Lepo pozdravljeni, članice in člani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, predstavniki ministrstev, vabljeni ter ostali prisotni! Začenjam 8. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Lenart Žavbi, ki nadomešča Tamaro Kozlovič, Franc Props, ki nadomešča Teodora Uraniča, Zoran Mojškerc, ki nadomešča Anjo Bah Žibert, in Rado Gladek, ki nadomešča Janeza Magyarja.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – UKREPI ZA UČINKOVITO ZAŠČITO SCHENGENSKE MEJE TER USTAVITEV NEZAKONITEGA PREHAJANJA MEJE MED REPUBLIKO HRVAŠKO IN REPUBLIKO SLOVENIJO.

Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje z dne 26. 8. 2022 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

K tej točki dnevnega reda so bili prvotno vabljeni predsednik Vlade, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo. Včeraj ste prejeli še dodatno obvestilo o dodatnih vabljenih na današnjo sejo.

Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje odbora dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Antonu Šturbeju. Želite besedo? (Da.)

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gosti, predstavniki ministrstev!

Ukrepi za učinkovito zaščito schengenske meje ter ustavitev nezakonitega prehajanja meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Obrazložitev je naslednja:

Nezakonito prehajanje schengenske meje predstavlja največji varnostni izziv za Slovenijo, pa tudi za druge države članice Evropske unije. Iz tega razloga bi morala Vlada Republike Slovenije sprejeti učinkovite ukrepe za preprečitev nezakonitega prehajanja meje. Žal opažamo ravno nasprotno. Odločitve Vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba utemeljeno vzbujajo skrb, da Vlada ni sposobna zagotoviti varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije kot tudi ne učinkovite zaščite schengenske meje. Spomnimo samo na nerazumno odločitev Vlade Republike Slovenije, naj se na meji z Republiko Hrvaško prične s postopkom odstranjevanja ograje, in to navkljub dejstvu, da je zadnje mesece zaznati bistveno povečanje števila ilegalnih migracij. Navedena odločitev Vlade za odstranitev ograje na meji z Republiko Hrvaško vsekakor ne prispeva k varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije kot tudi ne k učinkoviti zaščiti schengenske meje ter ustavitvi nezakonitega prehajanja meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo.

Statistike ilegalnih prehodov naših meja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta so zaskrbljujoče. Trend števila ilegalnih prehodov meje strmo narašča, kot kažejo zadnji podatki Sektorja mejne policije. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je policija obravnavala 8 tisoč 212 nezakonitih prehodov državne meje, za primerjavo, v enakem obdobju lani samo 4 tisoč 552. V pregledu statičnih podatkov Policije, organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, kaže na to, da se je trend večanja števila ilegalnih migrantov iz Afganistana, Bangladeša in Pakistana nadaljeval tudi julija. Tu bi mogoče samo še dodal, da se pojavljajo tudi iz drugih držav, Burundije in Kube. Prav tako velja izpostaviti, da se med ilegalnimi migranti veča tudi število državljanov, ki leta 2021 skoraj niso bili navedeni na seznamu držav, od koder prihajajo migranti, in sicer Indija, Nepal in Kuba ter Burundi. Torej, tretjih držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v Srbijo, del problematike pripisujemo tudi zlorabam ugodnega vizumskega režima vstopa v Srbijo, od koder ilegalni migranti nadaljujejo pot najprej proti državam Srednje Evrope. Na problematiko novih valov migrantov opozarja tudi začasna izvršna direktorica Agencije Evropske unije za mejno stražo, Frontex, AEA /?/ Calnaia /?/, ki pravi, da se mora Evropska unija pripraviti na nove valove migrantov, ki se bodo iz svojih držav prisiljeni izseliti zaradi prehranske krize, ki jo je še poglobila vojna v Ukrajini. V avstrijskem parlamentu je dober mesec nazaj potekala razprava o varovanju avstrijskih meja. Avstrija je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla na vrhuncu migrantske krize leta 2015 in ga ves čas podaljšuje, nazadnje so ga sredi maja podaljšali še za pol leta, med razlogi pa navedli tudi vojno v Ukrajini. Gerhard Karner, notranji minister Avstrije, je v parlamentu izjavil, da ne vidi nobenih težav s strani sosednjih držav, razen Slovenije, odstranjevanje ograj na meji s Hrvaško je označil kot nepremišljen korak in dodal, da bodo odločno vračali vse nazaj v Slovenijo od 1. julija 2022 in od 1. julija uvedli ustrezen nadzor.

