2. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

22. 9. 2022

Transkript seje

Spoštovani kolegice, kolegi, zunanji gostje, pričenjam 2. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se opravičili poslanec Teodor Uranič, ki ga nadomešča Gašper Ovnik, verjetno imamo še kakšno pooblastilo…, ja, tako, hvala, poslanca Martina Marzidovška nadomešča Lenart Žavbi, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča Anton Šturbej in poslanca Franca Rosca nadomešča Franci Kepa.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA, KI UREJA IZGRADNJO AVTOCEST ZA LETO 2021.

Kot gradivo ste prejeli poročilo, z dne 18. 8. 2022 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, z dne 19. 9. 2022.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Ministrstvo za infrastrukturo, Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in DARS.

Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2021, je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju, obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo z obravnavo Poročila o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2021.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, državni sekretarki mag. Alenki Bratušek, da nam poda dopolnilno obrazložitev k poročilu.

Izvolite.

mag. Alenka Bratušek

Najlepša hvala in še enkrat lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci!

Bi, če dovolite, bila sama kratka, potem pa dala besedo še članu uprave, gospodu DARS-a, gospodu Gašperšiču, ki seveda lahko bistveno bolj podrobno pripravi, pripravi, pove o poročilu, ki ga je pripravil Dars in tako kot določa Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, Vlada enkrat letno poroča Državnemu zboru o izvajanju nacionalnega programa. pred nami, pred vami je to poročilo za leto 2021.

Realizacija, mogoče samo dve številki, realizacija investicij v imenu in za račun Republike Slovenije je v letu 2021 znašala dobrih 9,6 milijona evrov, realizacija investicij v imenu in za račun DARS pa skoraj 124 milijonov evrov. Gradnja je potekala predvsem na dveh projektih; na projektu dograditve cestnega predora Karavanke in na severnem delu tretje osi na odseku od Velenja do Slovenj Gradca. Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor pa so se izvajale aktivnosti na 13 projektih in če naštejem samo najpomembnejše, je to odsek Slovenj Gradec-Dravograd, Otiški Vrh-Holmec, Ptuj-Markovci, Postojna-Jelšane, Koper- Dragonja, povezovalna cesta Podgora-Letuš, avtocestni priključek Kranj-sever in plato-Karavanke.

Mogoče bi jaz ta svoj uvod zaključila, pa res naj predstavnik oziroma član Uprave DARS mogoče še malo bolj podrobno to dela.

Hvala.

Besedo zdaj dajem članu Uprave DARS, dr. Petru Gašperšiču.

Izvolite!

Peter Gašperšič

Hvala lepa.

Lep pozdrav poslankam in poslancem tudi z moje strani!

Če mogoče čisto na kratko še to, kar je pomembno za povedati in za razumeti v zvezi s tem poročilom za leto 2021 je, da je seveda pomemben del aktivnosti potekal tudi na samih obnovah. Vemo, da je v letu 2021 potekala pomembna obnova predora Golovec, ki je bila tudi potem uspešno zaključena.

Prav tako smo veliko pozornost posvetili obnovam smernih vozišč, in sicer je bilo obnovljenih kar 71 kilometrov. Dostikrat se v zvezi s tem sicer hudujemo, da to povzroča precej zastojev, vendar bom rekel, na družbi DARS ocenjujemo, da je nek tak letni obseg kar nujno potreben, se pravi med 50 in 70 kilometri, da bomo ohranjali to naše avtocestno omrežje v dobrem stanju.

Mogoče še samo okrog financ nekaj besed. V planu je bilo sicer predvideno v letu 2021, da bo izvedenih za 178 milijonov vseh, torej aktivnosti. Realizacija je bila iz različnih vzrokov, razlogov nekaj manjša, in sicer 123, skoraj 124 milijonov, kar je torej teh 69 %. Tukaj lahko rečem, da so razlogi za to manjšo realizacijo zlasti na težavah ali pa zapletih pri pridobivanju raznih dovoljenj v upravnih postopkih oziroma tudi v postopkih javnih naročil, kjer se srečujemo dostikrat z velikim številom pobud, revizij in se potem časovnice zamikajo. In to, kar je bilo potem v letu 2021 predvideno za realizacijo, se potem dostikrat zamakne, recimo za pol leta ali pa tudi še več in bo ji bilo na vrsti potem v letošnjem letu, v letu 2022.

DARS vse te ukrepe tudi financira, delno torej z lastnimi sredstvi, z viri iz cestnin, delno tudi iz proračuna, delno pa pridobimo tudi evropska sredstva, tako da tudi to je pomemben vir, s katerim pokrivamo vse te investicije.

Bi na tem mestu mogoče res kar zaključil, pa smo na voljo še za dodatne odgovore.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Davorinu Terčonu.

Davorin Terčon

Hvala lepa gospa predsednica.

Spoštovani poslanci in poslanke, spoštovani vsi ostali!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo se je seznanila s poročilom, ki so ga predstavili odgovorni iz Ministrstva za infrastrukturo in DARS.

