Spoštovane kolegice in kolegi ter vabljeni na sejo! Začenjam 7. nujno sejo začenjam 7. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da so se opravičile naslednje članice in člani odbora: Predraga Bakoviča nadomešča Jani Prednik, Natašo Sukič pa nadomešča dr. Tatjana Greif.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerim nisem prejela predlogov za spremembo, zato je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda, predlagam, da združimo razpravo 2. in 3. točke, to sta Predlog sprememb proračuna za leto 2023 in Predlog proračuna za leto 2024, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupen uvod, članice in člani odbora pa potem skupno razpravo, glede na to, da sta proračunska dokumenta med seboj povezana. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPREMENJENEGA PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SMERNICAH UNIJE ZA RAZVOJ VSEEVROPSKEGA PROMETNEGA OMREŽJA, O SPREMEMBI UREDBE EU 2021/2153 IN UREDBE EU ŠTEVILKA 913/2010 IN O RAZVELJAVITVI UREDBE EU 1315/2013.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala Vlada 22. 9. 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavnici Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretarki mag. Alenki Bratušek.

Najlepša hvala.

Kot je bilo že uvodoma povedano, gre za tri uredbe oziroma spremembi dveh uredb in ena razveljavitev uredbe. Evropska komisija ugotavlja, da je od objave osnovnega predloga teh sprememb prišlo do nekaterih novih izzivov, ki so povezani predvsem z vojno med Rusijo in Ukrajino, in na podlagi tega je komisija že predlagala spremembo indikativnih zemljevidov ukrajinskega prometnega omrežja v okviru uredbe 1315/2013, ki so bile potrjene 14. julija 2022. In tudi Slovenija se je strinjala oziroma to uredbo potrdila. Po drugi strani pa so potrebne spremembe tudi na področju indikativnih zemljevidov prometnega omrežja z Rusijo kot agresorko v Ukrajini in Belorusijo zaradi njenega stališča do vojne med Rusijo in Ukrajino. Na podlagi navedenega komisija predlaga, da se na Ukrajino in Moldavijo razširijo tudi štirje evropski prometni koridorji, to je Severno morje-Baltik, Baltsko-Črno-Egejsko morje, Baltsko-Jadransko morje in Ren-Donava, da se indikativni zemljevidi s prometnim omrežjem Rusije in Belorusije umaknejo iz priloge nove uredbe, posledično tudi čezmejni projekti med državami članicami Evropske unije, to so Finska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska, in Rusijo ter Belorusijo, ker za Evropsko unijo niso več prioriteta. Komisija predlaga, da se jim pomen zmanjša in se vse odseke uvrsti v celovito omrežje z rokom implementacije 2050. In naslednja stvar, da se vse države članice Evropske unije s standardno tirno širino, to je tisoč 435 milimetrov, ki mejijo z državami članicami EU, ki nimajo standardne tirne širine za čezmejne projekte vključijo zahtevo po standardni tirni širini za vse nove TNT železniške odseke. Kot rečeno, predlagamo oziroma naša država predlaga, da te predloge komisije podpremo.

Hvala.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov Odbora.

Želi kdo besedo?

Kolega mag. Gregorič, izvolite!

Spoštovani!

Prebral sem to gradivo in imam določena vprašanja.

Ne v prvi ne v drugi svetovni vojni nismo ukinjali železniških povezav ne z eno ne z drugo državo. Tukaj ne gre za ukinitev, ampak gre za omejitev določenih koridorjev. OK. Ne vem, kaj bo naslednja stopnja, osemmetrski zid proti Rusiji, tudi to je možno. Ampak sedaj v okviru vseh sankcij je izvoz iz Ruske federacije dovoljen in ga tako rekoč se podpira za gnojila, žita, aluminij, nikelj, titan, železo, les, uran. To je ena stvar.

Drugo, tu se daje prednost na tehnično, na tire, standardne tirne širine tisoč 435 milimetrov. Nikjer v tem dokumentu nisem videl, kakšna je ocena stroškov prehoda držav, kot so Finska, Estonija, Latvija, Litva, Irska, Portugalska, Španija in pa seveda Ukrajina. Sama Ukrajina ima 22 tisoč kilometrov prog. A bomo vse to zdaj prestavili na standardno evropsko širino? Lahko, ampak nekdo bi moral reči, koliko to stane. Če gremo v to, potem manjka nekaj drugega. Jaz bi si potem, če imamo že standardno širino tirnic v Evropi in »by the way«, to veste, da te tirnice, standardna evropska širina je iz rimskih časov. To je širina kočije.

Potem bi si predstavljal, da gremo tudi na poenotenje električne vleke, ker zdaj imamo različne električne vleke. Skratka, bojim se, da so neki ukrepi, da so politično všečni in da so narejeni na brzino, ne da bi kdo dobro to preštudiral.

