Dober dan! Pozdravljam članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne! Začenjam 2. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas o nadomestnih članih na seji, in sicer kot nadomestne članice in člani sodelujejo: Andrej Hojs, ki nadomešča Anjo Bah Žibert, Milan Jakopovič, ki nadomešča Natašo Sukič, Franc Props, ki nadomešča Tamaro Vonta in Andreja Rajbenšu, ki bo popoldne po 15. uri nadomeščala Sandro Gazinkovski.

Dne 4. 10. 2022 sem podala dva predloga za širitev dnevnega reda seje, in sicer s točko A1 in B1, zato prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda seje.

Najprej prehajamo na obravnavo predloga za širitev seje s točko dnevnega reda 1, in sicer gre za obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora razprava o predlogu za širitev dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu sporočijo stališča predlagatelji predloga za širitev, predstavnik predlagatelja predloga akta, predstavniki poslanskih skupin in Vlada. Želi kdo od naštetih besedo? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Odločamo na o predlogu za širitev s točko dnevnega reda A1. Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za smo glasovali vsi, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Prehajamo še na obravnavo drugega predloga za širitev dnevnega reda s točko B1, in sicer gre za obravnavo Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Želi kdo besedo ? (Ne.) Prehajamo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je širitev dnevnega reda sprejeta.

Ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem seje in sprejetima širitvama.

Odboru predlagam, da združimo obravnavo točk A1 in B1, in sicer tako, da najprej dali besedo vabljenim predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, temu pa bi sledila razprava članic in članov odbora o obeh predlogih aktov skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Prehajamo na A1 IN B1 TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024, ki ju bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo. Navedena predloga sta bila dne 30. 9. objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

K omenjenima točkama dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo in Služba Vlade za digitalno preobrazbo.

Prehajamo na predstavitev obeh predlogov, zato besedo dajem vabljenim na sejo. Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance, predstavnica? (Da.)

Prosim, če se predstavite za zapis.

Dober dan.

(Irena Momić, Ministrstvo za finance.)

V uvodu bi podala splošno informacijo o predlogu sprememb proračuna za leto 2023 in proračuna za leto 2024.

Pri pripravi obeh predlogov proračunov, ki sta zaznamovala zdravstveno in energetsko ter podnebno krizo, gre za prepletenost ekonomskih in proračunskih politik z ukrepi za blaženje posledic draginje, tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo, s strukturnimi ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva ter ukrepi za obvladovanje epidemije covid devetnajst.

V prihodnjih letih se tako pričakuje rast izdatkov državnega proračuna, predvsem kot posledica zaključevanja obstoječe evropske finančne perspektive za programsko obdobje 2014 - 2020 in istočasno začetek izvajanja nove finančne perspektive za programsko obdobje 2021 – 2027. Sredstva za izvajanje kohezijske politike za programsko obdobje 2021 - 2027 so načrtovana v obliki splošne proračunske rezervacije pri Ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena in razdeljena skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 – 2027. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov, kot so kohezijski, kmetijski in centralizirani EU skladi, se pričakuje v naslednjem obdobju tudi intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Prihodki proračuna so s predlogom sprememb proračuna za leto 2023 predvideni v višini 13,4 milijarde evrov, od tega predstavlja 10,8 milijard evrov davčnih prihodkov, 542,1 milijon evrov nedavčnih prihodkov in 1,8 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. V letu 2024 so načrtovani v višini 13,8 milijarde evrov, od tega 11,5 milijarde evrov davčnih prihodkov, 525,9 milijonov evrov nedavčnih prihodkov in 1,5 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. To je za 3,1 odstotka več kot v letu prej, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, medtem ko bodo prejeta sredstva iz proračuna EU, s pričetkom črpanja nove finančne perspektive nekoliko nižja.

Odhodki proračuna so v letu 2023 predvideni v višini 16,7 milijarde EU, kar je za 25 odstotkov več, kot so bili določeni v sprejetem proračunu za leto 2023. Kot že povedano, se zaradi nepredvidljivih dohodkov na področju energetske krize krepijo načrtovani izdatki za blaženje draginje prebivalcev in gospodarstva. V letu 2024 so načrtovani v višini 15,5 milijarde evrov, kar je za 7,1 odstotka manj kot v leto 2023. Posledično se v bilanci prihodkov in odhodkov tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka BDP letu 2023 in 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP v letu 2024.

