Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! Začenjam 6. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da kot nadomestni član danes na seji sodeluje sodelujejo: Rado Gladek, ki nadomešča Tomaža Lisca, Lenart Žavbi, ki nadomešča Roberta Janova, ter Andreja Rajbenšu, ki nadomešča Jožico Derganc.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer: pod 1. točko obravnavamo Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in 2. točko Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Se strinjate? Ugotavljam, da ni negativnega odziva, torej velja.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2023 IN 2024.

Gradivo za sejo s predlogoma proračunov je objavljeno na straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k točkama dnevnega reda vabljeni: Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je za obravnavo predlogov proračunov zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog proračunov z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele predlogov proračunov, ki se nanašajo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Uvodoma dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Ivanki Oražem.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj! Sem Anka Oražem z Ministrstva za finance. S strani Ministrstva za finance bom kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela proračunov za leti 2023 in 2024. Proračuna sta še vedno pripravljena v izjemnih okoliščinah zaradi negotovih razmer, povezanih z geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, pa tudi s prisotnostjo epidemije Covid-19 ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami.

S predlaganima proračunoma za obe leti se Vlada odziva na nepredvidljive, negospodarske in javno finančne razmere. Prihodki državnega proračuna so za leto 2023 načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun za leto 2023 višji za 13 odstotkov oziroma za 1,5 milijarde evrov, za leto 2024 pa so načrtovani v višini 13,8 milijard evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU.

Odhodki državnega proračuna so za leto 2023 načrtovani v višini 16,7 milijard evrov, kar je za 3,3 milijarde evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2023, v letu 2024 pa v višini 15,5 milijard evrov, kar je za 7,1 odstotka manj kot v predlogu proračuna za leto 2023. V bilanci prihodkov in odhodkov se v letu 2023 načrtuje primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov, medtem ko v letu 2024, 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

V strukturi odhodkov bo tako v letu 2023, kot v letu 2024, dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja. Za investicije bo v letu 2023 namenjeno približno 2,5 milijardi evrov in v letu 2024 1,8 milijarde evrov. Skoraj 1,9 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,7 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela.

V okviru programskega proračuna se bo tako v letu 2023, kot v letu 2024 največ sredstev namenilo za politiko, izobraževanje in šport, in sicer dobrih 2,4 milijarde evrov, približno 1,8 milijarde evrov bo namenjen za socialno varnost, za intervencijske programe in obveznosti v letu 2023 2,2 milijardi evrov in v letu 2024 1,1 milijarda evrov ter za pokojninsko varstvo v letu 2023 1,2 milijardi evrov in v letu 2024 1,4 milijarde evrov.

Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov bo predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance, programske vsebine in posebnosti pa so prikazane v finančnih načrtih pri posameznih resorjih.

To bi bilo z moje strani vse, hvala.

Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Matjažu Krajncu.

Izvolite.

Hvala lepa.

Predlog spremembe finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2023 znaša 2 milijardi 659 milijonov, kar predstavlja nekaj manj kot 16 procentov vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva znotraj proračuna znaša 2 milijardi 600 milijonov, namenska sredstva nekaj čez 10 milijonov evrov, sredstva evropske kohezijske politike ter druga evropska sredstva znašajo 38 milijonov, slovenska udeležba pa 8 milijonov 350 tisoč evrov.

