Najlepša hvala in še enkrat lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci!

Bi, če dovolite, bila sama kratka, potem pa dala besedo še članu uprave, gospodu DARS-a, gospodu Gašperšiču, ki seveda lahko bistveno bolj podrobno pripravi, pripravi, pove o poročilu, ki ga je pripravil Dars in tako kot določa Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, Vlada enkrat letno poroča Državnemu zboru o izvajanju nacionalnega programa. pred nami, pred vami je to poročilo za leto 2021.

Realizacija, mogoče samo dve številki, realizacija investicij v imenu in za račun Republike Slovenije je v letu 2021 znašala dobrih 9,6 milijona evrov, realizacija investicij v imenu in za račun DARS pa skoraj 124 milijonov evrov. Gradnja je potekala predvsem na dveh projektih; na projektu dograditve cestnega predora Karavanke in na severnem delu tretje osi na odseku od Velenja do Slovenj Gradca. Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor pa so se izvajale aktivnosti na 13 projektih in če naštejem samo najpomembnejše, je to odsek Slovenj Gradec-Dravograd, Otiški Vrh-Holmec, Ptuj-Markovci, Postojna-Jelšane, Koper- Dragonja, povezovalna cesta Podgora-Letuš, avtocestni priključek Kranj-sever in plato-Karavanke.

Mogoče bi jaz ta svoj uvod zaključila, pa res naj predstavnik oziroma član Uprave DARS mogoče še malo bolj podrobno to dela.

Hvala lepa.

Lep pozdrav poslankam in poslancem tudi z moje strani!

Če mogoče čisto na kratko še to, kar je pomembno za povedati in za razumeti v zvezi s tem poročilom za leto 2021 je, da je seveda pomemben del aktivnosti potekal tudi na samih obnovah. Vemo, da je v letu 2021 potekala pomembna obnova predora Golovec, ki je bila tudi potem uspešno zaključena.

Prav tako smo veliko pozornost posvetili obnovam smernih vozišč, in sicer je bilo obnovljenih kar 71 kilometrov. Dostikrat se v zvezi s tem sicer hudujemo, da to povzroča precej zastojev, vendar bom rekel, na družbi DARS ocenjujemo, da je nek tak letni obseg kar nujno potreben, se pravi med 50 in 70 kilometri, da bomo ohranjali to naše avtocestno omrežje v dobrem stanju.

Mogoče še samo okrog financ nekaj besed. V planu je bilo sicer predvideno v letu 2021, da bo izvedenih za 178 milijonov vseh, torej aktivnosti. Realizacija je bila iz različnih vzrokov, razlogov nekaj manjša, in sicer 123, skoraj 124 milijonov, kar je torej teh 69 %. Tukaj lahko rečem, da so razlogi za to manjšo realizacijo zlasti na težavah ali pa zapletih pri pridobivanju raznih dovoljenj v upravnih postopkih oziroma tudi v postopkih javnih naročil, kjer se srečujemo dostikrat z velikim številom pobud, revizij in se potem časovnice zamikajo. In to, kar je bilo potem v letu 2021 predvideno za realizacijo, se potem dostikrat zamakne, recimo za pol leta ali pa tudi še več in bo ji bilo na vrsti potem v letošnjem letu, v letu 2022.

DARS vse te ukrepe tudi financira, delno torej z lastnimi sredstvi, z viri iz cestnin, delno tudi iz proračuna, delno pa pridobimo tudi evropska sredstva, tako da tudi to je pomemben vir, s katerim pokrivamo vse te investicije.

Bi na tem mestu mogoče res kar zaključil, pa smo na voljo še za dodatne odgovore.

Hvala lepa gospa predsednica.

Spoštovani poslanci in poslanke, spoštovani vsi ostali!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo se je seznanila s poročilom, ki so ga predstavili odgovorni iz Ministrstva za infrastrukturo in DARS.

