Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice oziroma člani odbora. Martina Marzidovška nadomešča s pooblastilom Lenart Žavbi, Bojana Podkrajška nadomešča s pooblastilom Anton Šturbej, Franca Rosca pa nadomešča Franci Kepo. Aha, še eno nadomeščanje imamo, in sicer poslanca Teodora Uraniča nadomešča Gašper Ovnik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer imamo eno točko, predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022, ZA PODROČJE MINISTRSTVA ZA INFRASTRUKTURO TER MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR, ki ga je 8. septembra 2022 Državnemu zboru predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo, ter Ministrstva za okolje in prostor.

Obravnava bo potekala na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Zainteresirano delovno telo lahko k predlogu rebalansa sprejme tudi svoje amandmaje. In sicer rok za amandmaje k predlogu rebalansa je tri dni pred sejo Državnega zbora za poslance in za zainteresirana delovna telesa. Amandmaje lahko zainteresirano delovno telo vlaga le k posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna, in sicer le k tistim podprogramom, ki zadevajo njegovo delovno področje. Vsi amandmaji morajo upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne rezerve, niti v breme dodatnega zadolževanja. Po določbah poslovnika se lahko amandmira posamezne podprograme pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna, vire za povečanje sredstev pa lahko iščemo tudi pri drugih proračunskih uporabnikih. Amandmaji se lahko nanašajo le na tiste postavke, ki so predmet spremembe, tistih, ki se torej ne spreminjajo, pa ni možno amandmirati.

Želi uvodno predstavitev k predlogu rebalansa podati predstavnik Ministrstva za finance? (Da.) Izvolite.

Pozdravljeni, hvala za besedo.

(Sem Klavdija Štimec. S strani Ministrstva za finance.) Bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 2022.

Predlog rebalansa predstavlja prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram. Še vedno je pripravljen v negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije covid-19, poglabljanjem energetske krize in rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov ter surovin. Vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je Vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove.

Poleg navedenega so bile pri načrtovanju rebalansa upoštevane ocene realizacije odhodkov do konca leta 2022 posameznih resorjev. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 12,5 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 9,3 % oziroma za 1,1 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 14,6 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 4,6 %. V bilanci prihodkov in odhodkov pa se načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijarde evrov.

V strukturi odhodkov bo tako z rebalansom tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja.

Za investicije se namenja preko 1,9 milijarde evrov. Okrog 1,8 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela.

Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazujejo njihovi finančni načrti. Okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa proračuna za leto 2022 pa bodo posebej predstavljena tudi na seji matičnega Odbora za finance.

Hvala za besedo.

Hvala.

Želi besedo k tistemu delu Predloga rebalansa, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, morda predstavnica, državna sekretarka, mag. Alenka Bratušek? (Da.)

Izvolite, ja, hvala.

Najlepša hvala.

Mogoče predno se dotaknem konkretnega finančnega načrta Ministrstva za infrastrukturo, samo še dopolnitev, da je rebalans državnega proračuna za leto 2022 bil potreben predvsem zato, ker na odhodkovni strani ni bilo načrtovano vsega, kar je že prejšnja Vlada v okviru predvsem protikriznih ukrepov sprejemala, ne pa tudi finančno v celoti ovrednotila in pokrila.

Kar se tiče Ministrstva za infrastrukturo, je dejstvo, da se sredstva v finančnem načrtu našega Ministrstva znižujejo za 146 milijonov. In če tukaj ne bi šlo v veliki meri praktično vse za evropska sredstva, bi seveda lahko zvonili alarmi, tako pa ti alarmi v letu 2022 niso potrebni.

Evropska sredstva so na žalost v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo bila resnično nerealno načrtovana in se postopkov v letošnjem letu za to, da bi ta sredstva bila porabljena, ne da porabiti.

Nas pa, v naslednjem letu, govorim spet za Ministrstvo za infrastrukturo, čaka velika naloga. S temi številkami se bomo srečali pa ob sprejemanju proračuna za leto 2023 in 2024, ker se finančna perspektiva končuje in bomo morali stvari realizirati. Je pa kar nekaj konkretnih razlogov, zakaj v letošnjem letu tega nismo mogli narediti in o tem lahko v nadaljevanju seveda tudi govorimo.