Drugače, vsak koridor, ki gre in se širi preko Slovenije, je seveda za nas dobrodošel. Ampak sicer pa se mi zdi, da podlegamo neki nepotrebni histeriji.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo še kdo oziroma bo državna sekretarka kaj dodala na to?

Bom rekla, saj je bolj šlo za razmišljanje ali pa komentarje, ki absolutno gredo lahko v pravo smer.

Predlog Evropske komisije je takšen kot je. Seveda bo to tudi s tistimi državami, ki se jih to tiče, usklajeno. Tako da, to je mogoče to, kar, lahko pa bi povedali, koliko to stane, se strinjam.

Hvala.

Želi besedo še kdo besedo? Ne, hvala.

Zaključujem razpravo.

In predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k Predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja Odbora: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Spremenjenega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, o spremembi Uredbe (EU) 2021/1153 in Uredbe (EU) št. 913/2010 in o razveljavitvi Uredbe (EU) 1315/2013,: ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Glasujemo zdaj o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo .) (Proti .)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024, ki jo bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Oba proračunska dokumenta sta objavljena na spletni strani Državnega zbora oziroma na e-klopi. Na sejo so bili za obravnavo teh točk povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za finance. V skladu s Poslovnikom lahko odbor proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela proračunskih dokumentov, ki se nanašata na Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor.

Želi uvodno predstavitev k proračunskim dokumentom podati predstavnik Ministrstva za finance? Na drugi strani, ja, izvolite. Za magnetogram pa prosim, da se predstavite z imenom in priimkom.

Hvala.

Pozdravljeni in hvala za besedo.

Sem Igor Banič iz Ministrstvo za finance in v uvodu vam bom na splošno predstavil predlog sprememb proračuna za leto 2023 in predlog proračuna za leto 2024.

Zaradi nepredvidljivosti razvoja oziroma poglabljanja energetskih težav, se v obeh predlogih proračuna osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik prepleta z ukrepi za blažitev blaginje in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti tudi z investicijami na ključnih področjih. Nedvomno je, da bo tudi leto 2023 zaznamovano s financiranjem ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19, ob upoštevanju, da bo treba v prihodnjih dveh letih zagotavljati ustrezen obseg sredstev tudi za financiranje ukrepov za blažitev draginje, je Vlada Republike Slovenije predvidela, da se financiranje ukrepov za blažitev draginje uredi na enak način, kot je bilo urejeno financiranje ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19.

V prihodnjih letih se pričakuje rast izdatkov državnega proračuna predvsem zaradi zaključevanja obstoječe evropske finančne perspektive za programsko obdobje od leta 2014 do 2020 in hkrati zaradi začetka izvajanja nove finančne perspektive za programsko obdobje od leta 2021 do 2027. Sredstva za izvajanje kohezijske politike za programsko obdobje od leta 2021 do 2027, so načrtovana v obliki splošne proračunske rezervacije pri ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena in razdeljena skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje od leta 2021 do 2027. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov, se pravi, kohezijski, kmetijski, centralizirani EU skladi, se v letih 2023 in 2024 pričakuje tudi intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Prihodki proračuna so s predlogom sprememb proračuna za leto dva 2023 predvideni v višini 13.4 milijarde evrov, v letu 2024 pa v višini 13,8 milijard evrov. Odhodki proračuna so v leti 2023 predvideni v višini 16,7 milijard evrov, v letu 2024 pa v višini 15,5 milijard evrov. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna v višini 3,3 milijarde evrov v letu 2023 in 1,7 milijard evrov v letu dva 2024.

Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov in upravljanja javno finančnih izdatkov bo predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance, vsebina in obseg proračuna pa sta prikazana na finančnih načrtih pri posameznih resorjih.

Toliko za uvod in hvala za pozornost.

Hvala. Želi besedo k tistemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, predstavnica tega ministrstva, državna sekretarka, mag. Alenka Bratušek?

Izvolite.

Najlepša hvala.

Jaz bom skušala na kratko predstaviti finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo. Ne vem, koliko bodo stvari vidne, ampak nekaj številk in ostalih stvari smo želeli pokazati tudi grafično, zato imamo pripravljeno to predstavitev. Lahko povem, da je proračun Ministrstva za infrastrukturo zgodovinsko visok. Ko pogledamo ali pa želimo povedati kaj so tiste naše tri največje prioritete in se to seveda mora pokazati in izkazati tudi iz številk, lahko rečem, da to vsekakor so zeleno, trajnostno in varnost. To so tri prioritete, ki so definitivno prioritete Ministrstva za infrastrukturo v tem mandatu.