Pri navedenih ilegalnih prehodih so zelo aktivne kriminalne združbe in posamezniki, ki ilegalnim migrantom pomagajo pri prestopanju meja. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so tako slovenski policisti prijeli 130 oseb, ki jih sumijo storitve kaznivih dejanj nedovoljenega prehajanja državne meje in ozemlja. Med temi državljani je kar 30 različnih držav, a prevladujejo državljani Srbije. Mediji sicer poročajo, da policija zaradi povečanja števila ilegalnih migrantov ne zazna povečane problematike splošne kriminalitete, a poročila prebivalcev z območij, kjer se giblje največ migrantov, obmejne občine, kažejo, da ima vedno več ilegalnih migrantov tudi orožje, kar je še dodaten razlog za skrb in nujnost primernega ukrepanja za zagotavljanje varnosti vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.

Hvala.

Hvala.

Besedo dajem vabljenim. Želi predstavnik Ministrstva za notranje zadeve besedo? Ministrstva za obrambo? Ministrstva za zunanje zadeve? (Ne.)

Besedo dajem gospe Ingrid Mahnič, ki je povabljena v imenu odbora kot predstavnica zainteresirane javnosti. Prihaja z območja, ki je omejeno z ograjo, s turistične kmetije, in njihova zemljišča mejijo na ograjo. In ker se zahteva za sklic nanaša tudi na lokalno prebivalstvo, se mi zdi smiselno, da slišimo vsaj enega predstavnika lokalnega prebivalstva.

Izvolite, na voljo imate pet minut.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim! Kot ste že povedali, sem Ingrid Mahnič, stanujem v Sečovljah, vendar večino časa živim v Dragonji, s kmetije Mahnič, kjer – da vam bo bolj jasna zadeva - življenje ob meji niti slučajno ni enostavno zaradi vseh možnih kolon in vsega ostalega. Moj tast je – da orišem zgodbo – z desnega brega Dragonje poročil ženo z levega brega Dragonje. Se pravi, na meji imamo mešane družine, sorodstvo z obeh strani meja, imamo tudi njive na obeh straneh meja in nam že sama meja povzroča težave, da ne govorim zdaj še o dodatnih težavah, ki jih je povzročila ta žilet žica oziroma v nadaljevanju panelna ograja. Naj povem, da smo Istrijani zelo složni v več pogledih. Živimo v kraju, kjer je pridelovati nekaj težko že zaradi samega podnebja in težke zemlje, in zaradi tega sodelujemo skupaj. No, in 9. december 2015, ko sta moja svak in svakinja praznovala 50. rojstni dan, je bil zame najbolj žalosten dan. Zakaj? Takrat je prišla Slovenska vojska, postavili so žilet žico med nas, Istrijane. Kako naj pogledam sorodniku v oči, kako naj pogledam prijatelju v oči, da je Slovenija postavila na to mejo žilet žico. V nadaljevanju je bilo seveda to delno spremenjeno, ne povsem, v panelne ograje, vendar jaz v tem ne vidim nobenega smisla. Zakaj ne? Ker tam še niti meja ni določena in praktično ta panelna ograja oziroma žilet žica ni postavljena po celem terenu, torej, nima smisla. In kot sem že iz tega poročila zdaj slišala, je tu toliko združb, ki pomagajo, ki niti ne vozijo migrantov čez reko, temveč jih vozijo po stranpoteh, da ta žica oziroma ta panelna ograja res ne služi nobeni stvari, samo razdružuje nas. Po televizijskih posnetkih smo videli, koliko živali je nastradalo, da ne govorimo o ljudeh. Pa tudi turizem. Na kmetiji imamo tudi turizem, in povem vam, da so nam deževale odpovedi, ker če se postavim v njihovo kožo, tudi z družino z otroki ne bi šla jest nekam, kjer je žičnata ograja; to pomeni, da je to nevarno območje in nikakor ne varno.

