Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 2. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: dr. Vida Čadonič Špelič, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic, potem mag. Karmen Furman, ki nadomešča poslanca Jožefa Lenarta in gospa Nataša Sukič, ki nadomešča dr. Tatjano Grajf.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem, in sicer, dnevni red, 1. točka, 27. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2021 s poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2021 in mi smo zainteresirano delovno telo in druga točka Razno.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni Varuh človekovih pravic, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Državni svet.

Odbor bo točko obravnaval na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo. Matično delovno telo za obravnavo letnega poročila Varuha človekovih pravic je Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki bo poročilo obravnavala na svoji seji in pripravila poročilo s priporočilom za sejo Državnega zbora. Poročilo se obravnava po enofaznem postopku.

Želela bi, da se v predstavitvi poročila in kasneje v razpravi skušamo osredotočiti predvsem na področje, ki je v pristojnosti našega odbora. Za predstavitev letnega poročila dajem besedo varuhu človekovih pravic, gospodu Petru Svetini. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Danes predstavljam sedemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic. Tudi leto 2021, na katero se poročilo nanaša, je tako kot prejšnje zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni covid-19. Skoraj vse leto smo se srečevali z ukrepi za zaščito življenja in zdravja, ki so močno posegli v naša življenja, naše pravice in svoboščine ter jih močno omejili. Kot varuh sem bil v teh zahtevnih in hkrati občutljivih časih osebno v rednih stikih z nosilci različnih vej oblasti, jih opozarjal na pomen spoštovanja mednarodnih in ustavnih standardov na področju človekovih pravic tudi v času pandemije. Nujno je, da so človekove pravice dostopne vsakomur in da so posameznikom na razpolago ustrezni mehanizmi in pravna sredstva, da se kršitve odpravijo. Tako smo tudi lani prejeli kar tretjino več zadev kot pred letom 2020, obravnavali smo skoraj sedem tisoč zadev in ugotovili 276 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter drugih nepravilnosti. Obravnavane zadeve so se nanašale tako na ukrepe in vprašanja povezana s pandemijo, kot na druge vidike človekovih pravic. Na področju izobraževanja, znanosti, športa in mladine so tako kot vsako leto prevladovale zadeve na področju šolstva, ki ga je močno zaznamovala razglašena epidemija. Obravnavali smo kar 243 pobud na področju šolstva, kar je več kot 100 % več kot v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 pa to pomeni kar skoraj 400 % povečanje števila obravnavanih zadev. Za skoraj 50 % se je povečal tudi delež klicev, povezanih s problematiko covida-19, predvsem na področju šolstva. Državni preventivni mehanizem, ki deluje v okviru naše inštitucije, je lani poleg drugih inštitucij obiskal deset strokovnih centrov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, ter jim dal triindvajset priporočil. Na podlagi teh obiskov smo pristojnemu ministrstvu na primer ponovno priporočili, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi aktivno pristopi k reševanju problematike uživanja in odvisnosti od psihoaktivnih snovi oziroma drugih odvisnosti pri otrocih in mladostnikih v teh centrih, tako, da čim prej sprejme ustrezne protokole ravnanja in centrom nudi vso potrebno pomoč. V zimskih mesecih se je pouk ponovno nadomestil s poučevanjem na daljavo. V tem času smo že od samega začetka opozarjali, da vsi učenci še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje. Na splošno smo tudi opažali, da lahko ukrepi, ki so bili predvideni za omejevanje širjenja koronavirusne bolezni, v večji meri prizadenejo prav socialno izključene, ranljive skupine. Dobivali smo veliko vprašanj glede nošenja mask in testiranj učencev na covid-19 v šolah, pobudnike je zanimalo, ali lahko šola zahteva, da mora otrok nižjih razredov nositi zaščitno masko. Na načelni ravni smo zavzeli stališče, da šola lahko ukrep uporabe mask spodbuja in hkrati opozarjajo učenci in starši na pomen nošenja mask, pri čemer pa mora pozornost nameniti tudi pravilni uporabi maske. Obravnavali smo pobude staršev, ki se niso strinjali s samo testiranjem otrok v šolah, njihovi otroci pa so se posledično izobraževali na daljavo. Iz pobud je izhajalo, da se pouk na daljavo za te otroke ne izvaja in da se jim pogosto nalagajo zgolj gradiva v aplikacijo MS Teams. Starše je tudi skrbelo, da bodo otroci ocenjeni, saj se ocenjevanje na daljavo ni izvajalo. Menimo, da če je Vlada z odlokom otrokom dala staršem možnost, da se izrečejo glede samo testiranja otrok, mora tem otrokom dopustiti tudi možnost prilagojenega ocenjevanja, v nasprotnem primeru ureditev ni v korist otrok, ki na koncu nosijo posledice odločitev svojih staršev. Ob tem poudarjam, da morajo biti skladno s konvencijo o otrokovih pravicah otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki.

