Pozdravljeni, hvala za besedo.

(Sem Klavdija Štimec. S strani Ministrstva za finance.) Bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 2022.

Predlog rebalansa predstavlja prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram. Še vedno je pripravljen v negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije covid-19, poglabljanjem energetske krize in rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov ter surovin. Vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je Vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove.

Poleg navedenega so bile pri načrtovanju rebalansa upoštevane ocene realizacije odhodkov do konca leta 2022 posameznih resorjev. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 12,5 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 9,3 % oziroma za 1,1 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 14,6 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2022 višji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 4,6 %. V bilanci prihodkov in odhodkov pa se načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijarde evrov.

V strukturi odhodkov bo tako z rebalansom tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja.

Za investicije se namenja preko 1,9 milijarde evrov. Okrog 1,8 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela.

Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazujejo njihovi finančni načrti. Okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa proračuna za leto 2022 pa bodo posebej predstavljena tudi na seji matičnega Odbora za finance.

Hvala za besedo.

Najlepša hvala.

Mogoče predno se dotaknem konkretnega finančnega načrta Ministrstva za infrastrukturo, samo še dopolnitev, da je rebalans državnega proračuna za leto 2022 bil potreben predvsem zato, ker na odhodkovni strani ni bilo načrtovano vsega, kar je že prejšnja Vlada v okviru predvsem protikriznih ukrepov sprejemala, ne pa tudi finančno v celoti ovrednotila in pokrila.

Kar se tiče Ministrstva za infrastrukturo, je dejstvo, da se sredstva v finančnem načrtu našega Ministrstva znižujejo za 146 milijonov. In če tukaj ne bi šlo v veliki meri praktično vse za evropska sredstva, bi seveda lahko zvonili alarmi, tako pa ti alarmi v letu 2022 niso potrebni.

Evropska sredstva so na žalost v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo bila resnično nerealno načrtovana in se postopkov v letošnjem letu za to, da bi ta sredstva bila porabljena, ne da porabiti.

Nas pa, v naslednjem letu, govorim spet za Ministrstvo za infrastrukturo, čaka velika naloga. S temi številkami se bomo srečali pa ob sprejemanju proračuna za leto 2023 in 2024, ker se finančna perspektiva končuje in bomo morali stvari realizirati. Je pa kar nekaj konkretnih razlogov, zakaj v letošnjem letu tega nismo mogli narediti in o tem lahko v nadaljevanju seveda tudi govorimo.

Mogoče še podatek, da se pravzaprav tako imenovana integralna sredstva državnega proračuna, to so tista domača sredstva državnega proračuna, to so tista domača sredstva, ki jih zberemo z davki in vsem ostalim, povečujejo na našem ministrstvu in to za 5 milijonov evrov. Enako namenska sredstva, v veliki meri je to tista taksa, ki jo plačujemo ob registraciji vozil, se povečujejo za 10 milijonov evrov, evropska sredstva se znižujejo za 147 milijonov evrov in seveda posledično tudi lastna udeležba. Še enkrat poudarjam, da res ni v tem trenutku razloga za strah ali pa kakršnokoli paniko, da je sredstev na našem ministrstvu premalo. Realizirali bomo kar smo si, zadali in načrtovali in seveda je zdaj v mesecu septembru ali pa skoraj že oktobru lažje pokazati pa načrtovati stvari do konca leta. Ena stvar, kjer pa je bilo potrebno, kar konkretno povečanje sredstev, je javni potniški promet, tako na avtobusnem linijskem kot na železnicah, razlog je pa predvsem v višjih cenah energentov, tako elektrike kot nafte. Na avtobusnih prevozih je bilo treba zagotoviti dodatno 8 milijonov evrov, na potniškem prometu pa kar…, železniškem pa kar 20 milijonov evrov dodatnih sredstev. To jaz mislim, da so tisti poudarki za začetek, da ne gremo bolj podrobno, seveda pa imam sodelavce s sabo in lahko tudi vse projekte pogledamo kako in kaj, ker naš finančni načrt je tako kar obsežen.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice, spoštovani člani odbora, torej hvala za to uvodno besedo!

