Lepo pozdravljeni vsi skupaj, pričenjam 5. nujno sejo Odbora za pravosodje, pozdravljeno, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: mag. Meira Hot, poslanec Bojan Čebela, ki ga nadomešča poslanka Sara Žibrat, mag. Nataša Avšič Bogovič, ki jo nadomešča Lucija Tacer, ter Katarina Štravs, ki jo nadomešča Jožica Derganc, ter Andreja Živic, ki jo nadomešča mag. Urška Klakočar Zupančič.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022, ki je bil 8. 9. 2022 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Sodnega sveta z dne 19. 9. 2022.

Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje in Sodni svet.

Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo. Predlog rebalansa bomo obravnavali v okviru pristojnosti odbora s področja Ministrstva za pravosodje in pravosodnih proračunskih uporabnikov.

Pričenjam z obravnavo Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022. do tega trenutka nisem prejela nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za amandma odbora.

Prosim, predstavnike predlagatelja Predloga rebalansa proračuna sprašujem, ali želijo podati dopolnilno obrazložitev Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite.

Dober dan in hvala za besedo!

Sem Branka Krištof. S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 2022.

Med izvajanjem proračuna Republike Slovenije za leto dvaindvajset je bilo ugotovljeno, da so posamezni ukrepi, vezani na izvajanje nalog in zmanjševanje vpliva Covid-19 finančno podcenjeni oziroma so nastali po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Hkrati je prišlo še do dodatne spremembe gospodarskega položaja, predvsem z motnjami v dobavnih verigah, rastjo cen prehranskih izdelkov, materialov in surovin ter nadpovprečno stopnjo inflacije. Vse navedeno je v veliki meri vplivalo na proračun države, zato je Vlada Republike Slovenije dne 25. 8. sprejela sklep, da je proračun za leto 2022 neuravnotežen.

Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 tako predstavlja prilagoditve aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam. Posebej je treba poudariti, da je predlog rebalansa pripravljen v še vedno negotovih razmerah, povezanih z razvojem epidemije Covid ter poglabljanjem energetske krize. Rebalans proračuna vključuje ukrepe predvsem za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic blaginje za gospodinjstva in gospodarstvo, ki jih je Vlada že sprejela in hkrati načrtuje nove.

Poleg navedenega so bili pri načrtovanju rebalansa proračuna za leto 2022 upoštevana tudi makroekonomska izhodišča UMAR ter za EU sredstva ocene realizacije odhodkov posameznih resorjev do konca leta 2022. EU sredstva je bilo potrebno zaradi slabšega črpanja v uvodnih letih oziroma zamud pri črpanju, predvsem zaradi vpliva epidemije covid-19 prilagoditi.

Prihodki rebalansa proračuna za leto 2022 so načrtovani v višini 12,54 milijard evrov, kar pomeni, da so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2022 višji za 9,34 %. Odhodki rebalansa pa so načrtovani v skupni višini 14,58 milijard evrov in so v primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu višji za 4,6 %. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2 milijard evrov.

Na koncu poudarjam, da bodo na seji matičnega Odbora za finance posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa, medtem ko so programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazane v finančnih načrtih posameznih resorjev.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik ministrstva, dr. Zbičajnik? (Da.)

Izvolite!

Hvala za besedo.

Predlog rebalansa proračuna za leto 2022 za predlagatelje finančnega načrta Ministrstva za pravosodje je skladen z našo oceno realizacije do konca leta 2022. Skupna vrednost znižanja proračuna po predlogu rebalansa 2022 glede na sprejeti proračun 2022 je cca. 30,2 milijona evrov. Investicijska sredstva, ki so temelj in bistvo tega znižanja, so se znižala zato, ker je pri vseh treh velikih projektih prišlo do zamika, in sicer pri novi sodni stavbi, pri projektu reševanja prostorske problematike zapora na Igu in pri reševanju prostorske problematike Zapori Ljubljana.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še predsednik Sodnega sveta, gospod Horvat? (Da.)

Izvolite!

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, predstavnika Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za finance!