Mogoče še podatek, da se pravzaprav tako imenovana integralna sredstva državnega proračuna, to so tista domača sredstva državnega proračuna, to so tista domača sredstva, ki jih zberemo z davki in vsem ostalim, povečujejo na našem ministrstvu in to za 5 milijonov evrov. Enako namenska sredstva, v veliki meri je to tista taksa, ki jo plačujemo ob registraciji vozil, se povečujejo za 10 milijonov evrov, evropska sredstva se znižujejo za 147 milijonov evrov in seveda posledično tudi lastna udeležba. Še enkrat poudarjam, da res ni v tem trenutku razloga za strah ali pa kakršnokoli paniko, da je sredstev na našem ministrstvu premalo. Realizirali bomo kar smo si, zadali in načrtovali in seveda je zdaj v mesecu septembru ali pa skoraj že oktobru lažje pokazati pa načrtovati stvari do konca leta. Ena stvar, kjer pa je bilo potrebno, kar konkretno povečanje sredstev, je javni potniški promet, tako na avtobusnem linijskem kot na železnicah, razlog je pa predvsem v višjih cenah energentov, tako elektrike kot nafte. Na avtobusnih prevozih je bilo treba zagotoviti dodatno 8 milijonov evrov, na potniškem prometu pa kar…, železniškem pa kar 20 milijonov evrov dodatnih sredstev. To jaz mislim, da so tisti poudarki za začetek, da ne gremo bolj podrobno, seveda pa imam sodelavce s sabo in lahko tudi vse projekte pogledamo kako in kaj, ker naš finančni načrt je tako kar obsežen.

Hvala.

Želi besedo k tistemu delu predloga rebalansa, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, predstavnik tega ministrstva, državni sekretar Matej Skočir? (Da.)

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice, spoštovani člani odbora, torej hvala za to uvodno besedo!

Jaz bi vam uvodoma res na kratko rad predstavil ta predlog rebalansa oziroma njegov vpliv na naš proračun, pa predvsem, bom rekel, glavne poudarke, ki so vezani tudi na glavne programe vezane tako na integralna, namenska sredstva in nenazadnje tudi na kohezijska sredstva.

Torej proračun Ministrstva za okolje in prostor po rebalansu znaša dobrih 592 milijonov evrov in nekako tudi odraža dejansko stanje realizacije in potrebe, programske potrebe ministrstva. Če lahko na kratko pokomentiram po glavnih programih.

Kar se tiče integralnih sredstev, pravzaprav so sredstva načrtovana v višini 150,4 milijona evrov, kar pomeni znižanje za 5,3 milijone evrov. Ob tem bi res rad poudaril kje nastaja razkorak. Gre v dveh ključnih kategorijah. Prvi je plačilo davka na dodano vrednost za ukrepe načrtovane v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kjer pa se moramo zavedati, da so te aktivnosti planirane do leta 2026.

Drug del je pa vezan na stanovanjsko dejavnost, kjer je razkorak med na to načrtovanimi sredstvi in realizacijo, predvsem vezano na nižje izplačilo zahtevkov za subvencioniranje tržnega najema stanovanj.

Pri drugem delu, ki je pa vezan na namenska sredstva, pa so sredstva planirana v višini 246,2 milijona evrov, kar pomeni zvišanje za 101 milijon evrov, predvsem gre pa tukaj za dva sklada, torej sklad za vode ter podnebni sklad, predvsem je pa ta priliv povezan na te emisijske kupone, ki se stekajo na podračun Sklada za podnebne spremembe.

In tretji pomembni segment gre pa za vsa projektna sredstva, vezana v okviru kohezijskih projektov in s tem povezane lastne udeležbe, ker se dogaja bolj ali manj časovna realizacija, ki je povezana z umikom realizacije pri izvedbi projektov s strani upravičencev in ne gre za kakršnekoli odpovedi projektov, ampak zgolj za časovne zamike. Če bo pa kakršnokoli res podrobno vprašanje, so pa tudi, podobno kot pri kolegih na Ministru za infrastrukturo, tudi vsi direktorji, ki lahko tudi kakšne konkretne projekte podrobneje pojasnijo.

Tako da, hvala za besedo.

Hvala vam za pojasnila.

Želi mogoče še kdo od gostov podati kakšno pojasnilo? Kasneje, okej. (Ne.)

Odpiram s tem razpravo, želi kdo besedo? (Da.)

Izvolite, gospa Sukič.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav!

Saj bom zelo na hitro pokomentirala obe ministrstvi. Najprej Ministrstvo za okolje in prostor. Veseli smo, da se denar namenjen prilagajanju podnebnim spremembam z rebalansom povečuje. To seveda v Levici zelo, zelo, zelo pozdravljamo. Ampak bi pa prosil mogoče za nekaj dodatnih pojasnil, zdaj ne vem, če sem kaj preslišala Za kaj točno gre, zakaj se pri tem povečanju in pa kakšni so predvsem načrti potem za leto, za proračun, za leto 2023 in 2024? Ker to je izjemno pomembno, ključno področje, pa nas to pač zanima oziroma nekako namigujemo, da je treba iti v tej smeri povečevanja sredstev tudi naprej.