Jaz bi vam uvodoma res na kratko rad predstavil ta predlog rebalansa oziroma njegov vpliv na naš proračun, pa predvsem, bom rekel, glavne poudarke, ki so vezani tudi na glavne programe vezane tako na integralna, namenska sredstva in nenazadnje tudi na kohezijska sredstva.

Torej proračun Ministrstva za okolje in prostor po rebalansu znaša dobrih 592 milijonov evrov in nekako tudi odraža dejansko stanje realizacije in potrebe, programske potrebe ministrstva. Če lahko na kratko pokomentiram po glavnih programih.

Kar se tiče integralnih sredstev, pravzaprav so sredstva načrtovana v višini 150,4 milijona evrov, kar pomeni znižanje za 5,3 milijone evrov. Ob tem bi res rad poudaril kje nastaja razkorak. Gre v dveh ključnih kategorijah. Prvi je plačilo davka na dodano vrednost za ukrepe načrtovane v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kjer pa se moramo zavedati, da so te aktivnosti planirane do leta 2026.

Drug del je pa vezan na stanovanjsko dejavnost, kjer je razkorak med na to načrtovanimi sredstvi in realizacijo, predvsem vezano na nižje izplačilo zahtevkov za subvencioniranje tržnega najema stanovanj.

Pri drugem delu, ki je pa vezan na namenska sredstva, pa so sredstva planirana v višini 246,2 milijona evrov, kar pomeni zvišanje za 101 milijon evrov, predvsem gre pa tukaj za dva sklada, torej sklad za vode ter podnebni sklad, predvsem je pa ta priliv povezan na te emisijske kupone, ki se stekajo na podračun Sklada za podnebne spremembe.

In tretji pomembni segment gre pa za vsa projektna sredstva, vezana v okviru kohezijskih projektov in s tem povezane lastne udeležbe, ker se dogaja bolj ali manj časovna realizacija, ki je povezana z umikom realizacije pri izvedbi projektov s strani upravičencev in ne gre za kakršnekoli odpovedi projektov, ampak zgolj za časovne zamike. Če bo pa kakršnokoli res podrobno vprašanje, so pa tudi, podobno kot pri kolegih na Ministru za infrastrukturo, tudi vsi direktorji, ki lahko tudi kakšne konkretne projekte podrobneje pojasnijo.

Tako da, hvala za besedo.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav!

Saj bom zelo na hitro pokomentirala obe ministrstvi. Najprej Ministrstvo za okolje in prostor. Veseli smo, da se denar namenjen prilagajanju podnebnim spremembam z rebalansom povečuje. To seveda v Levici zelo, zelo, zelo pozdravljamo. Ampak bi pa prosil mogoče za nekaj dodatnih pojasnil, zdaj ne vem, če sem kaj preslišala Za kaj točno gre, zakaj se pri tem povečanju in pa kakšni so predvsem načrti potem za leto, za proračun, za leto 2023 in 2024? Ker to je izjemno pomembno, ključno področje, pa nas to pač zanima oziroma nekako namigujemo, da je treba iti v tej smeri povečevanja sredstev tudi naprej.

Bi pa opozorila nekatere postavke so se pa znižale in to nas malo skrbi, na primer ohranjanje biotske raznovrstnosti se zmanjšuje za 1,8 milijona evrov. Mi sicer v Levici vemo in se zavedamo, da pač rebalans je nekaj, kar je treba sprejeti, ne da pač normalno stvari tečejo do konca leta, da se tekoči posli in obveznosti izpolnjujejo, no, tisto, kar je pač že nastalo s prejšnjo vlado, ne glede na to, ali je bilo dobro ali je bilo malo manj dobro, pač to nam je popolnoma jasno, ampak vseeno bi prosila za pojasnilo o tem, zakaj se ravno vlaganja v biodiverziteto zmanjšujejo in pa ali so kakšni plani v to smer potem za proračun, nadalje, kaj se bo dogajalo s tem pozneje. Seveda, vsi se menda zavedamo, kako ključno je prilagajanje na podnebne spremembe, kako ključen je ta zeleni prehod, vidimo kaj se dogaja že zdaj, še preden je tisto leto 2030, ki je napovedano kot prelomno tukaj. Pa me zanima ali torej boste v to smer delovali, na kakšen način, kako, kakšni so torej načrti.