V razpravi pa je komisija, povzel bi nekatere poudarke, opozorila predvsem: v prvi vrsti, da so nekateri odseki že zelo preobremenjeni in bi rekel lahko v prometnih konicah, v turistični sezoni, sezone že takoj obremenjeni, da je stanje skoraj kaotično. Posebej je bilo poudarjeno na potrebo po ureditvi ljubljanskega avtocestnega obroča, kjer se srečujeta tako tranzitni kot primestni in mestni promet. Predstavniki DARS so pojasnili, da so že podali pobudo, da bi se ta stvar dobro uredila z ustrezno tangento, se pravi obvoznico med vzhodom in zahodom mesta Ljubljane, ki bi bila zgrajena predvsem za tranzitni promet, kjer se ne bi srečeval z mestnim in primestnim prometom, pa tudi z ostalimi ukrepi, kot je tudi tretji pas na sami obvoznici. Komisija ugotavlja, da to pobudo podpira, vendar da je njena realizacija zaradi problemov umeščanja v prostor in ostalih problem zelo oddaljena. Zato predlaga, da se čim prej najdejo rešitve za tretji vozni pas po primorski avtocesti do Logatca in po štajerski avtocesti do Krtine, pa tudi ustrezni ukrepi na samem ljubljanskem avtocestnem obroču, ki bi omogočali normalno pretočnost tega prometa.

Kot drugo moram reči, da komisija podpira prizadevanja Darsa, da bi se poleg ustreznemu razvoju železniške infrastrukture in spodbujanja javnega potniškega prometa poskrbelo tudi za ustrezno modernizacijo cestnega, predvsem avtocestnega sistema. V povezavi z dolgotrajnimi postopki, o katerih sem že govoril, umeščanja cestne infrastrukture v prostor, pa je komisija posebej opozorila na primer Magne, kjer je bil sprejet poseben zakon, ki je omogočil praktično v dobrem letu do dveh umestitev tega projekta v prostor, kot vemo, na najboljših kmetijskih zemljiščih. Opozarja na to, da bi bilo mogoče smiselno tudi za tako kritične primere, kot je izgradnja cestne infrastrukture, ki imajo širši družbeni pomen, razmisliti o takih ukrepih, da se ne bi umeščanje v prostor dogajalo tako počasi in pridobivanje ustreznih dovoljenj, saj mislim, da je ta problematika bistveno bolj pomembna kot izgradnja, z vsem spoštovanjem, samo enega industrijskega objekta, ki jih seveda potrebujemo. Z vidika prometne razbremenitve nekaterih urbanih krajev, kjer lahko avtocesta služi tudi kot obvoznica tem urbanim krajem in kjer avtocestni odseki niso tako obremenjeni kot primeri, kot sem jih navedel, ta komisija predlaga, da se bi razmislilo, da bi na teh odsekih mogoče ne veljal vinjetni sistem, saj ljudje ne kupujejo vinjet za to, da bodo prišli v službo po dveh kilometrih na primer avtoceste ali pa iz službe, ne bodo pa zaradi tega kupovali celoletne avtocestne vinjete in mislim, da tudi neka finančna analiza glede prihodkov na tem področju ne bi vzdržala. Seveda govorim o avtocestnih odsekih v urbanih krajih, kjer bi lahko razbremenili urbana središča, predvsem v špicah, ko prihajajo do ljudje na delo in iz dela in kot sem rekel, kjer ne bi imeli negativnih posledic za finančno poslovanje Darsa. To so bili bistveni poudarki.

Najlepša hvala.

Hvala, predsednica.

Pozdravljam goste! Kolegice, kolegi!

Jaz tudi pozdravljam to zadevo, ki je dejal predhodnik Državnega sveta, da se pospeši pričetek obroča okoli Ljubljane. Tukaj je zelo, zelo kritično zjutraj pa potlej popoldne, ker to bi bilo dobro, res. Pogovarjamo se že dolgo časa, da bi se tretji pas umestil ali pa v neko zadevo, kot rečeno, neka tangenta ali pa, kaj jaz vem, za neko rešitev, da se razbremeni, ker zjutraj je nemogoče, pa popoldne do četrte, pete ure nazaj, je vsa zadeva zabasana.