Glede na sprejeti finančni načrt za leto 2023, se sredstva povečujejo za 7,8 procenta. Največ se povečujejo integralna sredstva, in sicer za približno 200 milijonov, sredstev evropske kohezijske politike pa se glede na sprejeti finančni načrt za leto 2023 znižujejo za 5,8 milijona evrov. Predlog finančnega načrta za leto 2024 znaša 2 milijardi 770 milijonov, kar predstavlja nekaj manj kot 18 %, 17,9 % vseh izdatkov državnega proračuna. Evropska sredstva se v letu 2023 znižujejo, prav tako se znižujejo za leto 2024. Padec sredstev v proračunu je posledica izteka finančne perspektive 2014-2020, sredstva za novo finančno perspektivo pa niso v proračunu ministrstva, pač pa so načrtovana pri Ministrstvu za finance. Prav tako tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost za politiko, izobraževanje in šport, na katero odpade 85 % vseh sredstev, se s predlogom spremembe finančnega načrta za leto 2023 namenja 2 milijardi 260 milijonov. Glede na rebalans finančnega načrta leta 2022 se ta sredstva povečujejo za 7,4 %. Za politiko, znanost in informacijska družba se v predlogu spremembe finančnega načrta za leto 2023 namenja 14,75 % vseh sredstev, glede na rebalans na leto 2022 se ta sredstva povečujejo za 65,8 milijonov evrov oziroma za 13,2 %. S predlogom spremembe finančnega načrta za leto 2023 in predlogom finančnega načrta za leto 2024 se načrtuje dvig integralnih sredstev za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z novim Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki predvideva vsakoletni dvig sredstev za 0,08 % BDP, dokler ne dosežemo 1 % BDP. S predlogom spremembe finančnega načrta za leto 2023 in predlogom finančnega načrta za leto 2024 se nadaljuje tudi dvig sredstev za dejavnost visokega šolstva. Zagotavljajo se sredstva za nacionalno pomembne naloge zaradi povečanja razpisanih vpisnih mest za redni študij na programih medicina, babištvo, splošna in dentalna medicina, zdravstvena nega, fizioterapija, računalništvo in informatika. Zagotavljajo se sredstva za sofinanciranje občinskih investicij v vrtce in osnovne šole, skupaj bo tako v obdobju 2023 in 2024 za investicije v vrtcih, osnovnih šolah, zavodih za posebne potrebe in CŠOD namenjenih nekaj več kot 70 milijonov evrov. Povečujejo se tudi sredstva za investicije v športno infrastrukturo tako v letu 2023 kot tudi kasneje v letu 2024. Na področju predšolske vzgoje se največ sredstev namenja za subvencije plačil staršem, v letu 2022 se namenja 45,75 milijonov evrov, v letih 2023 in 2024 pa se ta sredstva zvišujejo za približno 4,6 milijona in znaša vsako leto po 50,4 milijona evrov. Povečanje je pa posledica spremembe zakonodaje, ki od 1. 9. 2021 uvaja stoprocentno subvencioniranje plačil staršev za drugega otroka, če ima v vrtcu hkrati vključena dva otroka, tretji nadaljnji otroci imajo pa brezpogojno brezplačen vrtec. Povečujejo se tudi subvencije za prehrano učencev in dijakov, in sicer glede na rebalans finančnega načrta za leto 2022 za 11,6 milijona oziroma za skoraj 25 %. Za področje osnovnega šolstva se namenja 1,16 milijarde evrov, kar predstavlja nekaj več kot 43 % vseh sredstev finančnega načrta ministrstva. Glede na rebalans finančnega načrta za 2022 se sredstva povečujejo za 58,6 milijonov evrov s ciljem zagotavljanja optimalnih pogojev za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov in vzgoje otrok s posebnimi potrebami ter zagotavljanja regijsko enakomernejšega deleža vključenosti otrok v javno glasbeno šolstvo. Na področju srednjega šolstva, za katerega sem namenjal predlogu spremembe finančnega načrta za leto 23 skoraj 425 milijonov evrov oziroma 16 % vseh sredstev, vseh izdatkov ministrstva se zagotavlja kompetentno naravnano izobraževanje, ki omogoča prehodnost med programi in zaključevanje različnih ravni izobraževanja ter nadaljevanje študija s poudarkom na povečevanju naravoslovnih kompetenc, spretnosti in veščin dijakov. Glede na rebalans na leto 22 se sredstva povečujejo za 8,6 %, kar je tudi odraz povečanja števila dijakov v programih srednjega šolstva. Investicijska vlaganja na področju srednjega šolstva so v predlogu sprememb finančnega načrta za leto 2023 zagotovljena sredstva v višini 16,1 milijona evrov. V predlogu finančnega načrta za leto 24 pa 20,4 milijone evrov. Predvideno je tudi nadaljevanje sistemskega financiranja in s tem krepitev področja izobraževanja odraslih za izvajanje programa osnovne šole za odrasle, informativno svetovalno dejavnost se sredstva povečujejo za pol milijona evrov. Povečujejo se tudi integralna sredstva za šport in rekreacijo. In sicer, v letu 23 za 4,2 milijona evrov, se pravi, z 19,2 milijona evrov v rebalansu za leto 22 na 33,4 milijone sredstev milijona evrov.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zahvaljujem za oboje dopolnilne predstavitve. Sedaj pa sledi razprava poslank in poslancev ter ostalih prisotnih o predlogih predračunov. Želi kdo razpravljati?

Kolega Rado Gladek, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Imel bi v bistvu samo, bi rekel, kratko vprašanje.

Kar se tiče proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport so številke optimistične, ampak mogoče me malo zmoti oziroma mogoče dodatna razlaga. Veliko je govora o vlaganju v znanost, se pravi, v ta posebni del in sedaj, ko gledamo tukaj 5. točko - znanost in informacijska družba - je predvideno zmanjšanje za približno, se pravi, sredstev za približno 340 pa vidim tukaj tudi velik minus, kar se tiče podpora raziskovalni infrastrukturi, se pravi, investicijam v infrastrukturo namenjeno znanosti. Mogoče tukaj malo dodatna razlaga kaj vas je vodilo k temu oziroma pač dodatno pojasnilo bi prosil?