Zdaj za infrastrukturo, tukaj je malo bolj kompleksna situacija, saj ste zelo dobro pojasnila, Alenka, kako, ampak tukaj se zmanjšujejo sredstva, kot rečeno, mislim, da 142 ali 146 ne vem, ali sem prav slišal, 146, celo milijonov, kar je več kot 10 odstotno krčenje, največ pa na prometni infrastrukturi, pa zmanjšujejo se tudi sredstva na politiki energije in energetske učinkovitosti. Malo se povečuje podprogram sicer obnovljivi viri energije za 1,15 milijonov evrov, če smo mi to dobro zdetektirali, ampak ta postavka je v bistvu že tako in tako nizka in z rebalansom bo znašala zgolj 18 milijonov evrov, pa zato naprošam ministrstvo, da mogoče malo bolj podrobno pojasni kaj vse ta postavka vključuje. Mislim, da ste sicer nekaj govorila, pa se nisem prepričana, pa bi mogoče samo še enkrat, da se prepričam, saj mislim, da niso to samo subvencije v sončne elektrarne, če sem prav razumela, ampak so še druge stvari, pa mogoče, če še enkrat lahko razložite. In kako bi se dalo z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna / Nerazumljivo/ kapacitete OVE, zlasti s sončne energije v bodoče s proračuni, ki sledijo, še povečati, torej kakšni so načrti za prihodnji dve leti, me zanima, čisto tako okvirno, ne zdaj natančno. Nadalje bi mogoče izpostavila zmanjšanje postavk na področju prometa. Zdaj vemo, da je vlaganje v trajnostno mobilnost se s proračunom zmanjšuje z 208 na kar, torej na 181 milijonov evrov, kar pa se nam zdi najbolj nenavadno, pa je, da se investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi zmanjšuje iz 383 na 231 milijonov evrov, se pravi kar za 150 milijonov evrov manj. Pa me zanima, glede na to, da je vlaganje v trajnostno mobilnost tudi temeljno za zeleni prehod oziroma za boj proti podnebnemu zlomu oziroma za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zelo ključna zadeva, zato prosim mogoče za bolj konkretna pojasnila, zakaj tako velika zmanjšanja. Nekaj ste rekli, da so bila neka nerealna načrtovanja, pa da gre za evropska sredstva, ampak me vseeno malo zanima, no, malo bolj podrobno, zakaj tako oziroma kateri projekti, ali se ti projekti, ki se morda niso izvedli ali so bili slabo načrtovani ali kakorkoli, kaj boste potem v proračunu s tem naredili?

No, hvala lepa, toliko z moje strani.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani vabljeni!

Zdaj, jaz sem, seveda zelo pozdravljamo v Novi Sloveniji napore za povečanje uporabe javne infrastrukture in tudi v času trajnostne mobilnosti je lepo pozivati občane, državljane, da potujejo z javnim prevozom, vemo pa vsi, da je to v veliki meri nemogoče. Zato sem zastrigel z ušesi, ker je državna sekretarka, gospa Bratuškova rekla, da je povečanje postavk za javni potniški promet bilo izvedeno, ampak žal je razlog višja cena prevozov. To v bistvu ni razvojno in jaz tukaj bi pričakoval vsaj v naslednjih letih več investicij v to. Tudi mene kot gospo Sukičevo je zaskrbelo, pa bi rad malo bolj podrobno videl zakaj je 160 milijonov bilo vzetih na železniški infrastrukturi, ki je tudi del javne prometne mreže. Vsi se pa zavedamo, da so zadeve dolgoročne in da je brez projektov, končanih projektov in vse dokumentacije nemogoče investirati. Tako da tukaj gre za dolgoročno in bi tukaj pozval, da se planira sicer realno, ampak ambiciozno. Glede okolja bi pa samo vprašal, ker je upravljanje z vodami je tudi bilo dva milijona nekje vzetih, me zanima, tukaj na vodotokih je vedno izgovor, da ni denarja, naj bo, naj bo za zadeve, ki so kar redno vzdrževanje, pa me zanima, zakaj ta sredstva niso bila porabljena. Hvala… Oziroma ne bodo porabljena.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Poslanci in poslanke, spoštovani gostje!