Drugi moj pomislek - poleg tega, da se je zgradil tako velik državni mejni prehod takrat, ko so kmetom pobrali njive in to zgradili, in zdaj to kmalu ne bo služilo nobeni stvari več - je ravno ta, zakaj zdaj vztrajate, da se neha to odmikanje, ko smo bili že vsi veseli, da bo končno vzpostavljeno normalno stanje, ko pa vendar vemo, da se schengen, če ne bo ravno 1. 1. 2023, schengen se premika na južno mejo, se pravi, na hrvaško, južno mejo, in tako tudi naša meja ne bo več schengenska. Tu moram pohvaliti tako večino domačinov kot tudi Policijo, da Policija, vsaj to, kar jaz poznam na naši meji, opravlja dobro delo. In tudi domačini zelo sodelujemo s Policijo, ker prijavljamo, ker večino migrantov prejmejo v vasi ali celo v sosednji vasi Sečovlje ali malo naprej, ker se vidi, da to pač niso prebivalci Slovenija.

No, moje osebno mnenje je, da je treba to reševati na nekem mednarodnem nivoju, se pravi, diplomatsko in nikakor ne z žico. In če mi dovolite, da sem malček nesramna. Glejte, okoli Ljubljane je bila včasih žica. Jaz vem, po podatkih, ki sem jih uspela pogledati v kakih dokumentarnih oddajah, koliko so ti ljudje trpeli. Ali si vi predstavljate, da imate okoli Ljubljane žico? Mislim, da ne. In tudi mi smo prebivalci Republike Slovenije in tudi mi ne želimo imeti na svoji meji ne žice ne panelov. Pa še to za zaključek: upam, da boste toliko fer in boste, ko boste odstranili te panele, namenili to kmetom, ki so jih tam gledali ob reki, da jih uporabijo za kako oporo za fižol ali za kaj pametnega, da ne bomo iz davkoplačevalskega denarja še tretjič plačevali nekaj, na primer, za odpad.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo članic in članov Odbora. Želi kdo besedo?

Dajem besedo gospodu, ki je …

Mogoče tole popravim, samo gospo predsedujočo, da je edina gospa iz obmejne občine. Iz obmejne občine prihajam tudi jaz. Jaz sem iz obmejne Občine Rogatenc. In dejansko gledam /nerazumljivo/ oziroma Sotlo na 50 do 70 metrov zračne linije. In da sem dokaj dobro, bom rekel, obveščen o vseh teh težavah. In nikdar nismo bili proti odstranjevanju žice. To so tudi župani sami povedali, obmejnih občin, da je v tistem delu, ko bomo na drug način lahko zaščitili vse državljanke in državljane iz enega preprostega razloga.

Glejte, od 7. septembra, pa danes smo 9., je nezakonito prehajalo državno mejo 303 osebe. 303. To pomeni, 9. septembra 121 oziroma 123, 8. 121 in 7. 59.

Da pa dobro poznam problematiko, pa še tole: če boste gledali Rogaške novice, Rogaške novice: Vstop, ilegalni prestopi meje, 25. avgust v Logu. Zelo dobro poznam to naselje Log. In če se vam pojavi tam enih 10, 15, bom rekel, ilegalnih prestopnikov, to je območje, na katerem do, ne vem, 2015 od druge svetovne vojne naprej niso zaklepali svojih domov, so tudi spali za vrati, ki niso bile zaklenjena. In so bili dosegljivi do vseh gostov in tak naprej. Danes se jim pojavi tamle, bom rekel, ko grejo po drva, starejši občani, kar na enkrat skupina migrantov. Potem, šoloobvezni otroci, ki jih srečujejo na teh poteh v šolo ali avtobusnih postajah. Pred kratkim, ni tega dolgo, so šli na pohod in slučajno ena skupina zastoji, ker so mislili, da jih čaka skupina, katera gre zraven na pohod, je bilo 15 migrantov.