Obravnavali smo tudi primer, ko je pobudnika zanimalo naše mnenje o primernosti predvajanja dokumentarnega filma režiserja Mitje Okorna z naslovom Covid-19 učencem 3. razreda osnovne šole. Ugotovili smo, da je bila izbira filma za tretješolce manj primerna in v nasprotju s priporočili pristojnega ministrstva.

Zadnja leta v šolah zaznavamo porast medvrstniškega nasilja med otroci, tudi med otroci različnih etničnih pripadnosti. Menimo, da imajo vsi otroci v šoli pravico do varnosti in spodbudnega okolja. Za uresničevanje pravic v šolah so odgovorni strokovni delavci šol, še posebej pa ravnateljice in ravnatelji, ki so dolžni zagotoviti, da se vsi otroci v šoli počutijo varno in da nihče ni izpostavljen ustrahovanju, žaljenju, verbalnemu ali celo fizičnemu nasilju svojih sošolcev. V primeru medvrstniškega nasilja se lahko starši obrnejo tudi na Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki je dolžan prednostno obravnavati tovrstne prijave in preveriti dejansko stanje ter ukrepe za zaščito vseh učencev. Zadovoljni smo, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šol šport lani po naših pozivih s spremembo pravilnikov sistemiziralo delovno mesto romski pomočnik v vrtcih, osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom za to šolsko leto. Vendar, položaj učencev romske skupnosti ostaja zaskrbljujoč, zato opozarjamo, da naj pristojno ministrstvo poskrbi, da zaradi ukrepov, tako za zajezitev pandemije covida in podobnih, ne bi bili še bolj prikrajšani. Čas po pandemiji, ki bo zagotovo prišel, moramo izkoristiti za odpravo pomanjkljivosti glede spoštovanja človekovih, še posebej otrokovih pravic, ki so postale še bolj očitne v času pandemije. Potrebno je zagotoviti, da imajo vsi otroci, tudi iz ranljivih skupin, enako možnost izobraževanja. Izobraževanje je lahko človekova pravica in temeljno gonilo, s katerim se ekonomsko in socialno odrinjeni otroci in odrasli lahko dvignejo iz revščine ter pridobijo veščine za polnopravno sodelovanje v družbi. Ponovno smo opozorili na pomen izobraževanja o dostopnosti grajenega okolja za invalide. Obravnavali smo namreč opozorilo Zveze paraplegikov Slovenije glede potrebe po vključenosti seminarjev o odpravljanju arhitekturnih ovir v izobraževalne vsebine Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, sami pa smo poizvedbo razširili še na fakultete za gradbeništvo in geodezijo, saj se bo prehodno obdobje za odpravo grajenih ovir izteklo čez tri leta. Na podlagi pobud staršev ter pogovorov s predstavniki ustanov, ki so izrazili te potrebe, smo opozorili tudi, da lahko dijaki oziroma otroci s posebnimi potrebami na Primorskem izberejo le med tremi programi nižjega poklicnega izobraževanja. Menimo, da imajo vsi otroci pravico do izbire in izobraževanja čim bližje svojemu domu.

