Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 5. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da kot nadomestna članica je danes na odboru gospa Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Vero Granfol in Rado Gladek, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje tako kot ste ga sprejeli s sklicem.

Na dnevnem redu imamo eno točko, in sicer Predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju.

Torej, kar prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU.

Gradivo za to točko dnevnega reda je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, ki jo je predlagala skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Borutom Sajevicem, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, vloženi amandmaji Poslanske skupine Svoboda, Poslanske skupine Socialnih demokratov in Poslanska skupina Levica.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za finance, zakon, ki se je opravičilo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 16. redni seji, 4. 10., torej včeraj, odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena Poslovnika. Amandmaje so vložili Poslanska skupina Svoboda, Poslanska skupina Socialnih demokratov in Poslanska skupina Levica. Kot veste, se amandmaji lahko vlagajo do zaključka razprave o členih predloga zakona.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo predlagatelj, torej Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport?

Dr. Boris Černilec, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem članom odbora in ostalim prisotnim!

Z zakonom želimo urediti področje prehranjevanja in bivanja za otroke - otroci so v tem primeru mišljeni tisti učenci v osnovni šoli, dijaki v srednji šoli in študentje na fakultetah in seveda pomagati pri socialnih stiskah, ki jih imajo družine teh otrok. Za malico učencev v osnovni šoli in malico dijakov v srednji šoli smo v šolskem letu, ki se je začelo s 1. septembrom, določili ceno, ki je enako lanskoletni ceni ob koncu šolskega leta in te cene nismo spremenili, niti dvignili. Za oskrbnino namestitve dijakov in študentov brez subvencije od dijaških domov je cena enaka tudi lanski ceni. Ta cena je veljala od januarja do konca šolskega leta in je iz tega zornega kota tudi zamrznjena. Kar se pa tiče študentov in bivanja v študentskih domovih s subvencijo, je tudi ta cena za novo študijsko leto zamrznjena in pravzaprav enaka ceni, ki je nastala 1. junija, 2022.

To je na kratko vpliv cen na prehrano, se pravi na malico in na bivanje v študentskih domovih oziroma v dijaških domovih, obenem pa seveda s spremembo zakona želimo v odnosu do šol, dijaških domov in študentskih domov, ki bodo te storitve še vedno opravljale in oplemenitile, z ukrepom, da bomo financirali dodatna sredstva tistim, ki izvajajo ta del, ta del programov oziroma oskrb, ta sredstva vrnili direktno šolam, direktno dijaškim domovom in direktno študentskim domovom. Minister bo na novo določil izhodiščno ceno. Ta nova izhodiščna cena bo zvišana za vrednost rasti življenjskih stroškov in stroškov dela. O višini zaenkrat v zakonu ni govora, bo pa seveda upoštevala znane podatke, tja do 15 procentov bi se lahko dvignila, trenutno so podatki med 10 in 11 procentov, odvisno za kateri mesec gre.

Za zakon želimo, da tako kot je gospa predsedujoča rekla, gospa poslanka, da ga sprejmemo po nujnem postopku. Kar se tiče finančnih sredstev, ta v proračunu niso zagotovljena. Za leto 2022 bi za izvrševanje teh novih ukrepov bomo potrebovali 4 milijone, dobre 4 milijone evrov, od tega milijon in pol evrov nista zagotovljeni, ampak sredstva bomo zagotovili znotraj proračunskega porabnika Ministrstva za izobraževanje s prerazporeditvijo ostankov pravic porabe. V letu 2023 bodo celotna sredstva v višini, potrebna v višini 14 milijonov evrov. Celotna sredstva niso zagotovljena, zato jih bo potrebno zagotoviti z rebalansom proračuna za leto 2023.

Na koncu naj še omenim in poudarim, da so predlagani amandmaji, da je, v njih so upoštevane pripombe Zakonodajno-pravne službe, če pa bi še na kakšna opozorila Zakonodajno-pravne službe želeli podebatirati, pa toliko v kasnejši razpravi lahko pojasnimo.