In potem recimo, 26. avgust, in potem še recimo 28. avgust, ko slovenska Policija dobi tujega državljana, v kombiju pa 10 ilegalnih migrantov. Oziroma tu, bom rekel, da zelo dobro sodelujejo občani, kot je gospa prej omenila. To pomeni, da velik procent ilegalnih migrantov se odkrije prav s pomočjo občanov, to je tista pomoč občana, ki jo lahko tudi nudi oziroma je obvezno jo nuditi, in da informacijo potem posreduje obmejni Policiji, tak da tu se bi na tem mestu zahvalil tako Policiji za profesionalno delo, ki je večkrat jih nekako označujemo, da delajo izven pooblastil, kolikor tudi jaz, sem bil v rezervni Policiji, imam 2, 3 leta, tak da se vsem tem zahvalim, da so me na tak način tudi sprejeli, in to problematiko dokaj dobro poznam. In, da na vseh postopkih so bili Policisti izredno profesionalni.

Tako, da gospa, ki omenjate dol to /nerazumljivo/ žico, verjamem, da ni prijetno. Nekako vas pa ne razumem, da bi potem lažje prehajali ono, tretje. Verjetno ne bi šli preko Dragonje, ampak bi šli na mejni prehod, drugače bi ilegalno prestopali državno mejo. Tudi to. Tak da, če že, nekako v tem kontekstu.

In pa, kar smo prej omenili v našem Predlogu, da je to širši problem, ne samo v Sloveniji, ampak celotne Evrope. Tudi slovenska vojska ve, da je, pomaga, pomaga tudi na raznih misijah zagotavljati mir. To pomeni, da tam, kjer je mir, se lahko tudi normalno narodi razvijajo. In zdaj, ko gledam statistične podatke, od kod ljudje prihajajo, prihajajo iz samo enega razloga, ker tam je mir ali ni mir ali pa iz razloga, ker je njihov bruto proizvod tako minimalen in vidijo priložnost v Evropi. Torej Evropa se mora na nek način drug odzvati in pomagati tem državam, da bodo lahko ljudje tudi tam začeli ustvarjati svoj dohodek in tam ustvarjati svoje družine, ker iz teh držav bežijo, ne samo tisti, ki so iz krvavih rok, tudi te vemo in da bo zdaj iz Pakistana je spet na poti ogromno ljudi zaradi naravnih nesreč in da bežijo v Evropo ravno tisti ljudje, ki so najboljši, ki bi lahko tam pomagali državi iz teh kriznih časov oziroma da bi pomagali svojim državljanom, da pridejo na pravo pot.

Toliko mogoče z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem gospe Nataši Sukič.

Ja, hvala lepa.