Mene pa tule zanima promet in prometna infrastruktura na postavki 1303, železniški promet in infrastruktura, zakaj je tu zdaj 160 milijonov, kar je zmanjšanje več kot za 20 % od planiranih porabljenih sredstev da se porabijo in pa varovanje okolja in okolijska infrastruktura na postavki 1502, trajnostna raba voda in upravljanje z vodami. Tu je tudi dokaj visoko znižanje in pa ravnanje z odpadnimi vodami tudi za 20 milijonov, kar me zanima, ali bo zaradi tega manj čistilnih naprav, kot so planirane oziroma že nekje so načrti pripravljeni.

Hvala.

Torej hvala za vprašanja.

Bom poskusil jaz na te, bom rekel, glavna vprašanja podati odgovore, za ostalo bom pa prosil kolege, da podrobneje naslovijo konkretna projektna vprašanja. Torej najprej vprašanje vezano na povišanje sredstev, namenjeno za podnebne spremembe.

Torej gre za namenska sredstva, ki se stekajo pravzaprav na podračun Sklada za podnebne spremembe in so predvsem vezana na povišanje prilivov zaradi spremembe cen emisijskih kuponov. Odločitev glede porabe teh sredstev pa je zasnovana na programu porabe, ki ga pravzaprav tudi potrdi Vlada z odlokom in na osnovi tega se pa sredstva razporedijo v posamezne projekte.

Kar se tiče biodiverzitete oziroma biotske raznovrstnosti, tukaj bi rad poudaril, da mi že v osnovi v programu oziroma v predlogu evropske kohezijske politike do leta 2027, dajemo tem vsebinam zelo velik poudarek, zelo velik pomen, kar bo tudi razvidno, no, ko bo v bistvu ta operativni program tudi dokončno potrjen.

Glede vprašanja vezano na zmanjšanje, bi pa prosil vede direktorico Direktorata za okolje, gospo Bolte, da pač pojasni.

Glede vprašanja, vezano na upravljanje z vodami in vezano na redno vzdrževanje. Mi se zavedamo te problematike, ker gre poleg vseh investicij, ki so potrebne za vzdrževanje, nujno treba vzpostavljati tudi javno službo in tudi v pogovorih z ministrom za finance glede proračunov za leto 2023 in 2024, smo temu delu dali res velik poudarek. Kar se pa tiče ocene za letošnje leto, je pa nekako predvidena ocena realizacije del do konca letošnjega leta.

Bi pa jaz tukaj mogoče tudi prosil direktorja, v. d. direktorja Direktorata za vode in investicije, gospoda Dejaka, da tudi pojasni posamezne kategorije oziroma odstopanja od načina.

/ vklop mikrofona/ …čujem, ja, okej.

Od gospe Sukičeve, če lahko nadaljujem odgovor, ki ga je že podal delno državni sekretar. Se pravi, v Skladu za podnebne spremembe, trenutno veljavnem, kjer je do leta 2023, gre za predvsem blaženje in pa prilagajanje, ta dva sklopa sta ključna in pa tudi mednarodna, mednarodni del, kar pomeni, da dajemo tudi denar za mednarodno razvojno pomoč. Vse, vse pač, zadeve morajo biti v skladu z Zakonom o varstvu okolja sprejetim, se pravi, kaj se, kaj se financira iz podnebnega sklada. Se pravi, večina sredstev gre za blaženje in pa prilagajanje na področju kmetijstva, na področju gospodarstva, en velik del je tudi za subvencije na Eko skladu, se pravi tako za sončne elektrarne, kot za avtomobile, električne in pa za male kurilne naprave, toplotne črpalke, en del je pa tudi za razogljičenje, obnovljive vire energije ter industrijo, pa stavbe. To so ključni, ključni segmenti, ki so, ki nam itak govorijo tudi, ključne segmente, ki vplivajo na podnebne spremembe.