Tudi lani smo ponovno prejeli pobudo v zvezi s prestopom športnikov med klubi. Naše stališče je, da je problematiko prestopov športnikov med športnimi organizacijami nujno treba ustrezno urediti. Ponavljam naše stališče iz leta 2017, da bi moral zakon nedvoumno določati, da v primeru prestopov otrok, starih do 15 let, v nobenem primeru ni dopustno zaračunavati kakršnekoli odškodnine ali nadomestila. Opozarjamo še, da obveznosti staršev ali posameznih klubov ni mogoče predpisovati s podzakonskimi akti, vpisnimi pogodbami ali podobnimi dogovori. Pravila športnih društev in njihovih zvez, ki še določajo takšne obveznosti, so po našem mnenju že zdaj v nasprotju s 34. členom Zakona o športu, zato menimo, da mora ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Inšpektorat za šolstvo in šport odločneje ukrepati in preprečiti nadaljnje izigravanje zakona. Pristojno ministrstvo torej mora nastopiti bolj odločno in poskrbeti, da do teh zlorab ne bo prihajalo, saj neukrepanje lahko pomeni kršitev načela dobrega upravljanja.

Spoštovani! Glede na veliko število neuresničenih priporočil Varuha izpostavljamo 150 najbolj aktualnih preteklih poročil. Njihova uresničitev je nujno potrebna namreč za dvig spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Eno takšnih s področja dela tega odbora je priporočilo, da naj pristojno ministrstvo spremeni Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu tako, da bodo visokošolski zavodi morali ob vpisu na študij seznaniti študente z vsaj okvirno višino šolnine do konca rednega izobraževanja. Nedopustno je, da do realizacije tega priporočila v dveh letih še ni prišlo, zato pričakujem, da se bo to zgodilo čim prej.

Na področju visokega šolstva smo spremljali izvajanje priporočila, da naj visokošolski zavodi omogočijo naknaden vpis na študijski program vsem kandidatom, ki zamudijo rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest, zaradi prepozne vročitve Sklepa o rezultatu izbirnega postopka v drugem prijavnem roku. Priporočili smo dali na podlagi prejete pobude, saj smo ugotovili, da je takšno omejevanje vpisa v očitnem nasprotju z Ustavo. Pristojno ministrstvo je naše priporočilo sicer zavrnilo, je pa za študijsko leto 22-23 uskladilo rokovnik, da bo rok za zapolnitev še prostih mest potekel dva dni in se začne dan po tem, ko bodo kandidati obveščeni o rezultatih izbirnega postopka po drugem prijavnem roku. Obveščanje bo potekalo elektronsko, s tem pa tudi ne bo več prihajalo do zamude vročanja po navadni pošti po navadni pošti. Tako priporočilo ne ponavljamo več. Priporočamo pa in pričakujemo, da bo takšno ravnanje tudi za prihodnja šolska leta.

Skrajni čas je tudi, da pride do spremembe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami na način, da bodo otroci s posebnimi potrebami imeli pravico do stalnega spremljevalca. Predlog za spremembo je bil lani sicer v zakonodajnem postopku, a ni dobil podpore ministrstva in so ga zato zavrnili tudi poslanci državnega zbora. Vse pristojne ponovno pozivam, da že pripravljeno določbo, ki bo otrokom s posebnimi potrebami omogočila stalnega spremljevalca, čim prej spravite v življenje, saj razlogov za zavlačevanje dejansko ni.

Na podlagi vseh dejavnosti v lanskem letu v letošnjem letu dajemo 86 novih priporočil, ki smo jih podali, glede na obravnavane pobude in oceno stanja. Pričakujem, da bodo organi, na katere so priporočila naslovljena, kršitve in pomanjkljivosti odpravljali čim aktivneje in sproti. Naše letno poročilo je naše najmočnejše orožje, saj vas, spoštovane poslanke in poslanci, preko tega poročila seznanjamo. Predvsem pa jasno opozarjamo na številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Letos prvič letno poročilo Poročilo državnega preventivnega mehanizma izdajamo le v elektronski različici, ki sta obe dostopni na naši spletni strani. Takšen pristop je po našem mnenju ustrezen, saj je poročilo v prvo v prvi vrsti namenjen Državnemu zboru in drugim državnim institucijam, organom. Tudi letos smo izdali publikacijo, v kateri je povzetek dela in zajema nabor vseh priporočil, ki naj vam bo v pomoč ob sprejemanju zakonodaje.