Saj to je pač klasična uvertura v nov mandat. Tema je klasična, tudi če ne bi podirali panelne žice, v prejšnjem mandatu je bilo nič koliko tovrstnih sklicev, ki služijo propagandi stranke SDS. Imeli smo celo sejo, ne boste verjeli, januarja tik preden smo - kdaj je to bilo -, ko je covid kriza nastopila 15. marca, januarja smo pa imeli mi tukaj sklic seje, ne boste verjeli, kako migranti prinašajo bolezni in viruse čez mejo. In ironično, kar se je zgodilo, je, da so hud virus covid 19 k nam prinesli naši smučarji, ki so šli smučat v Italijo. Tako, da toliko o migrantih, ki prinašajo vse hudo čez mejo od varnostnih groženj, ki se jim pripisuje, češ da so sami neki teroristi, pa neki ekonomski špekulanti, kot smo spet slišali zdaj. Skratka, lepijo se na njih same negativne etikete in seveda to je čudovito mazivo, da se straši ljudi, da se podmaže svojo ciljno populacijo, to generiranje sovraštva in spodbujanje sovraštva, to je nekaj krasnega, na tem lahko politika živi tisoč let, pa ne rabi čisto nič drugega narediti. To je to in potem si popularen, s takimi populističnimi zavržnimi trditvami označuješ ene ljudi. Jaz vem, da Afganistanci, Pakistanci in tako naprej nimajo modrih oči in svetlih las in bele polti kot Ukrajinci do katerih ste bili tako širokogrudni, da bi jih sprejeli, ne vem, 200 tisoč ali koliko. Tukaj pa je problem vsak posameznik ali posameznica, ki pribeži iz grozljivih razmer. Afganistan, se čudite, da nas narašča število afganistanskih beguncev, ali se res čudite? Vemo, kaj se je zgodilo pred letom dni, Talibani so ponovno prevzeli oblast, sicer so obljubljali, kako so se spremenili, ampak niso se spremenili in vam bom zdaj povedala nekaj podatkov, da boste razumeli v kakšni stiski se nahajajo ti ljudje in da se ne boste čudili zakaj bežijo. Recimo misija Združenih narodov v Afganistanu je v poročilu iz julija letos razkriva 217 primerov krutega, nečloveškega in ponižujočega kaznovanja in 118 primerov pretirane uporabe sile proti civilistom. Dokumentirali so 160 primerov izvensodnih pobojev, spoštovani, pobojev, 178 primerov samovoljnih aretacij in pridržanj, 56 primerov mučenja in slabega ravnanja z nekdanjimi vladnimi uradniki, zabeležili so kršitve človekovih pravic 65. aktivistom in 173. novinarjem. Dalje, do 20. unija letos so v napadih zabeležili 700 smrti in 1406 ranjenih med civilisti, večinoma so bili žrtve džihadistične skupine Islamska država v Afganistanu, ki ji seveda nova talibska oblast spet daje zatočišče, da lahko tam so se razpasli. Dalje, dekletom so prepovedali obiskovanje srednjih šol. Se pravi, to, kar je bila nekoč zgodba o uspehu v Afganistanu, ko se je Talibe za odstranilo z oblasti, se je zdaj vrnilo v spet nazaj v mračno obdobje so padli. 23. marca letos se dekletom ne dovoli vrnitev v srednjo šolo in to je res šokantno. Predstavljajte si zdaj in vsi ti ljudje so izpostavljeni ne samo vse hujši tesnobi, ampak tveganju izkoriščanja, zlorab, vključno s trgovino z otroki, s prisilnimi porokami, trgovino z ljudmi in tako dalje. Ali predstavljate, ali bi vi živeli v taki državi ali bi zbežali iz nje? Jaz bi zbežala, jaz v taki državi ne bi želela živeti. In če razumemo stisko, hudo stisko Ukrajincev, ki živijo trenutno v grozi, potem lahko razumemo tudi hudo stisko Afganistancev. In po mednarodnih konvencijah je Slovenija dolžna nuditi mednarodno zaščito in pomoč takim ljudem, ne pa, da imate zdaj tu veliki halo, kako zdaj prihaja vse več. Seveda jih prihaja več zato, ker so se spremenile stvari, razmere se zelo temeljito spreminjajo, tudi svetovna globalna kriza, zdaj energetska, prehranska, ki je pred nami, okoljska, kot vidite, podnebni zlom sploh ne čaka na leto 2030. Poglejte kakšne katastrofe se dogajajo, od suš, povodni, tornado je bil že v Ljubljani malodane zadnjič. In v vseh teh pogojih prihaja do pomanjkanja hrane, do pomanjkanja vode, bo celo prihajalo do nečloveškega krutega ravnanja v številnih državah, Afganistan je samo ena od teh držav. In vi tukaj problematizirate. Zakaj? Zato, ker ti ljudje niso krščanske vere, ker niso Evropejci in ker nimajo bele polti. Ukrajinci pa seveda niso problem, oni pa lahko, pa se jih je nekaj milijonov razselilo zdaj po Evropi, pa to ni problem, to za vas ni nobena grožnja, ne ekonomska, ne varnostna, ne nikakršna. Tako, da glejte, to podžiganje z vedno eno in isto zimzeleno melodijo, ki se jo greste, temu se reče podpihovanje sovraštva, bi bilo tudi že čas, da v tem Državnem zboru naredimo konec. Če smo ljudje, če razumemo kaj je humanost, potem bodimo ljudje do vseh enako, kajti vsi smo ljudje ne glede na barvo kože, ne glede na veroizpoved in tako naprej in ne glede na naše politično prepričanje. Jaz vas tudi priznavam za človeka, čeprav se z vašimi političnimi prepričanji niti približno ne strinjam niti ob polnoči, če me zbudite. Me razumete? Tako, da če midva lahko spoštljivo razumeva najino razliko, potem razumemo, da smo ljudje pač ljudje, ne glede na to, od kod prihajamo, dajmo si pomagati, stiska bo vse hujša, tudi mi bomo v stiski masovno, Evropa je tik pred kolapsom, ekonomskim, saj vidite kaj se dogaja.