Mogoče samo še en stavek, da je ravnokar v obravnavi odlok o podnebnih spremembah za leto 2022, ker smo ugotovili, da nekje pač denar ne bo porabljen in smo ga za to pač povišali na določenih segmentih Eko sklada. Samo to glede subvencij. To je zdaj že v štirinajstdnevni javni obravnavi.

Mogoče glede biotske raznovrstnosti še en stavek… Zakaj se zniža? Predvsem se zniža za glede EU sredstev in pa na slovenski udeležbi, na projektih, kot so Vrh Julijcev, Za Dravo, Natura 2000 in pa Pivka, Kras. To v bistvu so znižane, zato je tudi znižanje te biotske raznovrstnosti, te postavke, mogoče za to.

Hvala.

Hvala lepa.

(Dejak Bojan, direktor za vode in investicije.)

Lep pozdrav, prej!

Jaz bi samo na kratko dopolnil državnega sekretarja glede dveh pozicij, ki sta bile vprašane, mogoče tudi okoli tretje, torej biotske raznovrstnosti. Tudi tukaj gre za kohezijski projekt, ki se mora zaključiti do konca leta 2023 in tukaj gre samo za spremembo, pač, v dinamike na teh projektih, ki jih je kolegica Boltetova omenila.

Potem je vprašanje glede upravljanja z odpadnimi vodami. Tukaj je, bi rekel, sprememba kar obsežna, ampak spodaj gre pravzaprav za vse projekte iz dogovora za razvoj regij, ki je bil relativno pozno pravzaprav izveden in mi smo ga dobili v realizacijo pravzaprav šele v letih 2021, 2022 in 2023. Tukaj gre za 40 projektov s področja odvajanja odpadnih voda, 25 projektov s področja oskrbe s pitno vodo in, zdaj, mi smo v proračunu morali zagotoviti vsa sredstva, da so lahko občine šle v javne razpise in da lahko sklepamo pogodbe, ker je pač, razmere na trgu so trenutno pač take na trgu gradbenih storitev, vsi niso dobili izvajalcev, tako da se ta dinamika prenaša v leto 2023. Zraven lahko tukaj še povem, da tudi potekajo pogovori z Evropsko komisijo, če kateri od teh projektov ne bi bili dokončani v letu 2023, obstaja možnost prenosa v novo finančno perspektivo, tako da tisti, ki imajo odločbo na področju odpadnih voda, bodo ti objekti tudi zgrajeni in tukaj v soglasju z občinami delamo vse, da bi do realizacije teh projektov prišlo.

Potem je bilo pa še eno vprašanje glede urejanja voda. Gre za postavko Direkcije Republike Slovenije za vode, to je okoli 2 milijona evrov. Vzroki so podobni kot pravzaprav pri kohezijskih projektih. Gre za to, da določeni projekti, izvajalci ali nočejo podpisati pogodbe ali upravičenci odstopajo od enega dela pogodbe, tudi to se nam dogaja, glede na skupna sredstva, ki jih ima Direkcija za vode, gre tukaj pravzaprav za en običajen prenos. Mi moramo sredstva zagotoviti, ker pa vemo, v drugi polovici leta, da tam kjer nismo prišli do ustrezne pogodbe, teh sredstev ne moremo uporabiti, jih prerazporejamo v skladu s tem kot / nerazumljivo/. Hvala.

Najlepša hvala.

Bom začela s tem največjim ali pa za vas najbolj bolečim delom, to je zmanjšanje sredstev na železniški infrastrukturi. Še enkrat poudarjam, da je to praktično izključno ali gre za evropska sredstva. Veste, da na tem železniškem delu so infrastrukturni projekti veliki, javna naročila mogoče tečejo nekoliko težje ali pa bolj počasi kot kje drugje, tako da niti evro od tega, sama osebno nimam dileme, da bi črpanje evropskih sredstev bilo ogroženo ali pa da projekt ne bo izveden, ampak se stvari zamikajo v leto, plačilo govorim, v leto dva 2023. Tako da to je edini razlog. Niso to ne izgubljena sredstva za železniško infrastrukturo, v bistvu tudi dejansko bodo projekti, ki so tukaj načrtovani, izvedeni. To je ena stvar. Seveda, v tretjem delu proračuna imate tudi jasno zapisano kje se ta sredstva po posameznih projektih znižujejo, ampak še enkrat, res, zaradi tega ni potrebne nobene panike in bomo to v naslednjem letu izpeljali.