Glede na pričakovan porast števila okužb s koronavirusno boleznijo po začetku šolskega leta upam, da so pripravljene rešitve za obvladovanje širjenja pandemije premišljene in strokovno utemeljene. Pomembno je, da odločevalci ne ponavljate napak, da pri svojem delu spoštujete odločitve Ustavnega sodišča in stališča stroke. Že ob začetku pandemije smo izpostavili pomen vzpostavljanja splošnega zaupanja v ravnanje oblasti in da mora biti ravnanje oblasti v zvezi s pandemijo ustrezno pojasnjeno, strokovno utemeljeno in široko dostopno. Za primere novih valov pa ponovno opozarjam, da morajo biti sprejeti ukrepi sorazmerni, nediskriminatorni, zakoniti, nujni, časovno omejeni torej legitimni. Javnost pa naj bo o njih obveščena pravočasno in na razumljiv način. Vsi smo v službi ljudi in imamo do njih veliko odgovornost, zato naj bo v našem središču človek, njegovo dostojanstvo in njegove težave.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam za izčrpno poročilo.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, državnemu sekretarju dr. Darju Felda.

Izvolite.

Hvala lepa. Hvala tudi za to poročilo. Pozorno smo poslušali tudi seveda si zapisali.

Nekatere stvari seveda so v teku. Marsikatere stvari so v teku recimo glede Romov. Vemo, da še zmeraj delamo. Med drugim ravno pred kratkim smo šli v… Torej evropska sredstva imamo za projekt večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja. Tu si zamišljamo, da bodo verjetno pridobili ustrezne kompetence, znanja in podobno. To ni samo za otroke, ki so v šoli, ampak tudi predšolske pa tudi mladostnike. Tako, da bi dobili čim večjo nekako vključenost samih romskih otrok.

Drugo, kar se tiče teh visokih šol. Torej šolnine na žalost letos ostajajo še zmeraj v takem smislu, ampak jaz upam, da se bo to uredilo. Največkrat je tu, ne vem, problem same fakultete, da določa te šolnine, ampak jaz ne verjamem, da bi se te šolnine, da ne bi bile znane že nekako nekaj let naprej, da kakšne so natančno, če sem prav razumel. Torej ni to, da bi se spreminjale ali kakorkoli na nek način ali pa višale vsaj kolikor je meni znano. Možno pa, da je kakšen primer in da nisem tega zasledil.

Ta vpis upam, da bo urejen. Torej nekako vsaj to, da se da nekoliko več časa, ker vem, da je bil vedno problem ta čas, ker je bil dostikrat en dan in pol ali pa kaj takšnega recimo, kar se jasno potem ni dalo niti rešiti tega problema. Da je recimo dijak, ki je pač dal nekako pravočasno za drugi rok pa ni bil sprejet pa je iskal druge možnosti. Je bilo premalo časa, da bi

karkoli tukaj uredil. Tukaj sedaj upam, da se bo to uredilo, ker se da recimo s tem, da se nekako premakne vse roke, predhodne nekoliko naprej oziroma nazaj v času, da se nekako dobi tisti čas, ki je potem potrebno, da je za zadnji vpis ali pa tisti naknadni, kot se temu reče, vpisni rok možen.

Sedaj glede tega stalnega spremljevalca. Tu namreč že pripravljamo ravno tudi to prenovo oziroma nekako spremembo Zakona o osnovni šoli, kjer naj bi določene elemente tega razširjenega programa in dela z učenci s posebnimi potrebami nekako bolj jasno sistemizirali. Tako, da bi nekako bilo bolj jasno, da je tukaj nekdo, ki je sistemiziran, zato delovno okolje in ne nekaj kar pride pa gre pa tako naprej, da ne vemo niti kam točno paše.