Hvala.

Hvala lepa, tudi vam. Bi še kdo se oglasil?

Kolega Miroslav Gregorič, izvolite.

Najlepša hvala.

Na isto temo. Vidim, da je določen napredek na financiranju znanosti in tehnologije, inovacije in tako naprej, vendar če pogledamo širšo sliko je to še vedno nezadostno. Če primerjamo samo en podatek. Po tem, ko so Sovjeti lansirali Sputnik se je Amerika streznila in so dali 3 % BDP v federalne raziskave za znanost in tehnologijo. Če pogledate sedaj statistiko trenutnih razmer v Ameriki in v Kitajski vidite, da na Kitajskem prispevek za znanost in tehnologijo in inovacije narašča in so sedaj na 2,5 mi pa, če seštejemo vse postavke - pa moram reči, mogoče so kakšne skrite, pa nisem vsega videl - postavke na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport in postavke na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo pridemo nekje na 0,6 mogoče 0,65 % BDP. Najmanj za dvakrat bi morali povečati, če hočemo narediti kakršenkoli preboj. Slovencev je premalo, da bi kopali jarke ali pa, ne vem, zidali s cegli. Mi rabimo delati z glavo, rabimo domače znanje, rabimo domače znanstvenike, inženirje, tehnologe, in če ne bomo v to vlagali, potem je vse drugo in nepomembno.

Hvala lepa.

Hvala lepa, tudi vam.

Želi še kdo razpravljati? Ja.

Kolegica dr. Greif. Dr. Tatjana Greif, izvolite!

Hvala predsedujoča.

Spoštovani vsi prisotni.

Začela bi s pohvalami. Pohvalno se nam zdi, da se za znaten odstotek viša postavka pedagoških štipendij ter postavka znanstveno raziskovalna dejavnost.

Pohvaliti je treba tudi izdatno povečanje investicij v študentske domove pri NRP. Prav tako se višajo investicije v prehrano študentov, dijakov in učencev, v štipendiranje, prevoze, bivanje študentov ter šport in rekreacijo. Zvišuje se tudi postavka za izobraževanje odraslih.

Zdaj bi pa omenila še par malce bolj težavnih momentov. Kljub temu, da smo se v koalicijski pogodbi zavezali, da bomo spodbujali večje vključevanje otrok v nižje starostne skupine vrtcev, se NRP postavka povečanje vključenosti v pedagoško vzgojo znižuje za kar petino. Prav tako se sofinanciranje investicij v vrtcih znižuje za polovico. In številčno je skoraj pol manj projektov sofinanciranja investicij kot v letu 2022.

Zakaj je temu tako? In, ali so kje težave s projektiranjem oziroma ali namerava ministrstvo tekom leta sprejeti dodatne projekte?

V osnovnih šolah je slika podobna. Investicije v osnovne šole so šle 115 milijonov na 51,8. Število investicij je tudi padlo za polovico glede na leto 2022. V luči tega, da smo obljubili dodatne investicije v šolsko infrastrukturo, da bomo lahko zagotovili zastonjska šolska kosila vsem otrokom, je to nerazumna sprememba, sploh zato, ker vemo, da proračun za obrambo presega vse rekorde. Na področju gradnje in infrastrukture, obrambni izdatki sledijo isto logiko kot izdatki za gradnjo šolskih jedilnic in kuhinj.

V srednjih šolah je padec investicij v dijaške domove.

Glede večnamenskih romskih centrov bi povedala, da se z letom 2023 končuje NRP večnamenski romski centri, ki je v letu 2022 imel postavko 800 tisoč evrov. In po naših informacijah s terena so večnamenski romski centri dobri in v veliko primerih izboljšujejo socialno in izobraževalno stanje v skupnostih, ki jim služijo.

Zanima nas, zakaj se niste odločili za podaljšanje projekta oziroma nadaljevanje tega, saj v proračunu 2023 in 2024 ni ničesar, kar bi namensko nadomestilo večnamenske romske centre. Ne gre za veliko denarja, gre pa za skupnost, ki je v Sloveniji marginalizirana, in ki ji bi bilo dobro pomagati na vse možne načine.

Pri politiki znanost in raziskovanje se postavka mednarodne aktivnosti v proračunu zmanjšuje za skoraj polovico. Zakaj je temu tako? Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih, kot vemo, bogati slovensko znanost in naše mednarodno sodelovanje in projekte.

In končno, zanima nas tudi, kje smo z zavezo iz koalicijske pogodbe, da bomo delež BDP za visoko šolstvo do leta 2026 povečali na vsaj 1,5 BDP iz javnih sredstev.

Hvala.