Kot je bilo že rečeno, je Sodni svet na 24. seji, 15. 9. 2022, se seznanil s Predlogom rebalansa proračuna za sodstvo in za Sodni svet za leto 2022, h kateremu v tej fazi postopka ne podaja pripomb, saj predlog upošteva vse predvidene nujne potrebe organa v tem letu.

Vendar pa moram poudariti predvsem pri postavki sredstev za Sodni svet, da gre samo za nujne potrebe, pri čemer smo morali glede na sprejeti limit, pa tudi že prej omenjena sredstva za to leto nekako odložiti zaposlitev dveh javnih uslužbenk oziroma uslužbencev v strokovni službi Sodnega sveta, pri čemer poudarjam, da nas s 1. novembrom zapušča, odhaja na drugo delovno mesto, ena uslužbenka, in sicer na bolje plačano delovno mesto v zasebni sektor. To še dodatno potrjuje našo bojazen, da z obstoječo kadrovsko strukturo ne bomo mogli v letu 2023 zagotavljati nemoteno funkcioniranje Sodnega sveta.

Zaradi omejenih sredstev v letu 2022 smo morali, kot že ničkolikokrat do sedaj predložiti tudi nabavo nujno potrebnega videokonferenčnega sistema in bomo tako upamo, če bodo zagotovljena za leto 2023 in 2024 še zadostna sredstva, šele tedaj lahko izvedli javno naročilo za nabavo tega sistema.

Prav danes smo dobili z Ministrstva za pravosodje dopis, v katerem nas obveščajo, da nam torej v okviru zagotavljanja sredstev za te namene v okviru državnih organov ne morejo zagotoviti sredstev, ker smo samostojni proračunski uporabnik in tudi samostojni predlagatelj finančnega načrta, da pa nas bodo podpirali pri zagotovitvi sredstev za proračun za leto 2023.

Tu bi omenil še, tudi danes smo dobili opozorilo s strani arhiva Republike Slovenije, da še nimamo zagotovljeno digitalizacijo, torej starih arhivov oziroma arhivov in tudi to nalogo bomo morali opraviti v 2023.

Na tem mestu predlagam, da spoštovani odbor vendarle v nadaljevanju razprave, še zlasti, ko bo šlo za proračunska sredstva za leto 2023 in 2024, podpre prizadevanja Sodnega sveta, da vendarle ta zagotovi tudi videokonferenčni sistem in seveda tudi vse drugo, kar je potrebno za digitalizacijo poslovanja Sodnega sveta.

Bi pa še in s tem bom potem tudi končal, opozoril na neko, vsaj zame, nejasnost, in sicer pri obrazložitvi v tem posebnem delu Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 na zapis, na strani 4, to je čisto na koncu, kjer piše, da Sodni svet Republike Slovenije bo ne glede na potencialne prihodnje vplive, Covid in druge zunanje dejavnike lahko predvidoma nemoteno izvedel vse seje po veljavnem planu, slednje bo možno na račun povečanja učinkovitosti sej zavoljo najsodobnejših konferenčnih tehnologij in povečane fleksibilnosti pri načinu izvedbe sej, v oklepaju, na primer ni potrebna fizična prisotnost vseh članov, pač pa se del seje ali celotna seja lahko izvede videokonferenčno ob ohranitvi vseh poglavitnih funkcionalnosti. Seveda ob pravilnem razumevanju tega zapisa, je to šele prihodnost, upamo, da se bo ta zgodila, nikakor pa ne gre za sedanjost, na kar sem že uvodoma opozoril.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora.

Mag. Kaloh, izvolite.

Predsednica, hvala.

Lep pozdrav ekipi iz pravosodja, ekipi iz Ministrstva za finance, spoštovani kolegi in kolegice!

Po navadi so te seje zelo kratke, pa vendarle je treba kaj dodatno povedati, kaj dodatno osvetliti. Jaz bi imel pri svoji razpravi, predvsem pri treh segmentih, še kakšna dodatna vprašanja. Zdaj, številke so po navadi suhoparne, za njimi se pa včasih marsikaj skriva.