Druge stvari, ki ste jih navedli. Seveda mi bomo res kot še enkrat pogledali, ker nekatere stvari se delajo zdaj na pamet, točno ne vem kaj vse se tu dela, ampak vsekakor jaz mislim, da bomo morali natančno pregledati tisto, kar se tiče Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in seveda to v najkrajšem možnem času urediti. Jaz mislim, da bomo v roku enega leta tam, kjer se da. Sedaj kakšne stvari vemo kot so recimo dostopi v nekatere šole. Tukaj so težave, imamo že popisane v bistvu vse te šole, kjer tega ni. Seveda načrt tudi je nekako narejen, ampak seveda tu bo verjetno težava tudi finančne narave, zelo verjetno, ker se ne bo dalo vsega naenkrat narediti. Tako da, verjetno bodo nekatere šole prej do tega prišle, nekatere so ravno v delu te spremembe oziroma te prilagoditve. Računamo pa, kot ste rekli, da bi vsaj tudi pri srednjih šolah nekako v vsaki regiji vsaj kakšna šola določene smeri bila taka, da je prilagojena. Torej, da niso predaleč tiste šole, ki so nekako v bistvu enaki in ki izobražujejo za enake programe. Tako da bi recimo v vsaki regiji vsaj kakšna taka šola že bila prilagojena, da bi bile bližje, kolikor se da blizu otroku, ki se odloči za določeno smer izobraževanja.

Žal jaz seveda sem nekaj mesecev na ministrstvu tako, da ne morem točno vedeti kaj vse je tu v ozadju. Teh šol je res zelo veliko pa ne samo to. Tudi, kar se tiče malic in kosil vemo, da imamo velike težave zaradi tega, ker imamo tukaj šole, ki so take, da bi relativno v kratkem času se prilagodile, da bi imele vse to na razpolago. Nekatere šole imajo manj možnosti, da bi se na to prilagodile. Nekatere, ki so v določenih okoljih, pa praktično nimajo možnosti, da bi se širile recimo z nekimi stvarmi, da bi lahko neke stvari recimo, kot je majica, kosila in podobno, zagotavljali na tej šoli. Tukaj: je cela plejada recimo različnih problemov, ki se nam odpirajo in mi skušamo zdaj nekako najti neke rešitve, da bi čim prej to naredili. Na ministrstvu smo nekako računali, da bo verjetno trajalo vsaj štiri leta, da bi recimo uredili te klančine ali pa druge prilagoditve, ne verjamemo, da bi šlo prej, lahko pa tudi ne, če slučajno se zgodi, da bi nekako dobili dovolj sredstev, da bi se to uredilo, pa tudi jasno, tudi je treba seveda vse pregledati, te plane, prostorske plane, itn., kaj se da, kaj se ne da in podobno. Zaenkrat tole. Hvala lepa. Lahko pa še, eventualno, če bo še kakšno konkretnejše vprašanje, eventualno še lahko odgovorim.

Hvala.

Hvala lepa, tudi vam.

Kar izvolite.

Hvala lepa.

Če dovolite, samo eno pojasnilo ob mojem tem začetnem opisu našega letnega poročila. Kot sem rekel, naše letno poročilo je v celoti objavljeno na naši spletni strani, na povezavah, nenazadnje tudi vsi ste ga dobili v elektronski verziji, in vse to kar sem jaz navedel, je zelo kratek opis primerov. Naše letno poročilo je zato tako debelo, ker je sistematski izdelava primera. Mi imamo konkreten primer človeka, ki je imel neko težavo, toliko v pojasnilo, in ja, je prihajalo do tega in prihaja, smo dobili več pobud, da se šolnine spreminjajo, ljudje ne vedo koliko jih bo stalo. To se pravi, res so to konkretne pobude, kot ste rekli, zamik tega prejema pošte, ki je bil, to je bil res konkreten primer sedmih študentov v Sloveniji, ki se niso mogli vpisati zato, ker je poštar prinesel ob dveh pošto, ob dvanajstih se je pa rok zaprl. To se pravi, so ti ljudje ostali nevpisani zaradi napake poštarja ali pa zato, ker pač pri njih poštar ob dveh pride. In to so dejansko, ko odprete letno poročilo, v vseh teh primerih, ki sem jih navedel iz področja dela tudi vašega odbora, so konkretni primeri zakaj to mi sploh priporočamo. To ni nekje iz trte izvito ali pa, tako.