Bi po tej se še dotaknil, tukaj vidim, da ni nič sredstev porabljeno za tretjo razvojno os, drugi odsek Maline-Metlika-Črnomelj, za pridobivanje nepremičnin oziroma zemljišča. Potem me pa še zanima, ker se prav zadeva, ko sem to že v prejšnji točki dejal, zelo zaustavlja, za pričetek gradnje prve etape, me zanima, ali se razmišlja, da se pospeši zadeva na drugih odsekih proti Črnomlju oziroma proti meji Hrvaške na tej osi. Na drugi etapi oziroma na tretjem, četrtem odseku, to je od Malenc proti Novem mestu oziroma v Metliki, da se pospeši odkup zemljišč, projektiranje mislim, da je proti koncu, in da se mogoče začne izgradnja kje drugje kot tukaj, ko se bo tukaj se bo verjetno še zadeva vlekla. Nevladniki ne vem kakšen interes imajo, da se tukaj celo trasa prestavi za 200 metrov ali celo nekaj več, pa bi rad malo več podatkov o tem.

Hvala.

V bistvu imam eno čisto konkretno vprašanje glede na poročilo, in sicer za leto 2021 se je opisano stanje na cesti Hajdina-Ormož, se pravi Markovci-Gorišnica, ampak je malo bolj tako nejasno opisano, pa me zanima, kakšno je stanje danes na tem področju, ker gradi, mislim, da se še ne nič.

Hvala.

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani gostje!

Mene mogoče bolj zanima konkretno, kaj pomeni rešitev ustrezne tangentne obvoznice? Kaj to pomeni za prostor? Čeprav bi rekel, kot laiku se vozimo tule po avtocestnem obroču, vidimo, da verjetno še je v prostor možno umesti tretji vozni pas.

In pa seveda podpiram tudi to idejo, da iz vseh koncev, bi rekel, praktično štirih koncev vpadnic na sam ljubljanski obroč je potrebno razširiti in pa omogočiti tranzitni promet pred tem prometom, ki gre, ki poteka v samo mesto.

Hvala.

Najlepša hvala.

Jaz imam v bistvu tri vprašanja.

Kakšno je stanje na tretji osi, recimo smer Velenje-Radeče-Novo mesto? Drugo hitra cesta, Izola-hrvaški Y in tretje križišče avtocestno v Ljubljani na Viču, ne vem, kako se mu reče, ko pride Dolenjska, Gorenjska pa Primorska, tam je Dolgi most, ja, no, kaj je s tem, Kozarje, ja?

Hvala lepa.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Če gremo kar po vrsti. Torej vprašanje je bilo glede nujnosti izgradnje aktivnosti povečanje prepustnosti ljubljanskega obroča. Tukaj je znano, da je DARS že v letu 2018 podal pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, torej, da se uredi promet na ljubljanskem območju skupaj z vpadnicami, vendar nekega interesa, da se ta DPN prav hitro obravnava, zaenkrat ni bilo. Mi sicer ocenjujemo, da je to res prepotreben ukrep, da se to celovito, tudi trajnostno uredi. Vemo, da vsi zastoji, katerim smo priča, so tudi okoljsko zelo škodljivo vplivajo. Tukaj so dodatne nepotrebne emisije, dodatne obremenitve s hrupom. Nenazadnje se dela tudi precej večja gospodarska škoda, kot če bi bil promet tekoč. Vse te izgubljene ure, ki jih imamo v zastojih, tudi niso verjetno kar nepomembne. Tako da menimo seveda, da je reševanje tega prometa na ljubljanskem obroču, vključno z vsemi ukrepi z roko v roki trajnostne mobilnosti, javnega potniškega prometa in tako naprej, nujno. Mi ocenjujemo, da samo recimo en ali pa drugi ukrep ne bo seveda ustrezno rešil vse problematike, s katero se srečujemo.