Hvala za besedo.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe in sicer gospodu Galu Gračaninu.

Izvolite.

GAL GRAČANIN (ZPS DZ): Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno tehničnega vidika.

Ugotavljamo, da predstavlja večina predlaganih interventnih ukrepov v vzgoji in izobraževanju, to je določitev cen malice, oskrbnine in bivanja, materijo, ki je že urejena s predpisi na podzakonski ravni oziroma, ki bi terjala zgolj ustrezno spremembo teh predpisov, zaradi česar ti ukrepi ne zahtevajo dodatnega interventnega zakonskega urejanja, vsaj v večji meri.

V mnenju smo podali tudi pripombe k posameznim členom predloga zakona, ki pa jih predlagani amandmaji koalicije v večjem delu odpravljajo, zato v nadaljevanju opozarjamo zgolj na tiste pomanjkljivosti predloga zakona, ki jih predlagani amandmaji ne naslavljajo. Tozadevno opozarjamo predvsem na neusklajenost pojmov za opredelitev vrednosti oziroma cene malice. Uporabljena pojma sta višina in pa cena malice v 2. členu predloga zakona in pa na neustreznost ureditve začasnega odstopa od četrtega odstavka 11. člena Pravilnika o bivanju v dijaških domovih v predlogu zakona. To je ureditev na zakonski ravni, namesto zgolj določitve ustreznega instrukcijskega roka za uskladitev Pravilnika o bivanju v dijaških domovih z določbo prvega odstavka 3. člena predloga zakona v prehodnih določbah predloga zakona.

Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta? (Da.)

Ja, dr., gospod Branimir Štrukelj, izvolite.

Hvala, predsedujoča!

Torej, Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost in šport se je danes dopoldne sestala in soglasno podprla predlog zakona, je pa opozorila na nekaj točk, zlasti so na to opozorili naši gosti in gostje.

Tako je predstavnik staršev, Združenja svetov staršev osnovnih šol, izpostavil vprašanje ali ta, bom rekel, sprememba ne bo vplivala na padec kakovosti prehrane v osnovnih šolah, glede na to, da ni povsem jasno, ali bo treba tu se prilagajati s kakovostjo hrane tem siceršnjim cenam, ki so sicer predvidene oziroma temu obsegu? Namreč, opozorila so, da se je prehrana podražila bolj kot zdaj. To nevtralizira zakon, ki je pred nami. Prav tako je predstavnica ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol izpostavila, da je, eden od problemov so različne cene prehrane po osnovnih šolah, kar seveda vzpostavlja nek šum, ki povzroča nezadovoljstvo ali pa bi rekel, spraševanja, ker gre za primerjalno med posameznimi šolami različne številke.

Zdaj tu, kar se tiče kakovosti, smo se pridružili tudi državni svetniki in svetnica izjemnemu pomenu tega, da nivo prehrane v slovenskih osnovnih, pa tudi srednjih šolah ostane na visokem nivoju, ker gre za enega od izjemno pomembnih elementov, ki slovensko javno šolo delajo izrazito kakovostno. Naj izpostavim, da je Slovenija, kar se tiče zagotavljanja prehrane v osnovnih in srednjih šolah, v samem evropskem vrhu, da so države, ki imajo izjemno dobre materialne, gospodarske pogoje, ki ne zagotavljajo otrokom v osnovnih šolah prehrane, recimo Nizozemski, morajo v tistih plastičnih kontejnerjih otroci prinesti s seboj, če imajo, tam večinoma imajo, pa vendar je to odvisno od, popolnoma od družin, da otroka preskrbijo s prehrano, da ne govorimo o srednji in vzhodni Evropi, kjer tega ni. Zato bi bilo dobro, da tu to ohranimo.