V razpravi pa je komisija, povzel bi nekatere poudarke, opozorila predvsem: v prvi vrsti, da so nekateri odseki že zelo preobremenjeni in bi rekel lahko v prometnih konicah, v turistični sezoni, sezone že takoj obremenjeni, da je stanje skoraj kaotično. Posebej je bilo poudarjeno na potrebo po ureditvi ljubljanskega avtocestnega obroča, kjer se srečujeta tako tranzitni kot primestni in mestni promet. Predstavniki DARS so pojasnili, da so že podali pobudo, da bi se ta stvar dobro uredila z ustrezno tangento, se pravi obvoznico med vzhodom in zahodom mesta Ljubljane, ki bi bila zgrajena predvsem za tranzitni promet, kjer se ne bi srečeval z mestnim in primestnim prometom, pa tudi z ostalimi ukrepi, kot je tudi tretji pas na sami obvoznici. Komisija ugotavlja, da to pobudo podpira, vendar da je njena realizacija zaradi problemov umeščanja v prostor in ostalih problem zelo oddaljena. Zato predlaga, da se čim prej najdejo rešitve za tretji vozni pas po primorski avtocesti do Logatca in po štajerski avtocesti do Krtine, pa tudi ustrezni ukrepi na samem ljubljanskem avtocestnem obroču, ki bi omogočali normalno pretočnost tega prometa.

Kot drugo moram reči, da komisija podpira prizadevanja Darsa, da bi se poleg ustreznemu razvoju železniške infrastrukture in spodbujanja javnega potniškega prometa poskrbelo tudi za ustrezno modernizacijo cestnega, predvsem avtocestnega sistema. V povezavi z dolgotrajnimi postopki, o katerih sem že govoril, umeščanja cestne infrastrukture v prostor, pa je komisija posebej opozorila na primer Magne, kjer je bil sprejet poseben zakon, ki je omogočil praktično v dobrem letu do dveh umestitev tega projekta v prostor, kot vemo, na najboljših kmetijskih zemljiščih. Opozarja na to, da bi bilo mogoče smiselno tudi za tako kritične primere, kot je izgradnja cestne infrastrukture, ki imajo širši družbeni pomen, razmisliti o takih ukrepih, da se ne bi umeščanje v prostor dogajalo tako počasi in pridobivanje ustreznih dovoljenj, saj mislim, da je ta problematika bistveno bolj pomembna kot izgradnja, z vsem spoštovanjem, samo enega industrijskega objekta, ki jih seveda potrebujemo. Z vidika prometne razbremenitve nekaterih urbanih krajev, kjer lahko avtocesta služi tudi kot obvoznica tem urbanim krajem in kjer avtocestni odseki niso tako obremenjeni kot primeri, kot sem jih navedel, ta komisija predlaga, da se bi razmislilo, da bi na teh odsekih mogoče ne veljal vinjetni sistem, saj ljudje ne kupujejo vinjet za to, da bodo prišli v službo po dveh kilometrih na primer avtoceste ali pa iz službe, ne bodo pa zaradi tega kupovali celoletne avtocestne vinjete in mislim, da tudi neka finančna analiza glede prihodkov na tem področju ne bi vzdržala. Seveda govorim o avtocestnih odsekih v urbanih krajih, kjer bi lahko razbremenili urbana središča, predvsem v špicah, ko prihajajo do ljudje na delo in iz dela in kot sem rekel, kjer ne bi imeli negativnih posledic za finančno poslovanje Darsa. To so bili bistveni poudarki.

Najlepša hvala.

Hvala.

Besedo zdaj dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.) Gospod Kepa. Izvolite.

Kolega Kepa, izvolite.

Hvala, predsednica.

Pozdravljam goste! Kolegice, kolegi!

Jaz tudi pozdravljam to zadevo, ki je dejal predhodnik Državnega sveta, da se pospeši pričetek obroča okoli Ljubljane. Tukaj je zelo, zelo kritično zjutraj pa potlej popoldne, ker to bi bilo dobro, res. Pogovarjamo se že dolgo časa, da bi se tretji pas umestil ali pa v neko zadevo, kot rečeno, neka tangenta ali pa, kaj jaz vem, za neko rešitev, da se razbremeni, ker zjutraj je nemogoče, pa popoldne do četrte, pete ure nazaj, je vsa zadeva zabasana.

Bi po tej se še dotaknil, tukaj vidim, da ni nič sredstev porabljeno za tretjo razvojno os, drugi odsek Maline-Metlika-Črnomelj, za pridobivanje nepremičnin oziroma zemljišča. Potem me pa še zanima, ker se prav zadeva, ko sem to že v prejšnji točki dejal, zelo zaustavlja, za pričetek gradnje prve etape, me zanima, ali se razmišlja, da se pospeši zadeva na drugih odsekih proti Črnomlju oziroma proti meji Hrvaške na tej osi. Na drugi etapi oziroma na tretjem, četrtem odseku, to je od Malenc proti Novem mestu oziroma v Metliki, da se pospeši odkup zemljišč, projektiranje mislim, da je proti koncu, in da se mogoče začne izgradnja kje drugje kot tukaj, ko se bo tukaj se bo verjetno še zadeva vlekla. Nevladniki ne vem kakšen interes imajo, da se tukaj celo trasa prestavi za 200 metrov ali celo nekaj več, pa bi rad malo več podatkov o tem.

Hvala.

Hvala.

Bom dala besedo zdaj še kolegu Lahu, pa bomo pa z odgovori in pojasnili.

V bistvu imam eno čisto konkretno vprašanje glede na poročilo, in sicer za leto 2021 se je opisano stanje na cesti Hajdina-Ormož, se pravi Markovci-Gorišnica, ampak je malo bolj tako nejasno opisano, pa me zanima, kakšno je stanje danes na tem področju, ker gradi, mislim, da se še ne nič.

Hvala.