V vmesnem obdobju, seveda dokler ne pridemo do tega državnega prostorskega načrta, za katerega mi ocenjujemo, da bi bilo, v kolikor bi vse idealno potekalo, možno ga sprejeti nekje do leta 2026. Ja, žal. V tem obdobju seveda se pa trudimo za to, da bi vsaj te najnujnejše ukrepe za izboljšanje pretočnosti uredili. To je zlasti ta, bom rekel, dograditev tretjega voznega pasu na vpadnicah torej na primorski pa na štajerski vpadnici od Vrhnike do razcepa Kozarje in od Domžal do razcepa Zadobrova. Tukaj vemo, da se vsako jutro srečujemo s hudimi zastoji, vendar tudi tukaj, kjer smo načrtovali, torej, da se ta odstavni pas na teh odsekih preuredi v tretji vozni pas. Imamo sedaj zahtevo, da se torej naredi presoja vplivov na okolje, kjer bomo, upam, da potem uspeli dokazati, da je, da je ta ukrep nujen tudi z okolijskega vidika in da bomo lahko potem te zadeve v nadaljevanju tudi šli čim prej v izvedbo. Delno bodo ti ukrepi delani kot vzdrževalna dela v javno korist, tako da niti ne bo treba se potem, upam, dosti ukvarjati s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Delno tam, kjer so pa priključki bodo pa po naši oceni potrebno tudi še določena gradbena dovoljenja. Tukaj je še tudi seveda pomemben Projekt Razširitev tega odseka Koseze, Kosarje v šestpasovnico. Tudi ta je, bom rekel, predmet projektiranja oziroma sedaj še nekaj dodatne prilagoditve projektiranja. Potem pa tudi lahko računamo lahko nekako istočasno v kombinaciji s temi vpadnicami tudi ta odsek šel v izvedbo. S

Sedaj glede tretje razvojne osi na jugu. Če mogoče grem na ta del, ki je najbližje izvedbi, se pravi, od avtoceste pri Novem mestu do torej tega prvega pet kilometrskega odseka do priključka Poganci. Vemo, da je bilo na izdano gradbeno dovoljenje pritožba teh civilnih iniciativ. Na Upravnem sodišču je bilo v manjšem delu ugodeno, v večjem delu je bilo zavrnjeno. V tistem delu, ki je bilo uvedeno smo, potem mi dopolnili še projektno dokumentacijo in bo sedaj v naslednjem tednu to ponovno dano v obravnavo na Ministrstvu za okolje in prostor. Mi računamo, da bo ministrstvo, potem to predvidoma še v letošnjem letu lahko v zvezi s tem odločilo. Se pa bojimo, da tukaj zgodba še ne bo čisto končana, da se bo še en krog pritoževanja ponovil, vendar potem pa računamo, da bi bilo tega res konec in bi v drugem letu vendarle prišli do tega, da se bo gradnja lahko na tem odseku začela. V ostalem delu se pravi predvsem, ko pridemo na drugo stran Gorjancev, se pravi, od priključka Maline pa do Metlike, do državne meje in do Črnomlja. Je pa sedaj tudi v pripravi razpis za pridobitev projektanta, tako da tudi tukaj se bodo aktivnosti premaknile. Tako da, ne bo več ničla tam na tistem delu. Tudi tu, potem računamo seveda, da bodo stvari v upanju, da ne bo nekih takih pritoževanj, kajti vemo, da tudi ti odseki tam so zelo ključni in kritični, zlasti v poletni sezoni, da bomo tudi tukaj, potem čim prej prišli do pogojev za gradnjo.