Ko govorimo o finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo, se boste spomnili, da smo ob rebalansu imeli kar nekaj zapletov oziroma vaših pomislekov, zato ker ni čisto ves denar, ki nam je na voljo Ministrstvu za infrastrukturo prikazan v finančnem načrtu našega ministrstva. Govorim o dveh delih, eno je podnebni sklad in drugo so sredstva načrta za okrevanje in odpornost, zato sem danes želela seveda prikazati naš finančni načrt skupaj s temi sredstvi, ki jih dejansko namenjamo v mislim, da največji meri za železniško infrastrukturo. Se pravi, ta prvi, res naš del Ministrstva za infrastrukturo v letu 2023 obsega milijardo 373 milijonov evrov, od tega 844 milijonov tako imenovanih integralnih sredstev, 212 milijonov namenskih sredstev, to so predvsem tista taksa, ki jo plačamo ob registraciji vozila, to so, tako imenovano nadomestilo za uporabo cest. 260 milijonov evropskih sredstev in 57 milijonov lastne oziroma slovenske udeležbe k evropskim sredstvom. K tem sredstvom je treba prišteti še 18 milijonov podnebnega sklada in 15 milijonov sredstev iz Načrta za odpornost in okrevanje in to vse skupaj znaša nekaj več kot 1,4 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov in pol več kot v rebalansu leta 2022.

Če pogledamo predlog proračuna za leto 2024, ugotovimo seveda, da je ta znesek nižji. Skupaj s podnebnim skladom in načrtom za odpornost in okrevanje je ta znesek nekaj več kot milijardo 100. To zmanjšanje v letu 2024 gre predvsem na račun evropskih sredstev, ker so sredstva nove finančne perspektive načrtovana v tem trenutku še pri Ministrstvu za finance, mislim, da v okviru rezerv. Tako da, res je tukaj znižanje in na nek način padec v letu 2024, ampak ni potrebnega nobenega vznemirjenja ali pa panike, zato ker so ta sredstva načrtovana in ko bomo delali spremembe proračuna za leto 2024 bodo seveda načrtovana po ministrstvih, tako kot je tudi prav. Če to pokažem še v stolpcih, se, bom rekla, res vidi, da je Ministrstvo za infrastrukturo v letošnjem letu dobilo ali pa bo dobilo, ko boste vi potrdili: proračun, veliko denarja, s tem pa seveda tudi veliko obveznosti, da bomo ta denar porabili oziroma uporabili za projekte. Veliko je v naslednjem letu evropskih sredstev, sem prej povedala, da kar 260 milijonov, tako da tudi na tem področju nas čaka velika domača naloga, da bomo počrpali vsa evropska sredstva, ki so nam v tej finančni perspektivi, rečem, v stari finančni perspektivi še na voljo.

Če se najprej dotaknem področja energetike, je seveda treba povedati, da vsa sredstva, ki so načrtovana za blaženje tako imenovane energetske draginje, so načrtovana pri drugih ministrstvih. Praktično nič ni v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo. Je Ministrstvo za delo, je Ministrstvo za finance, ampak pomembno se nam je zdelo pokazati, zato ker je zeleno naša velika prioriteta, koliko več denarja bomo namenili za obnovljive vire energije in za učinkovito rabo energije.

Če pogledamo najprej učinkovito rabo energije. V letu 2023 smo za to namenili nekaj več kot 41 milijonov evrov, kar je kar 223 %, če to primerjamo z rebalansom proračuna 2022. Tako da, res lahko rečemo, da se pač zavedamo, da je to nujno, in da je to ena od naših velikih prioritet.

Ko govorimo o obnovljivih virih energije, tukaj govorim predvsem o soncu oziroma sončni energiji, smo že v rebalansu proračuna sredstva povišali, v letu 2023, jih pa še za dodatnih 83 % povečujemo in so načrtovana v višini nekaj manj kot 26 milijonov evrov.

Če naprej kolesarska omrežja, se pravi, govorimo o trajnostni mobilnosti, imamo v letu 2023, ko zaokrožamo, je to 100 milijonov, drugače pa mislim, da je 99,6 milijonov evrov za kolesarske povezave. To so tiste investicije, ki jih na eni strani izvaja naša direkcija, na drugi strani so pa to tudi tiste investicije, ki jih iz evropskih sredstev sofinanciramo občinam in so v bistvu občine izvajalci. Tako da, resnično, bom rekla, se vidi iz teh številk, da je to ena od naših velikih prioritet in močno si želimo, da bodo občine načrte, ki so si jih zastavile v naslednjem letu tudi izpeljale, ker v nasprotnem primeru bi to lahko pomenilo tudi izgubo evropskega denarja. Tako da, skupaj z občinami imamo tukaj res ambiciozne cilje, ki jih v naslednjem letu moramo izpeljati.

