokad dobav plina v Evropsko unijo, cene tega energenta pa so se posledično iz dneva v dan večale. Težava ni le v astronomskih cenah tega energenta, temveč tudi v tem, da bi kdo lahko v času kurilne sezone ostal brez dobavitelja ali pa bi se pri dobavi plina lahko kaj zapletlo. Vlada z zakoni, ki jih je pripravila na področju energetike, ne želi strašiti, ravno nasprotno, želimo biti kot država pripravljeni na različne scenarije, ki bi se potencialno lahko zgodili.

V predlogu o katerem bomo danes odločali, so rešitve, ki gredo v smeri, da se med drugim uredi situacije, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja oziroma ne utegne zamenjati dobavitelja do izpisa le tega iz bilančne sheme. Za takšne primere je smiselno, da se pri oskrbi s plinom uvede začasen servis oskrbe odjemalca, dokler ne pride do novega oziroma dokler ne pridobi novega dobavitelja, torej tako imenovano nadomestno oskrbo. Uvaja se tudi osnovna oskrba pri vseh dobaviteljih, ki bodo obvezno zagotavljali vsaj neko minimalno ponudbo za odjemno mesto z letno porabo plina do sto tisoč kilovatov in za odjemna mesta preko katerih so posredno oziroma se posredno s toploto oskrbujejo gospodinjstva iz skupne kotlovnice v njihovi lasti ali v solastnini.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo zakon dodobra preučili ter cilje in rešitve zakona označili za dobre ter potrebne, saj menimo, da je resnično bolje imeti rešitve pripravljene preden se težave ali zapleti sploh zgodijo. Najbolj pa nas v poslanski skupini veseli dejstvo, da smo v koaliciji skupaj s pristojnim ministrstvom našli skupni jezik ter predloge in pripombe Združenja mestnih občin Slovenije oblikovali v amandmaje in jih sprejeli ter vključili v končno obliko zakona. Resnično si ne smemo dovoliti, da bi pomembne institucije ter kritična infrastruktura ostala brez dobavljenega plina oziroma brez dobavitelja. V kolikšni meri smo postali odvisni od različnih energentov, ki poganjajo naš vsakdanjik ter kako samoumevni so se nam le-ti zdeli smo kot človeštvo morda uvideli prepozno, a sedaj je čas, da takšno delovanje ter miselnost spremenimo. Zakonski predlog, ki ga imamo danes na mizi prinaša rešitve, ki bodo našim državljankam in državljanom zagotovila varnost v primeru težav z dobavo plina v času, ki prihaja. Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda in v njenem imenu gospod Teodor Uranič. Izvolite.

Spoštovani!

Predlog zakona, ki je pred nami lahko uvrstimo v še enega od ukrepov vlade s katerimi ta naslavlja energetsko krizo, ki pesti Evropo. Zakon v prvi vrsti naslavlja tveganja v dobavni verigi zemeljskega plina, ki se v zadnjih mesecih krepijo. Predlagane rešitve pa pomenijo pomemben prispevek na področju varstva pravic odjemalcev in zanesljive oskrbe s plini. Novela zakona vpeljuje več pomembnih mehanizmov za katere bi si sicer želeli, da jih bo treba uporabiti čim manjkrat, vendar dogajanja na trgu že kažejo, da temu ne bo tako. Prvi je mehanizem nadomestne oskrbe, ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer ko odjemalec nenadoma ostane brez njega. Za razliko od področja električne energije gospodinjski odjemalci v primeru prenehanja delovanja svojih dobaviteljev do zdaj niso bili zaščiteni oziroma zanje ni bila predvidena varna oskrba. Da bo takšne situacije treba reševati se že kaže. V zadnjih dveh tednih smo zabeležili že dva primera podjetij, ki sta napovedali prenehanje dobave zemeljskega plina, čemur z napovedanim datumom sledi odpoved pogodb o dobavi plina za njune odjemalce. O podobnih korakih razmišljajo tudi nekatera druga podjetja. Na račun nadomestne oskrbe bo vsem takšnim odjemalcem poslej varnost glede dostopa do plina zajamčena. Drugi mehanizem pa je osnovna oskrba, ki jo morajo zagotavljati vsi dobavitelji za odjemalce osnovne oskrbe, ki nimajo ali ne morejo pridobiti dobavitelja. Tudi tu je praksa že pokazala, da ne gre za dobrodošlo dopolnilo, temveč za prepotrebnega. Dogaja se namreč, da nekateri dobavitelji novim odjemalcem zaradi razmer na trgu preprosto nočejo dajati ponudb. Zdaj jih bo k temu obvezal zakon.

Ko govorimo o nadomestni in osnovni oskrbi se moramo ustaviti še pri amandmajih, ki smo jih sprejeli na včerajšnji seji in s katerimi smo oba instituta še izboljšali. Ne le-da smo med upravičence do obeh uvrstili zaščitene odjemalce, ki jih ureja že obstoječi zakon o oskrbi s plinom, to so osnovne socialne službe, torej bolnice, dijaški in študentski domovi, zapori in izvajalci socialno varstvenih storitev in institucionalnega varstva. Poleg tega smo nabor dosedanjih zaščitenih odjemalcev razširili z vrtci, osnovnimi šolami in zdravstvenimi domovi. Vsi našteti bodo odslej kot zaščiteni odjemalci posebej varovani. To pomeni, da v primeru zmanjšanja ali prekinitve odjema plina so namreč hierarhično zadnji, ki se jim odjem plina prekine.

Kot pomembnejši spremembi velja izpostaviti tudi dopolnitev pojma gospodinjski odjemalec in uvedbo pojma skupni gospodinjski odjemalec, ki bi morala narediti konec vsem poskusom različnih interpretacij in tolmačenj do katerih je prihajalo od začetka leta, obenem pa prinašata izenačitev pravic med eno in drugo kategorijo. V Poslanski skupini Svoboda nas veseli, da lahko danes sprejmemo še eden zakon, ki pomeni učinkovit in ažuren odziv na krizne razmere ob enem pa upamo, da se bo treba kot že rečeno k nekaterim rešitvam, ki jih prinaša zatekati čim manjkrat. Poslanci Svobode bomo seveda predlog soglasno podprli.

Hvala.

Hvala lepa.

Zadnje je še Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V njenem imenu gospod Franc Rosec.

Izvolite.