Prepričani smo, da bi morala biti to seveda javna služba, ker je, če ne drugega, v osnovnih šolah prehranjevanje tudi del vzgojnega procesa, ki se izvaja v osnovnih šolah in se vzpostavijo neke ustrezne navade in odnos do prehranjevanja. Vem vse, kaj, tukaj zadaj, polne kante in to, ampak kljub vsemu, če gledamo veliko sliko, je to zelo pomembno in ne zdi se nam prav, da bi morda ob tej spremembi poskušale ponovno, kar se je pred leti že dogajalo, multinacionalke, kot je Sodexo recimo, ko veste, da v enem trenutku, vstopu v slovenske šole, nekih 30, 40 šol so že obvladovali, ta veriga, mednarodna, kjer pa je analiza prehrane Inštituta za prehrano, slovenskega, pokazala, da je pa kakovost pa bistveno slabša, kot je teh lokalnih preskrbovalcev za prehrano, zato se nam zdi pomembno, da se ta raven tega izjemno velikega, izjemno pomembne geste kakovostne slovenskega javnega izobraževanja drži.

Mimogrede in s tem končam, kar se tiče univerz, je verjetno Slovenija edina evropska država, ki zagotavlja študentom nadomestilo za prehrano, a ne, kar nas po drugi strani tudi tepe, ker to vračunamo v, bom rekel, deleže, ki se preračunavajo na študenta za izobraževanje in tam pridemo višje, kot v resnici smo, ko gledamo sredstva, ki so namenjena za sam izobraževalni in študijski proces, ampak to je ena od pač kolateralnih, kolateralnih učinkov tega, seveda je treba to še naprej vzdrževati in negovati.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj bomo pa prešli na obravnavo poslank in poslancev in sicer predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmaju. Po glasovanju o amandmajih, pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj. Se strinjate? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Torej odpiram razpravo o 1. členu predloga zakona.

Prva se je prijavila Iva Dimic.

Izvoli, Iva.

Hvala lepa.

Saj eni trije verjetno, ja, oprosti, kolegica, no, pa, mislim, da bomo, bo vsak dodal lahko svoj pogled na današnji Zakon o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju, proti kateremu dejansko tudi jaz kot opozicijska ne morem biti, zato ker prinaša nekaj dobrega tako za učence osnovne šole, dijake kot tudi za študente.

Lahko sem kritična pa rečem, da je to premalo, lahko pa tudi grem mogoče argumentirano tudi skozi povedano tako s strani državnega sekretarja, kot tudi, bom rekla, dolgoletnega predstavnika, trenutno, Državnega sveta ali pa rečemo sindikalista, a ne. Se pravi, ta draginjska kriza je dejansko zarezala čisto v vse pore, a ne, v pore družine, v pore mladih, v pore starejših, invalidov in se mi zdi, da je potrebno tukaj zajeti vse te segmente, vse te ranljive skupine. Moram reči, da mogoče na nek način tukaj rešujemo res tisto šolsko malico, za katero smo ravno včeraj glasovali, da bi bila za vse brezplačna, pa ni bilo razumevanja.

Moram biti tukaj kritična. Še, mogoče so bile kakšne besede, so tako izpadle, da sem se že bala, da boste morda prišli v prihodnje na mize s kakšno idejo, da si naj kar vsak otrok od doma prinese svojo malico, no. Take argumente ste imeli, zakaj ne morete zakona, ki je bil včeraj na mizi, podpreti. Pa verjamem, da bi ta zakon marsikateri družini in marsikateremu otroku, učencu, dijaku in študentu veliko, veliko prinesel, sploh v luči te draginje.

Bilo je rečeno, da imamo ali pa da moramo paziti, da ne bo padla kvaliteta, da ne bi prehajale kakšne večje slovenske multinacionalke v ta izobraževalni prostor z zagotavljanjem malic, toplih obrokov. Kakor se rešuje kadrovsko stisko na področju tehničnega kadra v šolah, se bojim, da bo temu tako. Se bojim, da bo temu tako. Kdo pa danes, katera osnovna šola danes nima težav z zagotavljanjem kuharic? Katera osnovna šola danes, če pogledate spletno stran, prosta delovna mesta, nima težav s hišniki? Zakaj? Ne zato, ker ne bi želeli opravljati tega poklica, ampak zato, ker ima v trgovini ali kje drugje zagotovljen boljši dohodek. To je tudi rak rana, bom rekla, tudi podpornega osebja slovenskega šolstva in tudi, še enkrat danes povem, pa še bom povedala, in tudi mladih učiteljev ni.