Globalna kriza je, v bistvu že poteka svetovna vojna, ekonomska ta trenutek in lahko se sprevrže še v na kaj mnogo hujšega, mogoče bomo tudi mi kdaj bežali, morali bežati, saj smo bežali v drugi svetovni vojni. Ali so nas Srbi takole obravnavali, ko so nas sprejemali? Niso, sprejeli so nas. Tako, da dajmo pomagati ljudem in nehajmo s to demagogijo in z nekimi prividi o varnostnih grožnjah in tako naprej. Če bomo podrli, ko bomo do konca podrli ga, verjemite in ko bomo, ko bodo ljudje vedeli, da se ravnamo po protokolih, mednarodnih konvencijah, da dajemo mednarodno zaščito, verjemite, bo ilegalnih prehodov manj in ne več, dokler pa tega ljudje ne vedo vemo kakšni pushbacki so se dogajali. Hvala bogu so zdaj Hrvati tudi nehali s pushbacki, tudi za to je več beguncev ali pa tisti, ki imajo vize za Turčijo, pa za Srbijo, so tudi zdaj tu znašli. Mislim, razni, kontekst, je treba zasledovati, aktualni kontekst, ni vse kar vse enako, pa kar vse vedno isto, temeljno se spreminjajo stvari za vse nas, za cel svet in čas je, da se ljudje povežemo med sabo in razumemo, da moramo ohraniti civilizacijo in planet. Do vsakega posameznika ali pa do vsake rastline in živali na tem svetu je treba biti spoštljiv, ne glede na to, od kod prihaja. Zdaj pa res, lepo vas prosim, ne ne več perpetuirat teh vaših vedno ena in istih, kaj jaz vem, stereotipov in tako naprej, etiketiranj določenih ras, ljudi in tako naprej.

Lepo vas prosim, dajmo imeti enkrat nek drug pristop, pa dajmo vsi skupaj malo napredovati.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem gospe Janji Sluga.

Pred tem pa samo še eno obvestilo, gospa Lucija Tacer nadomešča članico odbora Tamaro Vonta.

Izvoli, Janja.

Hvala.

Poslušala sem to uvodno predstavitev. Hvaležna je seveda statistika, ki jo lahko obrača vsak malo po svoje, v enem trenutku jo obrne malo na eno stran, v drugem trenutku na drugo stran, pri čemer pa seveda realnih številk ne pove, navaja neke podatke, malo sem gledal, prihajajo tam pa tam, zdaj imajo že orožje in ne vem kaj, v resnici pa za to nikjer taki podatki ne obstajajo, niti jih policija nima, niti jih nihče nima. To je zopet neka taktika zastraševanja in neka taktika deljenja državljank in državljanov zopet enega proti drugim, čeprav so vam na volitvah že povedali kaj si o tem mislijo, ampak vi vztrajate in to počnete že zopet zdaj in obračate ploščo tako v povprečju na vsaki dve leti, enkrat v eno skrajnost, drugič v drugo skrajnost, ko se situacija obrne, se malo obrnemo tja, potem pa spet malo nazaj. To ves čas počnete. 670 kilometrov je dolga meja med Slovenijo in Hrvaško, 670 kilometrov. Ograje je, da bomo čisto čisto natančno povedali, 50 kilometrov žice, 143 kilometrov panela od 670. In slišali ste gospo, kako je iz prve roke povedal, kako se ljudje tam dol počutijo. In dajmo si za trenutek predstavljati, da je okrog vaše domače parcele taka ograja, dajte si za trenutek predstavljati, kako se boste ob tem počutili, kako se bodo vaši otroci ob tem počutili, kako se bo vaš pes domači počutil, dajte no za trenutek ven iz svoje kože, pa nekako mogoče se poistovetiti še s kom drugim. Ne bi bilo slabo, pa seveda obračati ploščo, tako kot sem prej rekla, vsakič malo drugam, ker vi se sklicujete zdaj na neke številke, govorite o tem, da se je število prehodov povečalo za 80 %. Ja, ampak glede na kaj, glede na kaj? To je pomemben podatek, ki ga pa seveda ne poveste, ker vam ne ustreza in dajmo jih pogledati, te številke. 2015, ko se je postavljala ta ograja, koliko je bilo takrat prehodov, ste povedali? Niste povedali. Bom jaz povedala, brez skrbi, vedno in vsakič znova. 360.213, 2015 360.000, 2016 1148, 2017 1930, 2018 9149, 2019 16.099, 2020 14.592, 2021 10.67. Kaj vam to pove? Da ograja deluje, vam to pove? Upam, da ste poslušali. To govori nasprotno od tega kar vi govorite, že sam te številke, pa če jih nič ne razlagam. In to vse kaže na to, da je kaj namen današnje seje, že zopet – kaj, takrat, ko ni nič drugega, ko vam zmanjka nekih tem, dajmo pa zopet na mizo staro, oguljeno, obglodano temo, da bomo malo ljudi zastrašili, da jih bomo malo razdelili, da bodo malo drug proti drugemu, da bomo malo sprožili neke tvite, da bo vaš predsednik lahko danes od jutra do večera po milem tvital in strašil zopet nazaj ljudi. To je to. Vsakič vam manj uspe, hvala bogu. Vztrajate. Tako kot je rekla kolegica Sukič, mi smo tu sedeli na to temo in podobne, na temo tega, da so migranti, ne vem, posiljevalci, da da nosijo sem smeti, ne samo bolezni, smeti, tudi to je bila tema in tako naprej. Vsakič se nekaj drugega spomnite.