V programski strukturi državnega proračuna v letu 2023 se krepijo predvsem programi, povezani s politikami varovanja okolja in okoljska infrastruktura, znanost in informacijska družba, podjetništvo in konkurenčnost ter promet in prometna infrastruktura. Bistveno pa se znižujejo odhodki na politiki intervencijski programi in obveznosti, servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi, pa tudi splošne javne storitve in administrativne službe.

Bolj podrobno predstavitev načrtovanja obeh proračunov je, sta že včeraj predstavila tako predsednik Vlade kot minister za finance in se bodo tudi obravnavali na matičnem odboru. Finančne načrte, resorji bodo pa sami predstavili.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki Tini Heferle.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom samo na kratko izpostavila nekaj ključnih elementov, ki jih zajema naš proračun in sicer, če malo o številkah povem, predlog spremembe proračuna za leto 2023 za Ministrstvo za notranje zadeve z organoma v sestavi znaša 574,6 milijona evrov, kar pomeni, da se je ministrstvo glede na sprejeti proračun za leto 2023: proračun povečuje za 32,4 milijona evrov. Upoštevaje vir sredstev so spremembe glede na sprejet proračun v povečanju integralnih sredstev zaradi upoštevanja dogovora s sindikati, ki se odraža v višjih stroških dela. Potem znižamo namenska sredstva za 1,6 milijonov evrov zaradi tega, ker ni tistih načrtovanih donacijskih sredstev za avtocestno policijo. Vemo kako je bilo s tem v preteklosti in se stvar še razčiščuje na podlagi poročila, ki ga je izdal naš revizor, notranji. Potem povečuje so se evropska sredstva in pa povečuje se slovenska udeležba pri evropskih projektih.

Zdaj, kar se tiče za izpostaviti, bi lahko izpostavila še spremembo proračuna v letu, predvsem 2023 pri materialnih stroških, kar znaša za celoten organ 9,8 milijonov evrov povečanja glede na prejšnje številke. Povečanje za policijo bo v tem primeru pomenilo 5,8 milijonov evrov in sicer predvsem na rednem delovanju, pri odstranitvi ograj. Vemo, da se je migracijska politika spremenila, zaradi tega tudi drugačna sredstva tukaj planirana. In pa seveda zaradi višjih cen energentov in stroškov vzdrževanja ITK opreme.

Kar bi še bilo za omeniti, so morda investicije, ki so bile že tekom tega leta kar zelo napihnjene, bi lahko rekla, verjetno kot posledica volilnega leta. Za zanimivost lahko povem, da je od 17. projektov, ki jih je pač prejšnja garnitura predvidela, kar 14. oziroma 15 takih, ki so bili pripravljeni zelo skopo, v bistvu še na ravni tiste začetne investicijske dokumentacije, zato je potem v letu 2023 so ta sredstva nekoliko nižje predvidena, ker je pač potrebno celotne projekte najprej dokumentacijsko urediti in sicer namenjamo 6,1 ena milijona evrov za gradbene investicije, potem recimo za izpostaviti so sredstva za nakup večnamenskega transportnega helikopterja in pa tudi čolna, ki se bo potem realiziral z izplačilom v letu 2024. Tako da se potem tudi ta investicija prenese.

Glede evropskih sredstev oziroma slovenske udeležbe pa lahko povemo, da je ministrstvo v letu 2023 in 2024 kar optimistično. MNZ bo v bistvu zelo usmerjen v črpanje teh evropskih sredstev. Evropska sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo s predlogom za proračun za leto 2023 za celotno ministrstvo znašajo skoraj, se pravi, točno 39 milijonov evrov, kar je za 23,8 milijonov evrov več od sprejetega proračuna za leto 2023. Potem v 2024 letu pa 40,8 milijonov evrov, kar je še za 1 milijon več od predloga proračuna.