Kar se tiče same dostopnosti. Opozarjamo že leta na to, za invalide, ker leta 2025 stopijo v veljavo vse določbe Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, kar pomeni, takrat je skrajni rok, prehodno obdobje je bilo pa 20 let. Se pravi, ja, pravica je, da grem v šolo tja kamor želim, seveda, če izpolnjujem vse pogoje, točke. Ampak zato, če ni klančine, mi pa nobeden ne more reči, da v to šolo jaz ne smem. To se pravi, naš odnos družbe se kaže v tem, da prilagodimo invalidom okolje, da bodo lahko običajno živeli, tako kot ostali, ki nimamo nekih ovir. Tako da, samo to sem hotel kot pojasnilo, predvsem tem, da so v primerih, zato je tudi samo poročilo bilo po navadi dolgo 800 ali več strani, ker izdelamo sistemsko in prav sistematsko od kod pridemo do tega, da mi nekaj priporočamo.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi še kdo od vabljenih besedo? Ugotavljam, da ne.

Imam še eno pooblastilo, in sicer, poslanka Andreja Kert nadomešča poslanko Jožico Derganc.

Zdaj pa dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? Ja, dr. Vida Čadonič Špelič, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, posebno seveda varuh človekovih pravic s sodelavci.

Zanimivo poročilo. Zanimivo dvakrat. Zaradi tega, ker je ponovno poročilo iz obdobja, ko je bila zelo prisotna epidemija in se pozna verjetno tudi na tem poročilu. Zanimivo pa bi bilo videti, kakšno bilo bi bilo poročilo, če ne bi bilo epidemije. Upam, da bi bilo manj pritožb, upam, da bi bilo manj nasilja. Najbolj me je zabolelo, vaša ugotovitev o nasilju med mladostniki in med otroci, in o uporabi, če sem prav razumela, prepovedanih drog, alkohola, itn., v šolah. Verjetno ste imeli v mislih osnovne šole. To je še bolj žalostno, če so bile tudi res osnovne šole. Verjetno ste mislili tudi na srednje šole, vendar kjerkoli je pri mladostnikih ta pojav zaskrbljujoč. Rada bi se vam zahvalila, ker ste prav posebej v tem poročilu dali mesto otrokom s posebnimi potrebami, kjer ste tudi našteli, da se ne ponavljam za vami, kaj vse ste priporočili, da bi matična ministrstva pripravila za lažje življenje teh otrok, posebno tistih, ki seveda hodijo v šolo, so k sreči v procesu izobraževanja in so zaradi nekih svojih posebnosti potrebni posebne skrbi. To gre od brezplačnega prevoza, do potrebe po družinski asistenci, kot ste rekli, za te osebe, to se pravi, izenačenje družin, tudi teh otrok, ki so seveda zaradi hendikepa teh otrok potrebne posebne pozornosti družbe. Torej hvala, da ste na to opozorili in prepričana sem, da bo vlada skozi svoj mandat, ki si ga je zadala, na tem področju tudi nekaj naredila. Drugo področje, ki me osebno zelo zanima in bi rada svoje izkušnje delila z mojimi kolegicami in kolegi poslankami, je področje romske problematike. Verjetno je varuh to moje vprašanje oziroma moje razmišljanje pričakoval, ker bi se rada varuhu tukaj tudi zahvalila, ker je tudi takrat, ko smo ga potrebovali, prihajam iz občine Novo mesto, kjer imamo veliko romsko skupnost, razumel naše potrebe in se nam je s sodelavci tudi pridružil. Vodilo lokalni skupnosti, kjer živi romska skupnost in teh je na Dolenjskem kar nekaj, v Novem mestu je zelo velika romska skupnost, torej vodilo teh lokalnih skupnosti je, da bi se romsko prebivalstvo čim bolje asociiralo oziroma asimiliralo k večinskemu prebivalstvu. In tisti, ki živimo v teh krajih, smo prepričani, da so najboljša pot do tega otroci. Otroci, ki jim mora biti dana možnost, da se izobražujejo tako, kot se