Nekaj dni nazaj sem si vzela čas in sem šla gledati kakšne učitelje, kaj je, potrebujejo slovenske šole in koliko jih je. Jaz prihajam iz Notranjske, vam povem, rabijo učitelje fizike, matematike, računalništva, razrednega pouka, morda od Vrhnike do Sežane in do Babnega polja, Bloke, Ribnica, Kočevje. Se pravi, govorim o enem, o enem sklopu, nisem šla gledat zdaj, kako je s temi kadri na Koroškem, bom si vzela čas, bom tudi to šla pogledat.

Se pravi, da je, da je nekaj, nekaj je narobe, no in res, res si ne želim, pa ne želim si padca kvalitete obroka, še manj si pa želim padca znanja. Kdo danes lahko že vse poučuje matematiko v višji stopnji? Nekdo, ki je končal prvi letnik fakultete, nekdo, ki je, ki je opravil razredni pouk. Zdaj, če vi pristanete na to, da je to enaka kvaliteta in znanje bo podano kot z nekim profesorjem … /oglašanje iz dvorane/ To ni točka, ja, vem, da ni. Hočem povedati, bom zaključila počasi, se mi zdi, da je to ta rak rana in tudi pri tej hrani. Ne želim si, da bi otroci res v šoli, da bi bila hrana taka, da bi tam pojedli kosilo, da mogoče tudi zaradi pomanjkanja delovnega kadra mogoče je nek primanjkljaj na tem področju. Verjamem pa, da si vsak ravnatelj želi in organizira, kolikor je v njegovi največji moči, da se ta hrana pripravlja in da je na razpolago otrokom. Še več, imamo v različnih šolah tudi sheme sadja, kjer imajo tudi v najdaljšem odmoru možnost do svežega sadja, skratka je poskrbljeno za to. In kot sem dejala, ne moreš biti proti, zato ker tukaj res gre za to, da so naši otroci priskrbljeni vsaj na ta način in da se blaži to stisko družinam, ki pa zagotovo ne bo smela biti edina, ker nekaj še nas čaka, da naredimo na tej stvari.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa ne vem, Alenka ali pa Franci. Lahko Alenka?

Alenka, izvoli.

Dobro, hvala, kavalir.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Zdaj naj začnem s tem. Pred nami je zelo pomemben zakon, predlog zakona, zato se mi zdi, da bi bilo zelo primerno, z vsem spoštovanjem, gospod Černilec, torej v. d. direktorja za osnovno šolo in predšolsko vzgojo, če sem si prav zapomnila pa tudi prebrala, da bi se z nami tukaj soočil tudi vsaj minister oziroma državni sekretar. Torej še enkrat, z vsem spoštovanjem. To je ena stvar.

Druga. S temi, če je interventni zakon, ki ga zdaj na odboru obravnavamo 5. oktobra, ki ga bomo jutri obravnavali v Državnem zboru, ne more biti interventni. Zakaj ne? Zato, ker zamujate, zamujate. Šolsko leto se je začelo s 1. 9., tudi študijsko leto se je že začelo s 1. 10. in v tem času so mnoge šole že, seveda vem, da ste imeli tudi posvet z ravnatelji, vem, da ste se tudi nekaj dogovarjali, pa vendarle je tukaj vprašanje, kaj to sploh je interventni ukrep, če v bistvu govorimo o njem mesec kasneje.