Bi pa opozorila nekatere postavke so se pa znižale in to nas malo skrbi, na primer ohranjanje biotske raznovrstnosti se zmanjšuje za 1,8 milijona evrov. Mi sicer v Levici vemo in se zavedamo, da pač rebalans je nekaj, kar je treba sprejeti, ne da pač normalno stvari tečejo do konca leta, da se tekoči posli in obveznosti izpolnjujejo, no, tisto, kar je pač že nastalo s prejšnjo vlado, ne glede na to, ali je bilo dobro ali je bilo malo manj dobro, pač to nam je popolnoma jasno, ampak vseeno bi prosila za pojasnilo o tem, zakaj se ravno vlaganja v biodiverziteto zmanjšujejo in pa ali so kakšni plani v to smer potem za proračun, nadalje, kaj se bo dogajalo s tem pozneje. Seveda, vsi se menda zavedamo, kako ključno je prilagajanje na podnebne spremembe, kako ključen je ta zeleni prehod, vidimo kaj se dogaja že zdaj, še preden je tisto leto 2030, ki je napovedano kot prelomno tukaj. Pa me zanima ali torej boste v to smer delovali, na kakšen način, kako, kakšni so torej načrti.

Zdaj za infrastrukturo, tukaj je malo bolj kompleksna situacija, saj ste zelo dobro pojasnila, Alenka, kako, ampak tukaj se zmanjšujejo sredstva, kot rečeno, mislim, da 142 ali 146 ne vem, ali sem prav slišal, 146, celo milijonov, kar je več kot 10 odstotno krčenje, največ pa na prometni infrastrukturi, pa zmanjšujejo se tudi sredstva na politiki energije in energetske učinkovitosti. Malo se povečuje podprogram sicer obnovljivi viri energije za 1,15 milijonov evrov, če smo mi to dobro zdetektirali, ampak ta postavka je v bistvu že tako in tako nizka in z rebalansom bo znašala zgolj 18 milijonov evrov, pa zato naprošam ministrstvo, da mogoče malo bolj podrobno pojasni kaj vse ta postavka vključuje. Mislim, da ste sicer nekaj govorila, pa se nisem prepričana, pa bi mogoče samo še enkrat, da se prepričam, saj mislim, da niso to samo subvencije v sončne elektrarne, če sem prav razumela, ampak so še druge stvari, pa mogoče, če še enkrat lahko razložite. In kako bi se dalo z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna / Nerazumljivo/ kapacitete OVE, zlasti s sončne energije v bodoče s proračuni, ki sledijo, še povečati, torej kakšni so načrti za prihodnji dve leti, me zanima, čisto tako okvirno, ne zdaj natančno. Nadalje bi mogoče izpostavila zmanjšanje postavk na področju prometa. Zdaj vemo, da je vlaganje v trajnostno mobilnost se s proračunom zmanjšuje z 208 na kar, torej na 181 milijonov evrov, kar pa se nam zdi najbolj nenavadno, pa je, da se investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi zmanjšuje iz 383 na 231 milijonov evrov, se pravi kar za 150 milijonov evrov manj. Pa me zanima, glede na to, da je vlaganje v trajnostno mobilnost tudi temeljno za zeleni prehod oziroma za boj proti podnebnemu zlomu oziroma za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zelo ključna zadeva, zato prosim mogoče za bolj konkretna pojasnila, zakaj tako velika zmanjšanja. Nekaj ste rekli, da so bila neka nerealna načrtovanja, pa da gre za evropska sredstva, ampak me vseeno malo zanima, no, malo bolj podrobno, zakaj tako oziroma kateri projekti, ali se ti projekti, ki se morda niso izvedli ali so bili slabo načrtovani ali kakorkoli, kaj boste potem v proračunu s tem naredili?

No, hvala lepa, toliko z moje strani.

Hvala.

Bomo sprejeli še kakšno vprašanje oziroma zastavili, pa bomo potem odgovarjali.

Kolega Žakelj, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani vabljeni!

Zdaj, jaz sem, seveda zelo pozdravljamo v Novi Sloveniji napore za povečanje uporabe javne infrastrukture in tudi v času trajnostne mobilnosti je lepo pozivati občane, državljane, da potujejo z javnim prevozom, vemo pa vsi, da je to v veliki meri nemogoče. Zato sem zastrigel z ušesi, ker je državna sekretarka, gospa Bratuškova rekla, da je povečanje postavk za javni potniški promet bilo izvedeno, ampak žal je razlog višja cena prevozov. To v bistvu ni razvojno in jaz tukaj bi pričakoval vsaj v naslednjih letih več investicij v to. Tudi mene kot gospo Sukičevo je zaskrbelo, pa bi rad malo bolj podrobno videl zakaj je 160 milijonov bilo vzetih na železniški infrastrukturi, ki je tudi del javne prometne mreže. Vsi se pa zavedamo, da so zadeve dolgoročne in da je brez projektov, končanih projektov in vse dokumentacije nemogoče investirati. Tako da tukaj gre za dolgoročno in bi tukaj pozval, da se planira sicer realno, ampak ambiciozno. Glede okolja bi pa samo vprašal, ker je upravljanje z vodami je tudi bilo dva milijona nekje vzetih, me zanima, tukaj na vodotokih je vedno izgovor, da ni denarja, naj bo, naj bo za zadeve, ki so kar redno vzdrževanje, pa me zanima, zakaj ta sredstva niso bila porabljena. Hvala… Oziroma ne bodo porabljena.