izobražujejo otroci večinskega prebivalstva. Vendar tukaj naletimo na en problem. Ne samo, da nimajo v vseh naseljih romski prebivalci mogoče enakih možnosti, kar se tiče vode, elektrike, to se pravi dostopa do dobrin, gre tudi za to, da se njihovi starši žal ne zavedajo njihove osnovne odgovornosti do teh otrok. V Mestni občini Novo mesto in tudi v sosednjih občinah se zelo trudimo, da smo tudi s pomočjo vlade, prejšnjih vlad tem romskim prebivalcem omogočili potrebno infrastrukturo, da se lahko njihovo vsakdanje življenje primerja z življenjem večinskega prebivalstva. Vendar smo žal naleteli na nerazumevanje njihovih staršev, to se pravi staršev teh romskih otrok, po naši zelo temeljni želji, da se ti otroci izobražujejo, se pravi, da upoštevajo zakon, ki velja za večinsko prebivalstvo, kajti osnovna šola je z zakonom predpisan. In ko starši, ne, otroci pa ste otroci, so žrtve žal svojih staršev, ko starši kršijo zakonodajo in ne pošiljajo svojih otrok v šole, dejansko kršijo pravice svojih otrok, se pravi, da kršijo pravice otrok do izobraževanja. In dokler ne bodo ti otroci imeli te pravice, da se izobrazijo, ne bodo imeli možnosti, da se integrirajo v splošno prebivalstvo in da začnejo živeti tako, kot živi večinsko prebivalstvo na teh krajih. In zaradi tega smo tako na občini Novo mesto, podprto tudi z ostalimi občinami predlagali prejšnji Vladi preko medresorske delovne skupine, ki je delovala pri prejšnji Vladi, in ta skupina je imela samo en namen, izboljšati res življenjske pogoje oziroma izboljšati vse, kar je povezano s perečo romsko problematiko. Torej, smo predlagali, da resorna ministrstva pripravijo zakonodajo, kjer bi skušali preko te zakonodaje prisiliti, bom uporabila kar ta izraz, starše teh otrok, ki niso so si izbrali teh staršev in niso krivi, da imajo neodgovorne starše, pripraviti te starše, da bi otroke pošiljali v šole oziroma da bi ves denar iz socialnih transferjev uporabili v dobrobit otroka. Varuh človekovih pravic je v letu 2020, to se pravi, dal pobudo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj poskuša pripraviti takšno zakonodajo in to ministrstvo je tudi to zakonodajo pripravilo, vendar žal na koncu prejšnjega mandata zakonodaja ni bila sprejeta. Ne bom vam razlagala kompletne zakonodaje, zaradi tega, ker bolj sega na nek drugi odbor, na Odbor za socialne zadeve, dotaknila se bom samo tistega dela, ki sega pravzaprav tudi na naš odbor, na Odbor za izobraževanje. In sicer, da bi ta zakonodaja omogočila, da staršem, ki ne izvršujejo svojih zakonskih obveznosti do otrok, ki posegajo v pravice otrok in ne poskrbijo, da se njihovi otroci izobražujejo, da se jim otroški dodatki oziroma socialni transferji ne izplačajo v denarju, ampak pač se jim izplačajo v materialnih dobrinah. To se pravi v tistih dobrinah, ki jih otroci potrebujejo za svoje življenje. Kajti, ta denar je izključno namenjen otrokom, ne pa staršem. Žal se dostikrat dogaja, da potem starši ta denar uporabijo za vse drugo, samo ne za dobrobit svojih otrok. In s tem bom končala, s prošnjo, da bi v tem sklicu parlamenta skupaj našli poti, kjer bi omogočili tako staršem romskih otrok, da spoznajo svoje zablode tam, kjer pač se dogajajo in da ne izvršujejo zakonov in da ne skrbijo dovolj za otroke, da bi jim pomagali, da vidijo, da delajo škodo svojim otrokom. Po drugi strani pa, da bi skozi zakonodajo omogočili tem otrokom, da se izobražujejo, ker s tem, veste, s tem jim bomo največ naredili za njihovo življenje.