Zdaj, jaz sem zdaj poslušal gospoda Horvata, predsednika Sodnega sveta. Zdaj je dodatno še obrazložil, kje, bi rekel, iz njegovega aspekta jih čevelj žuli, ker v dopisu, ki ste ga poslali nam članom, ste bili zelo kratki in jedrnati, da pač predlog upošteva vse potrebne oziroma predvidene nujne potrebe organa v tem letu, ste zapisali, zdaj ste pa še malo bolj elaborirali to.

Zdaj, jaz bi vprašal predvsem državnega sekretarja, zakaj pri postavkah, se pravi delovanje sodišč oziroma postavka sodni postopki, smo namreč ugotovili, da se kupu višjih sodišč in okrožnih sodišč niža postavke ravno pri sodnih postopkih. Zdaj, tudi pri Vrhovnem sodišču, pri Višjem sodišču v Celju, v Kopru, Višjem sodišču v Ljubljani, tudi Višjem sodišču v Mariboru in Okrožnem sodišču v Celju in tako naprej. Zdaj, zanima me torej iz kakšnega razloga se nižajo te postavke, kaj je logika v ozadju tega, predvsem pa sem tukaj opazil pri Okrožnem sodišču v Mariboru, še postavko brezplačna pravna pomoč, tudi znižanje.

Zdaj mi povejte, glede na to, da pri brezplačni pravni pomoči vedno vsi dosti glasno govorimo, kako je treba seveda prepustiti(?) državljane in državljanke, ki izhajajo iz teh, bi rekel, nekoliko šibkejših socialnih pozicij, zdaj me konkretno zanima, zakaj se konkretno Okrožnem sodišču v Mariboru znižuje ta postavka pri brezplačni pravni pomoči, kaj je tudi tukaj logika v ozadju? Zdaj, mi smo celo pri Zakonu o odvetništvu, smo na matičnem delovnem telesu, ne, celo sprejeli, na drugi obravnavi, da bodo odvetniki, ki opravljajo brezplačno pravno pomoč, zdaj adekvatno plačani, se pravi kot odvetniki na trgu, se pravi, po moji oceni bo teh prošenj za brezplačno pravno pomoč več, celo ne, ker bodo tudi ljudje začutili, da zdaj ne bodo jih zastopali tam pripravniki. Zdaj pa me zanima, zakaj se ponekod znižujejo te postavke?

Zdaj, sekretar Zbičajnik je tudi govoril, me veseli, o tej zaporski, ne, problematiki tukaj v Podprogramu 090501 izvrševanje kazenskih sankcij, zapori, imam jaz vprašanje. Zdaj, ministrica je v začetku septembra, ne, je dejala, da se je končno podpisala pogodbo o izvedbi del glede Ta je dejala, da se je končno podpisala pogodbo o izvedbi del glede gradnje zapora v Dobrunjah, pa me zdaj, spoštovani državni sekretar, zanima, zdaj vsi smo priča rasti cen tudi v tem gradbenem sektorju, zdaj me zanima tukaj, govorili ste o novogradnji zapora v Dobrunjah, pa potem prizidek zapora na Igu, se bo zdaj delal? Kako boste preprečili, da se dejansko ne bo preveč razbohotilo narava, s / nerazumljivo/ seveda vseh nas davkoplačevalcev, da ne bomo potem priča razmerju pogodbenemu aneks na aneks, imate, kaj bi rekel, tukaj v načrtu, pa predvsem, če že razpolagate morebiti z nekim podatkom, koliko bo končna cena obeh projektov znašala? Toliko zaenkrat.

Jaz bi se zdaj samo osredotočil na ta rebalans proračuna in mogoče za 2022 in v zvezi z znižanjem teh investicijskih sredstev pri treh velikih investicijskih projektih, pri katerih bo prišlo do zamika, lahko samo omenim, da pri sodni stavbi je bila vložena revizija za natečaj, zato je bil postopek natečaja zaključen z več kot pol leta zamika. pri projektu reševanja prostorske problematike Iga je edina prispela ponudba presegala zagotovljena sredstva zato bomo morali javno naročilo ponoviti. Pri projektu reševanja prostorske problematike v Ljubljani, v zaporu pa je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno z zamikom konec leta 2021. Temu pa je sledil dvofazni postopek.

Tako.