Migracije od nekdaj so bile in vedno bodo, vedno bodo. In mi se, če me spomin ne vara, tudi na vsaki drugi seji pogovarjamo o tem koliko Slovencev se izseljuje v tujino, ne iz razloga, ker v Sloveniji mir je ali pa ga ni, če vas citiram, ampak iz ekonomskih razlogov, čisto enostavno. In kdo smo mi, ki tu zdaj sedimo, da bomo zdaj mi sodili iz kakšnega razloga, ali se je nekdo odločil iti na več tisoč kilometrov dolgo pot, tvega življenje, življenje svojih otrok, pa še koga, ne vedoč, kam bo prišel, kako bo prišel, kje bo obstal. Kako se bo preživljal, v kakšne nevarnosti se spravlja? Kdo ga bo napadel? Koliko denarja bo dal tem tihotapcem, da mu bo uspelo priti vsaj nekam, kjer se bo na koncu približno počutil varnega? Kdo smo mi, da bomo sodili, če je v teh državah mir ali ga pa ni? Jaz si tega ne upam. Vi to seveda mirno naredite, ker ste pokazali, da ste nad zakonom, nad Ustavo, nad mednarodnimi konvencijami, nad vsem. In to isto zdaj počnete. Ampak dve leti nazaj, ker ste se že ravno sklicevali na enega od teh vaših strankarskih portalov, Rogaške novice. Dve leti nazaj, poglejte kaj so, kaj je ta portal pisal. Dajte, vzemite si čas pa vtipkajte noter 2018, pa pojdite par člankov prebrati, kaj so ti isti portali takrat pisali. Rogaške novice, Ptuj Info, Maribor Info, Sobota Info, Celje Info. Saj jih je veliko, saj verjamem, da jih bolje poznate kot jaz, ker so vsi vaši. Bom zdaj prebrala kaj pisali. Citiram:

»V Gibinji, vasici, ki se nahaja v občini Razkrižje, panelna ograja seka njive, ki jih obdeluje družina Marije Ščavničar. Na slovenski strani imajo 4 hektarje zemlje, na hrvaški strani pa 70 parov.« In gospa Marija pravi:

»Moti nas, ker do ograje enostavno ne moremo nič sejati, orati, skratka nič.«

Vaš portal, nadaljujem še naprej.

»Nič drugače se ne godi ljudem v Središču ob Dravi. Tudi tam je na meji najprej postavljena panelna ograja. Ko je govora o odškodninah, pa podobno kot v Pomurju, niso zadovoljni. V lanskem letu so bile odškodnine izredno majhne, v letošnjem letu pa sploh nimamo podatkov o tem, ali bi se še kdo odločil, da bi ponovno vložil vlogo za te odškodnine. Je pa res, da se počutiš, kot da si v živalskem vrtu ali kaj podobnega. Vse okoli tebe je ograjeno, človek nima prostega prehoda, nimaš nič,« nejevoljno pove eden od domačinov, je pisalo na vašem portalu.