Toliko na kratko o številkah, če bo pa kaj vsebinskega še, bomo pa v nadaljevanju pojasnili.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju gospodu Juretu Trbiču.

Hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, prisotni ostali!

Na Ministrstvu za javno upravo, razrez predloga sprememb proračuna za 2023 in predloga za 2024, po nadskupini tipa sredstev gledamo tako, da je predlog sprememb za leto 2023 znižano. In sicer, predvideli smo rahlo rast na integrali za dober milijon in s tem tudi malo povišanja namenskih sredstev in znižanja EU sredstev ter integralnih v smislu slovenske udeležbe.

Kar se tiče predloga za 2024 pa tudi padec tako celih sredstev kot pravzaprav na vseh ostalih postavkah. Po proračunskih uporabnikih pa je skupen znesek, tudi pada za 2023 in 2024, s tem, da na konto samega ministrstva smo najbolj znižali Inšpektorat za javni sektor kot organ v sestavi, rahlo znižali, zvišali, pardon, za 2023 in predvsem pa na področju upravnih enot predvideli kar razmeroma visoko zvišanje. Zdaj, kot veste, Ministrstvo za javno upravo je predlagatelj finančnega načrta za tako ožje ministrstvo in upravne enote kot organ v sestavi. Kot je omenjeno, Inšpektorat za javni sektor za leto 2023 načrtujemo 260,8 milijonov evrov pravic porabe, kar v primerjavi s torej že sprejetim proračunom predstavlja znižanje višini 6 %, za leto 2024 pa so načrtovane pravice porabe v višini 221 milijonov, kar predstavlja še 20 % znižanje. Kot sem že prej omenil, zdaj na integralnem delu proračuna se pravice nominalno povišujejo za 1,2 milijona evrov na 227. Ključno tu so področja informatike, stvarnega premoženja in nenazadnje, kot že omenjeno, upravne enote. Na področju lokalne samouprave pa zagotavljamo v letu 2023 7,6 milijonov evrov za sofinanciranje tako imenovanih skupnih občinskih uprav in za sofinanciranje delovanja reprezentativnih združenj občin. Potem na namenskih sredstvih v letu 2023 načrtujemo skupno 23,2 milijona, kar predstavlja zvišanje v višini 21 % glede na že sprejet proračun. In sicer naše ministrstvo ustvarja namenske prihodke z izvajanjem lastne dejavnosti, to je prodaja nepremičnega in premičnega premoženja, odškodninami iz zavarovanja premoženja, oddajo raznih poslovnih prostorov, stanovanj in garaž, donacijam, prispevki, nadomestili za dodelitev služnostne pravice in ustanovitve stavbe, stavbne pravice ter določenih vplačanih tiskovin, ki jih stranke vplačajo, tipično so to potni listi, osebne izkaznice in podobno.

Ter tretja točka, še evropska sredstva. Tu se glede na že sprejet proračun za drugo leto znižujejo ta sredstva iz 31,4 milijona na 10,4 milijona, kar je pravzaprav visoko znižanje za kar 67 % točk. Znižanje predvsem izhaja iz reorganizacije ministrstva in prenosa delovnega področja informacijske družbe na Službo vlade za digitalno preobrazbo.

Zdaj mogoče dodam še, da kot predlagatelj finančnega načrta realiziramo svoj finančni načrt v okviru naslednjih podprogramov. Ključno in največji del pravzaprav je centralna informacijska infrastruktura in telekomunikacijska tehnologija, potem razvoj storitev javne uprave, seveda zagotavljamo tudi prostorske in druge pogoje za delo državnih organov, tu je eden najvišjih pač zneskov, predvideva se tudi seveda nekaj večjih investicij, na željo lahko tudi naštejem pravzaprav, potem imamo še podskupine upravljanje stanovanj, počitniških enot in garaž, upravne storitve v upravnih enotah, kot že omenjeno, tu gre za kar visoko povišanje, pa seveda tudi za urejanje in organizacijo javne uprave za nadzor, podporo lokalni samoupravi in koordinaciji državne ter lokalne ravni, kot sem že omenil, za urejanje sistema kot takega na področju podjetništva in konkurenčnosti, prav tako tudi za spodbude za novonastala podjetja in njihovo rast. Predvsem je tu recimo za omeniti mogoče portal Spot, kot ga verjetno že poznate. Nenazadnje pa skrbimo tudi za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij ter civilnega in socialnega dialoga, tu je tudi predlog za kar dobro zvišanje za drugo leto, predvsem pa se nanaša to na tako zvana namenska sredstva, ki tu izvirajo iz sklada za razvoj nevladnih organizacij. In še zadnja podskupina pa so sredstva za financiranje epidemije covida, kjer je bilo predvideno nič, pa smo tudi dvignili za pol milijona evrov, no, ker vseeno se pričakuje določene dodatne stroške tudi v letošnji zimi. To je predvsem denar za zaščitne maske, rokavice, razkužila in čistila.