Kar se… / oglašanje iz ozadja/ Ali lahko pote, grem do konca, pa bova pogledala… Mogoče, ne vem, Maribor-Šentilj je eden tak, Zidani most na tej isti, na tem istem odseku Ljubljana-Maribor. Lahko pogledamo vse projekte, bom rekla, skozi Maribor-Šentilj konkretno 35 milijonov manj, železniška postaja Pragersko 10 milijonov manj in tako, bom rekla, se kar hitro sešteje do te številke, ki je res velika. Ampak še enkrat, v tem delu nas res ne skrbi, da bi bila evropska sredstva ogrožena. Pogodbe so podpisane in projekti se izvajajo.

Potem pridemo do vprašanja trajnostne mobilnosti, kjer je tudi odgovor enak. Evropska sredstva. Tukaj pa v celoti krivde za to, da se zamika, ne moremo vzeti nase ali pa na Ministrstvo za infrastrukturo, ker je bilo v letu 2021 kar nekaj ping-ponga med SVRK in MZI. Odločitve, ki jih bi bilo potrebno potrditi ali pa sprejeti na SVRK, so bile sprejete z zamudo, tudi do pol leta in zato prihaja do zamikov. Tako da, zdaj podaljšujemo vsem občinam to izvedbo in upamo, ker tukaj pa ni vse v naših rokah, da bodo občine to uspešno izpeljale do takrat, ko je treba. Ker vemo, da je naslednje leto zadnje leto črpanja te obstoječe ali pa perspektive, 2014-2020. Tako da tukaj je takšna zgodba in na energetiki je zelo podobna zgodba. Mi smo sredstva za sončne elektrarne v letošnjem letu povečali, dodali k razpisom, seveda se pa vse ne da realizirati v letošnjem letu. Na ministrstvu se zavedamo, da nas pri črpanju evropskih sredstev letos in naslednje leto čaka res ogromna naloga, ogromna naloga in delamo vse, tedensko spremljamo, kje smo, kam se projekti premikajo, kje so tiste, bom rekla, šibke točke, ki bi lahko mogoče ogrozile te stvari, ker ko drugo leto zastavica pade, je konec, ni več opravičil in ni več denarja. Jaz si želim, da se tudi na strani občin teh stvari župani zavedajo, ker smo pač res čisto na koncu.

Kar se tiče javnega potniškega prometa, bom tudi rekla, da nas v nadaljevanju čaka še kar veliko dela, če ta potniški promet želimo narediti bolj prijazen za ljudi. Danes se evropski teden mobilnosti, zato smo danes, da ljudje tudi lahko, bom rekla, brezplačno probajo, kako je z javnim potniškim prometom preživeti en dan, zagotovili, da so danes vlaki za vse po celi Sloveniji brezplačni. Se pa zavedamo, kot sem rekla, da nas tukaj čaka še ogromno, ogromno dela. Pa mogoče bolj kot finančno obremenitev za proračun bo treba določene stvari usklajevati. Na primer uskladiti bo treba vozne rede, da bodo ljudje, da ne bo treba preveč čakati, če je treba prestopati in bi tudi zato lahko javni potniški promet postal bolj prijazen in bolj uporabljen. Smo pa veseli, da se, za železnice imam podatek, za avtobuse nimam, da je letos, mislim, da deset ali celo 12 % več potnikov, kar je seveda, bom rekla, dobrodošlo. Tudi kar nekaj investicij v javni potniški promet, v vlake je bilo v preteklih letih narejeno. Tudi zato je javni potniški promet po moji oceni že veliko bolj prijazen, kot je bil. Kot pa sem rekla, to kar pa vidimo v proračunu kot povečanje, pa so dodatna sredstva, ampak zaradi pravzaprav višjih stroškov, ki jih pa, roko na srce, ni bilo mogoče načrtovati ob pripravi proračuna za leto 2022.