Na vprašanje, ali so v vsem tem času v Zavrču videli migrante, ena od domačink pove:

»Ponoči velikokrat slišim, da s helikopterji letajo okoli, da jih verjetno iščejo. Včasih drugi dan tudi slišimo kaj po radiu, da so jih lovili ali podobno, toda do mene oziroma lahko bi dejala, do nas še niso prišli.«

To je pisalo 2018, na vaših portalih, ki sem jih naštela.

Pa poglejmo še izjave županov obmejnih občin, julij pa avgust 2022. Župan občine Kostel, Ivan Črnkovič_

»Do nas bodo prišli enkrat prihodnje leto. Mi smo sicer zaradi ograj izgubili ves turizem, ker nihče noče gledati žice, potem je bila tudi že preluknjana in prepustna, tako da sploh ni imela smisla.« To je rekel župan.

Župan občine Bistrica ob Sotli, kjer imajo okoli 15 kilometrov žičnatih in panelnih ograj. 15 kilometrov. Pravi, da sklep vlade o odstranitvi ovir odločno podpira in ob tem ne skriva zadovoljstva. Reče pa: »Tudi jaz si želim, da bodo ograjo in predvsem žico, čim prej odstranili, da bomo tudi mi lahko dostopali do Sotle.«

Župan Črnomlja: »Res je treba delati v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Če bo Hrvaška šla v Schengen, potem ograja nima nikjer več smisla, razen tam, kjer so se je ljudje navadili, kjer varuje tudi pred divjadjo.« To vam že veliko pove.

Župan Nisija, Podčetrtek, pa pričakuje, da bodo panelne ograje, ki nepostavljene ležijo ob meji, čim prej odstranili, pravi Naslednje:

»M smo turistična občina in si tega ne moremo privoščiti. Pri Aqualuni smo jih tako sami na svoje stroške umaknili, da lahko turisti sploh kje parkirajo. Proti žični ograji smo se zelo borili, panelna ni tako moteča, me pa jezi, ker so pri postavitvah ceste jo uničili, čeprav so obljubili da jih bo vojska popravila. Gre za javne poti ob meji, ki jih uporabljajo policija in naši kmetje. In zdaj pa vi, ki ste tu zaradi ljudi ste proti temu kar pravijo ljudje. In ne samo da ste proti temu, še želite jih naperi drugega proti drugemu, da bo spet prepir, da se bomo spet delili kdo je za kdo je proti in seveda da jih strašite. Tega ne pozabite nikoli. Po drugi strani smo pa ali pa vaš minister, policijski minister, vemo kaj je vse tvital o ukrajinskih beguncih, o kakšnih številkah se je pogovarjal, koliko jih lahko sprejmemo. Ene tako, druge drugače. Verjetno po kriteriju kot ste ga sami prej povedali, če je ta mir ali ga pa ni. In to je ta vaša politika ves čas. In mi ves čas se že pogovarjamo, leta in leta nazaj, da v resnici mi migracije potrebujemo, jih potrebujemo, tako kot mi odhajamo v tujino k nam prihajajo ljudje, ki so iz takega ali drugačnega razloga se odločili, da tam kjer so več ne morejo živeti. In Ukrajince vabite, vsi ostali so problem, ker za njih pravite – kaj? - da so bližje naši kulturi, da so bolj izobraženi pa jih rabimo, kar tako malo na počez za vse isto, oni ja drugi ne. Preživeto je to, preživeto. In s takim načinom razmišljanja ne bomo nikamor prišli, nikamor. In najboljše za sebe in za vašo stranko bi naredili, da bi s tem nehali. Nehali, ker je bilo tega res dovolj, dovolj in ljudje so to prepoznali. In to kar ste danes povedali v resnici ni imelo nobene vsebine. Jaz ne vem če ste se poslušali. Dajte se pol za nazaj poslušati, nobene vsebine, ničesar, nobenih argumentov, samo tako malo na počez zdaj bomo pa malo še tole, zdaj pa imamo čas bomo zdaj tule malo sedeli, pa bomo še takole malo, mogoče se pa vendarle kje kaj prime. Tako to zgleda. In dosti je bilo tega.