Če gremo naprej, še en tak pereč odsek, torej od Ormoža do Ptuja. Tukaj imamo dva dela. En del, kjer je zadeva že umeščena v prostor, se pravi, do Markovcev (od Ormoža do Markovcev). Imamo dve etapi. Ena ima že gradbeno dovoljenje, ena še nima. Tukaj smo, bom rekel, ponovno bili v večih iteracijah tako z Zavodom za varstvo narave, kot tudi z Arsom in Ministrstvom za okolje in prostor, da se vsi ti projekti nekako dorečejo, da bo možno, potem pridobiti pozitivna mnenja in potem tudi izdati samo gradbeno dovoljenje na tem drugem odseku do Markovcev in potem računamo, da bi torej tudi v drugem letu ta gradnja stekla. V tistem delu, ki ga je pa še treba umestiti, torej mimo Ptujskega jezera. Vemo, da se je načrtovalo, so se preverjale rešitve po jugu, pa tudi po severu, zdaj je prišlo nekako do uskladitve tudi z lokalnimi skupnostmi, da bi bila nekako sprejemljiva varianta, tako imenovana varianta e-spet(?) po severu, ki bi potem ob Puhovem mostu se potem priključila na sedanje avtocestno omrežje. Tako, da mi računamo, da bo tudi tukaj potem to umeščanje v prostor lahko zaključeno in bi ravno nekje recimo, če bi leta 2026 prišli z gradnjo do Markovcev, v tem času bi bila ta zadeva potem tudi umeščena, se pravi mimo Ptuja oziroma skozi Ptuj in potem tudi tukaj bi potem nadaljevali z gradnjo, Skratka nismo pozabili teh pomembnih kritičnih odsekov in zelo intenzivno delamo naprej.

Omenjena je bila še tangenta. To je ukrep, ki je vezan in se preučuje v okviru DPN za ljubljanski obroč. Tukaj je kar nekaj variant, ena je bila že, bom rekel, v preteklosti nekako že dolgo časa tudi v avtocestnem programu med Povodjem in priključkom Študa. Tukaj se zdaj delno sicer stvari premikajo preko preko projektov, ki jih vodi Direkcija za infrastrukturo, to so te obvoznice Vodice, Komenda, Mengeš in tako naprej. Seveda v okviru tega DPN se bo pa poskušala umestiti tudi neka taka avtocestna povezava, ki bi torej povezovala gorenjski pa štajerski krak in na ta način razbremenila severno ljubljansko obvoznico.

Če mogoče še na vprašanja gospoda Gregoriča. Zdaj stanje na tretji razvojni osi v tem vmesnem območju med avtocestama, tukaj je zadeva v pristojnosti Direkcije za infrastrukturo, umeščanje v prostor in potem tudi vsi nadaljnji postopki. Tako, da tukaj, bom rekel, z Darsa kaj več informacij žal ne morem vam tukaj podati.

Glede odseka od Izole Jagodje do hrvaške meje, lahko rečemo, da je tukaj bila v preteklosti s strani, s strani lokalnih skupnosti postavljena neka zahteva oziroma pričakovanje, da se s tem odsekom ne nadaljujejo aktivnosti, dokler ne bo, bom rekel, zadeva ustrezno umeščena, pa tudi že zgrajena, torej do Dragonje, se pravi od Kopra do Dragonje, tukaj je ta pogoj, da se najprej torej reši tranzitni promet, ki bo ustrezno odpeljal in razbremenil to obalno območje, potem pa se ureja ta promet, ki torej rešuje to problematiko slovenske obale. Drugače so tam zadeve pripeljane že precej daleč, tudi odkupljeni objekti in tako naprej, vendar kot rečeno, zadeva je nekako v mirovanju.