Toliko na kratko. Če bi koga zanimalo še bolj podrobno, pa seveda z veseljem.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o obeh Predlogih aktov skupaj.

Dajem besedo članicam in članom odbora.

Želi kdo besedo?

Gospod mag. Branko Grims in potem ...

Hvala za besedo.

Ob vseh predstavljenih številkah in pa tistih, ki jih lahko preberemo v gradivu, je ena, ki je zagotovo posebej vredna omembe. Ob tem, ko se zaradi vaše politike znižujejo plače zaposlenih, večajo davki in uvajajo novi, s čimer se izčrpava državljanke in državljane Republike Slovenije in uničuje slovensko podjetništvo, ste za 50 milijonov povečali postavko namenjeno ilegalnim migracijam. Zakaj ste jo povečali, je očitno, če pogledamo ravnokar objavljene številke Policije, ki je objavila številke, ki so, blago rečeno, srhljive.

V letošnjem letu, do sedaj je vdrlo na ozemlje Republike Slovenije že 15 tisoč 500 ilegalnih migrantov in kar je še mnogo huje, v lanskem obdobju je v tem času bilo približno 3 tisoč 500 prošenj za azil. Letos je prošenj za azil skoraj 15 tisoč, kar pomeni, da je povečanje azilantov v Sloveniji iz naslova ilegalnih migracij za več kot štirikrat, ne za četrtino, ampak za štirikrat. To je očitno odraz politike vaše Vlade in pa očitno se uresničuje tisto, kar sem napovedal, da boste uničevali varnost, uničevali slovenstvo in uničevali Slovenijo. Pri tem ne bom v nobenem primeru sodeloval in bom odločno proti.

Besedo dajem poslanki dr. Vidi Čadonič Špelič.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Poslušala sem, pa se bojim, da nisem slišala, če pa se pa že vnaprej opravičujem, v zvezi z lokalno samoupravo. Vem, da se občine pogajajo za dvig povprečnine in vem, da ni to matično ministrstvo, ampak na moji desni sedi matično ministrstvo, Ministrstvo za finance, zato je moja razprava namenjena obema ministrstvoma. In sicer prvo Ministrstvo za finance, upam, da boste upoštevali, predlog, kar mislim, da v tem trenutku ni, občine, so izračunale, da bi povečale še za 20 evrov povprečnino in so tudi izračunale, zakaj. Bom ponovila še enkrat: eno, kar se tiče dviga plač, in to je moje vprašanje, je namenjeno Ministrstvu za javno upravo. Ali ste upoštevali pri denarju za plače tudi dvig plač, ki se bo zgodil na lokalni ravni, to se pravi tako znotraj ožje občinske uprave kot tudi znotraj širše, se pravi v zavodih, ampak zavodi seveda imajo vsak svojo matično ministrstvo, zato je spet moje vprašanje namenjeno Ministrstvu za finance. In ali ste se zavedali, ko ste računali tudi povprečnino in vse ostalo, kar je namenjeno lokalni samoupravi, da so se materialni stroški zavodov enormno dvignili iz znanih razlogov? Torej moje vprašanje je namenjeno obema Ministrstvoma, kako ste pri pripravi proračuna namenili, koliko pravzaprav pozornosti ste namenili potrebam lokalne skupnosti, na eni strani zavodi in povprečnina, na drugi strani pa dvig plač?

Hvala lepa.