Za konec, v mestni občini Novo mesto le 1 % romskih otrok konča osnovno šolo. Kako zelo žalostno. Mi smo si napisali v svojo strategijo, da si želimo, da bi do leta 2025 vsaj 25 % otrok končalo osnovno šolo in da jim s tem res omogočimo življenje, ki si ga zaslužijo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi še kdo besedo? Gospod Robert Janev.

Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem!

Za začetek si bom dovolil citirati varuha človekovih pravic: »Izobraževanje je človekova pravica, obenem pa tudi nujno sredstvo za uresničevanje drugih pravic. Je temeljno gonilo, s katerim se lahko ekonomsko in socialno odrinjeni otroci in odrasli dvignejo iz revščine ter pridobijo način za polnopravno sodelovanje v skupnosti.« Tako je poudaril varuh človekovih pravic. Varuha človekovih pravic si želim takšnega, ki ima integriteto. Želim si takšnega, ki ima odločnost in želim si takšnega, ki se ne uklanja. Leta 2021 smo bili priča eklatantnemu kršenju človekovih in otrokovih pravic v vseh segmentih. 17. novembra je stopil v veljavo PCT pogoj za osnovne šole. Na vkljub temu, da so starši in tu bom poudaril, smo starši, jasno opozarjali, da zadeva ni dorečena in da bi bilo v tistem trenutku primerno iskati rešitev prehodno, v kateri bi bila ta sprejemljiva za vse. Otroci so v tistem času doživeli to, kar ne bi smeli. Doživeli so to, da so jih dobesedno in sedaj bom grdo rekel, vrgli iz šole,. Doživeli so to, da niso dobili za tisti dan niti obroka, govorim, ne malice, ne kosila. Jaz v naslednjem obdobju od 17. novembra 2021 dalje nisem slišal Varuha človekovih pravic, ki bi jasno in predvsem glasno opozoril na nepravilnosti. Čakali smo na odločbe Ustavnega sodišča, ki so prišle - vemo kdaj - post festum, žal seveda, ko je bila škoda na nek način že narejena. Prej ste omenil seveda poročilo na 770, povzetek na 50. Jaz mislim, da je že povzetek več kot dovolj. Mislim, da vsakega primera posebej ni treba naslavljati, ker nekateri so vezani in se, potem na nek način tudi duplirajo.

Kar hočem sedaj v tem trenutku povedati, je to, da seveda stališča, ki jih Varuh človekovih pravic podaja in na nek način opozarja oblast so dobrodošla, vendar primerna so v tistem trenutku, ko so le-ta jasna in glasna in ob pravem trenutku in ne, ko je škoda na nek način že narejena.

Govorili ste o 80 letno približno me lahko tudi popravite pojasnilih oziroma obrazložitvah kako se določene stvari lahko rešuje in pravite, da jih večina teh v bistvu ni uslišanih. Na tem mestu se mi zdi primerno vprašanje kako in na kakšen način pristopiti v nadalje, da do tega ne bo prihajalo. Jaz verjamem, da marsikatero od teh stališč, ki ste jih vi podali je verjetno že brezpredmetno, ker je zadeva že zapadla in so se stvari same po sebi nekako uredile.

Bom zaenkrat končal tu pa se bom potem kasneje dotaknil še ene teme.

Hvala.