Glede Kozarij sem pa že tudi prej omenil, tukaj so zdaj ti projekti tretjega dodatnega pasu od Vrhnike do Kozarij, potem imamo ta projekt šestpasovnice Kozarje-Koseze. Potem so pa tukaj tudi še načrtuje sama ureditev tega priključka Vič, torej to je ta priključek, ki se navezuje na Tržaško, kjer je pa tudi, mislim, da drugo leto potem predvideno, da bomo začeli z deli in preureditvijo, da bo tudi propustnost tega priključka potem povečana in s tem tudi recimo nekaj manjši, nekaj jutranji zastoji. In tukaj je pomembno še omeniti mogoče zelo pomemben tudi priključek Dragomer, tudi ta se bo, torej pričakujemo dosti v kratkem začel izvajati, novi priključek, ta bo pa tudi pomembno razbremenil, se pravi zdaj tega, ki se, ki torej ne požira in povzroča zastoje tudi vse na zahodno obvoznico na Brezovici.

Toliko mogoče na kratko z moje strani. Hvala.

Jaz bi mogoče dodala samo, kar se tiče DPN za širitev ljubljanske obvoznice.

Poleg tega, da seveda je ta predlog bil podan, Ministrstvo za infrastrukturo v teh postopkih sodeluje z Ministrstvom za okolje in prostor in na nek način smo dobili še dodatno domačo nalogo, da pogledamo koliko bi lahko z drugimi ukrepi trajnostne mobilnosti rešili te probleme. Ker zavedati se moramo, da samo vedno nove, vedno širše ceste ne bodo pripeljale do ciljev, ki smo si jih kot država ali pa kot Evropska unija ali pa kot svet zadali, promet in to predvsem cestni promet je eden od največjih izzivov, ne bom rekla problemov, ampak izzivov, ki nas čaka v kar bližnji prihodnosti, da bomo te okoljske cilje, ki smo si jih zadali, pa bom rekla, je bilo v tem Državnem zboru večkrat povedano, da smo premalo ambiciozni, ampak še teh ciljev na žalost ne dosegamo, plačujemo kazni. Zato je treba proučiti tudi druge ukrepe trajnostne mobilnosti, da damo, bom rekla, od sebe nek paket, ki bo naslovil celo sliko.