Zdaj imam tukaj kar nekaj morda vprašanj oziroma pomislekov. Prvo, najprej, kar moram povedati, pa je, da ob mnenju Zakonodajno-pravne službe predloga zakona in tudi amandmaja, ki ste ga v koaliciji danes torej vložili, imam nekaj pomislekov. Niste v celoti sledili mnenju Zakonodajno-pravne službe z amandmaji, je že gospod iz Zakonodajno-pravne službe tudi opozoril. In prvi ukrep, ki je, torej prvi predlog zakona, ki smo ga torej dobili, piše Zakonodajno-pravna služba, da je zelo pomanjkljiv, saj je v obrazložitvah členov pretežno povzeto le predlagano besedilo členov, kar je pa sporno. In tukaj bi prosila tudi ponovno še, da Zakonodajno-pravna služba da svoje mnenje, to je 2. člen, ki ga tudi niste amandmirali. In prosim tudi za opredelitev ponovno, kot piše, ali je torej zato, ker smo tako zelo naklonjeni pravnim mnenjem in ker upoštevamo vsa pravna mnenja, a ne, je tako? Torej, dajmo tudi tukaj.

Pri 2. členu piše, da je torej predlagana ureditev iz prvega odstavka 2. člena predloga zakona, da ta tako odstopa od sistemske ureditve določitve cene malice za učence in dijake za šolsko leto 2022/2023 in določitev cene malice za obdobje enega leta prenaša s podzakonske na zakonsko raven. V luči navedenega in predvsem v odsotnosti navedbe kakršnihkoli razlogov za prenos določitve cene malice v osnovni in srednji šoli na zakonsko raven v obrazložitvi bi torej veljalo predlagano ureditev po mnenju ZPS ponovno proučiti in obrazložiti predvsem z vidika njene potrebnosti in sistemske skladnosti. In tudi še, v prvem odstavku 2. člena, opozarja ZPS na neusklajenost pojmov za opredelitev vrednosti oziroma cene malice za učence in dijake. Torej tukaj bi prosila ponovno, da ZPS pove svoje mnenje.

V nadaljevanju pa imam kar nekaj vprašanj oziroma tudi pomislekov, kaj, ampak še enkrat naj povem, to je pač zakon, ki, ki bo zdaj gasil. Če bi se torej včeraj odločili in potrdili brezplačne malice in kosila za učence in dijake, bi se takim načinom seveda in pomislekom tudi izognili, predvsem pa skrbi in vprašanjem tako šol kot staršev. Ali ta predlog zakona diskriminira nekatere študente, torej tiste, ki ne bivajo v javnih študentskih domovih, javnih dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih. Kajti mnogi študenti bivajo pri zasebnikih in tudi tam so se najemnine, stroški bivanja zvišali. Kako se bo torej pomagalo njim?

In še nekaj me zanima, kako ste pravzaprav izračunali, na podlagi česa ste izračunali, tega podatka nisem našla v predlogu, dodatna potrebna sredstva? Jaz sem to videla sicer pri mnenju Državnega sveta, Komisije Državnega sveta, torej od kod, torej na podlagi česa ta potrebna sredstva? Kdo bo torej bdel nad namensko rabo sredstev? to je že tudi pomislek med kvaliteto in to porabo. Torej to, in vsekakor, da ne bo pomislekov, to je zakon, ki bo trenutno pomagal vsaj v enem, v tem šolskem letu, ampak moramo biti tu izjemno pazljivi, tako na denar, kot na kakovost izvedbe.

Jaz sem v začetku, 6. septembra, postavila vprašanje ministrstvu glede torej ukrepov oziroma kaj, kaj so v času, torej v prvih stotih dneh ministrovanja naredili in dobila odgovor, torej s 6. 9., 23. 9., torej sestanek s sindikati, komunikacije z ravnatelji, okej in pa z zamrznitvijo cen malic. Zdaj imamo zelo pozno to pred sabo, to še enkrat opozarjam, da je pač tukaj zamujen čas. Upamo tudi, da pomoč šolam, torej finančni, v kakšnem času bodo ti, da bo na podlagi zahtevkov, torej neposredno šolam oziroma javnim zavodom oziroma ponudnikom to povrnjeno in da ne bo pomoč prišla pozno oziroma tako pozno, da bo že vse skupaj mimo.

Toliko zaenkrat, hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj je pa na vrsti kolega Franci Kepa.

Izvolite.