Ja, hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Gospa sekretarka je zdaj na koncu načela temo, ki sem jo ravno jaz želel tudi povedati oziroma opozoriti, rekla je trajnostna mobilnost, zmanjšanje emisij ste vsi poudarjali, pa seveda ogljični odtis in tako naprej. Slovenija ima največji ogljični odtis ravno iz prometa. In vse te debate o povečanju, se strinjam s sekretarko, nikoli ne bodo imeli efekta. Mi imamo kar nekaj drugih zakonov, ki to urejajo in rešujejo, ampak se jih noben ne poslužuje, eden od njih je že dolgo časa sprejet in govori o skladnem regionalnem razvoju, ne pa o centralizaciji, kar delamo zmeraj bolj. Če bi polovico teh javnih uslužbencev, ki se vozijo v Ljubljano, pustili tam, kjer so bili, bi imeli in ogljični odtis manjši in pritisk na obvoznico in pritisk na avtoceste in tako naprej. Tako, da rešitev je polno, ne samo metanje betona pa asfalta, veliko boljših rešitev z vseh vidikov ne, ljudje bi živeli tam, kjer pač stanujejo in tam hodili v službe, to se je lepo pokazalo, ko smo imeli delo od doma, pa se svet ni ustavil, pa je bilo bistveno manj prometa na cestah, mene je bilo včasih strah v Ljubljan iti, ker nisem nobenega avta od Bovca do Ljubljane srečal, nisem vedel zdaj, ali je že konec, bi rekel, sveta ali kaj se dogaja, sploh ponoči. Tako, da se da, ne, ne da govorimo o novih cestah, umeščanjih, kjer ste si naredili še novo težavo, ko ste odpravili to omejitev glede pravice nevladnikov oziroma civilnih iniciativ. Ponovno imamo trojčke na potezi, ki se bodo formirale za vsako novo umestitev, vedno nekomu nekaj ne paše in vi ste zdaj nazaj to sprostili, da trije ljudje ponovno so stranka v postopku. Imeli smo v preteklosti tudi ne to idejo proti Vrhniki in ljudje, ki so tam spremljali neko gradnjo, so bili prepričani, da se gradi tretji pas, pa smo dobili protihrupne ograje, zdaj bomo pa to podirali pa nekaj novega delali. Tako, da očitno je to samo posel za neke, bi rekel, gradbenike, betonerje, asfalterje, ni pa to ciljno in okoljevarstveno v nobenem primeru. Jaz podpiram to, da se določene smeri uredijo, tako kot smo prej govorili, tretja razvojna os mimo Ptuja in tako naprej, delati pa neke vpadnice, neke ekstremne vpadnice, to kar se zdaj govori o dodatkih, pol pa takrat, ko so počitnice, so te vpadnice praktično prazne, tisto, kar to uporablja skozi celo leto ve, pa nismo s tem nič prihranili. Na drugi strani je bilo govora o rešitvi Koper-Dragonja, bila je pa tam v preteklosti ena boljša rešitev, da bi se Kozino povezalo s tem razvodom nad Reko, to je najkrajša relacija, pa bi se ves tranzit iz Italije preusmeril na neko normalno avtocesto, vsaj v poletnih časih. Tako, da bedarij je bilo v preteklosti že preveč, da bi zdaj še nove delali, pa metali denar tam, kjer na koncu ni efekta, na eni strani govorimo o zmanjšanju emisij, na drugi strani bomo te emisije povečali in skoncentrirali v Ljubljani, pa bo naslednji ukrep, ki bo rekel, ja, pa PM 10 delcev imamo preveč, pa PM 5 pa tako naprej, pa bodo tam okoljevarstveni ugotovili, da je to od prometa in kaj bomo pol omejevali promet pa avtocesto gradili? Dajmo se že zresniti. In kaj bomo pol? Omejevali promet, pa avtocesto gradili. Dajmo se že zresniti. Slovenija je dosti velika, da so ljudje lahko tudi v kakšnem drugem mestu, pa je tam neka izpostava državne funkcije ali pa neke javne ustanove, ne pa da smo vsi v Ljubljani, lahko je parlament, lahko je vlada, ni pa nujno, da so vsi resorji posameznih ministrstev, ker to nič ne pripomore k neki racionalnosti. Samo tem ljudem plačujemo še potne stroške, pa kilometrine, na koncu pa iz ene pisarne v drugo gre po pošti papir, ne pa iz roke v roko, kar so nekateri prodajali. Ja, če so na enem mestu, bo pa učinkovitost večja. Manjša je. Tako, da ko govorimo o tem, ja avtoceste tam, kjer manjkajo, zato, da se poveže in da naredimo tranzit pretočen. Zdaj okrog Ljubljane pa te floskule, ki so se zdaj prodajale, tega nikoli ne bomo umestili, ker bo toliko civilnih iniciativ, da je to, bi rekel, izguba časa. Tako da dajte raje razmisliti, da se mogoče kakšne javne funkcije oziroma tam, kjer ima država možnost vplivati, nazaj porine na kakšne druge lokacije, Koper, Maribor, Celje, Nova Gorica in tako naprej. Ne pa, da se navkljub temu, da je bila neka zaobljuba, da se ne bo centraliziralo, se to še vedno počenja čisto po nepotrebnem. Na eni strani govorite o digitalizaciji, kar naj bi pomenilo, da lahko vsak od doma dela, vse to se propagira. Na drugi strani pa uradne inštitucije hočejo imeti vsaj na enem mestu. In v Ljubljani se gradi enormno, s tem povečuje obremenitev, drugje pa puščamo, da periferija propada, povečujemo pa sami sebi onesnaženje. Tako da rešitev je več, to sem hotel. Mislim, da je pa ministrica dala oziroma sekretarka dala dobro iztočnico.

Hvala.