Naslednja stvar, ki jo želim poudariti, je javni potniški promet, tako ceste kot železnice. Seveda se sredstva iz leta v leto povečujejo. V enem delu, mi bi si želeli v večjem, je to seveda posledica več uporabnikov, v večjem delu pa je to tako v letu 2022 kot 2023, posledica razmer v katerih smo in višjih cen s katerimi se tudi naši prevozniki soočajo. Tukaj vidite sredstva razdeljena na železniški in seveda avtobusni javni potniški promet. Naš cilj ali pa naša naloga v tem mandatu je še dodatna krepitev javnega potniškega prometa, ker bi s tem razbremenili veliko gnečo predvsem na naših cestah.

In ko govorimo o javnem potniškem prometu, želim posebej izpostaviti nekaj številk, ki se nanašajo na upokojence. Leta 2019 je bil sprejet zakon, ki je s 1. 7. 2020 omogočil brezplačno vožnjo upokojencem v celotnem javnem potniškem prometu. Leta 2019 - govorim pa o obdobju januar-avgust, se pravi, primerjam skozi vsa leta obdobje od januarja do konca avgusta -, v letu 2019 se je z vlaki - zdaj pa tu govorim samo o železniškem – peljalo 211 tisoč 590 upokojencev. To so evidentirane vožnje upokojencev, se pravi, en upokojenec je lahko tu noter zajet desetkrat, stokrat, enega pa sploh ni; se pravi, 211 tisoč 590. V enakem obdobju letošnjega leta, 2022, je teh voženj 661 tisoč, se pravi, več kot trikrat več, kar pomeni, da je ta ukrep bil več kot pravilen. In mogoče še podatek, koliko nas kot državo to stane: 3,4 milijona evrov. Se pravi, v znesku, ki ga dajemo za javni potniški promet in gre, mislim, da okrog 250 milijonov letno, ja, skupaj odpade na ukrep, da se upokojenci lahko po celi Sloveniji z vsemi javnimi prevozi vozijo, približno nekaj več kot 3 tri milijone evrov. Spodbuden je tudi podatek, da se je število potnikov v letošnjem letu - pa spet govorim samo o vlakih, ker za avtobuse nisem uspela dobiti podatka tako hitro -, da se je na vlakih število potnikov povečalo z 8,2 milijona na 8,7 milijona, kar je približno 5 % odstotkov. Lahko si želimo še več, ampak okej, je dober trend. Številka, ki sem jo prej uporabljala pri upokojencih, sem pa povedala, je pa to 300 in nekaj odstotkov. In mogoče še podatek: v letu 2019 je bilo med vsemi potniki 2,5 % upokojencev, letos jih je že 7,5 %. Tako si mi želimo, seveda, s temi trendi absolutno nadaljevati tudi z drugimi kategorijami prebivalstva.

Če pogledamo zdaj investicije v našo cestno in železniško infrastrukturo - mogoče še ta podatek -, v tretjem delu proračuna, ki mu rečemo Načrt razvojnih programov, je pri naši direkciji načrtovanih 921 projektov, od tega je 859 cestnih in 62 železniških, v zneskih, ki vam jih prikazujem - pa jih bom tudi povedala, ker jih vsi ne vidite -, smo ali pa sem v bistvu seštela sredstva, ki jih mi namenjamo ali pa jih evidentiramo kot investicije in drugo kot vzdrževanje. Skratka, tu je sešteto vse, kar namenimo za ceste oziroma železnice. V rebalansu proračuna za letošnje leto je tega denarja skupaj 683 milijonov evrov, od tega 370 za ceste in 313 za železnice. V naslednjem letu, v predlogu za 2023 je tega denarja 831 milijonov, od tega 345 za ceste in 486 za železnice. Se pravi, tudi iz teh naših številk se kaže tista prioriteta, ki sem jo omenila na začetku, to je zeleno. Res pa je, da se v naslednjem letu nekaj velikih železniških investicij končuje. Tako da tudi zato je, bom rekla, povišanje sredstev takšno ugodno, če lahko rečem, kot ga vidite. Na tem zemljevidu sem prikazala devet tistih najpomembnejših investicij železniških, ki se bodo v naslednjem letu tudi izvajale, nekatere med njimi tudi končale, jih bom naštela, se pravi: nadgradnja železniške proge Maribor-Šentilj. Tukaj gre za investicijo vredno skoraj 287 milijonov evrov, od tega 101 milijon evropskih sredstev in to je investicija, ki se v naslednjem letu končuje. Potem je nadgradnja vozlišča Pragersko. Vrednost tega je skoraj 89 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evropskih sredstev. Tudi ta investicija se v naslednjem letu končuje. Naslednja pod številko 3 je nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača. To je seveda dolga železniška povezava. Vrednost celotne investicije je 673 milijonov evrov. Tudi obdobje obnove je tukaj daljše od leta 2021 do 2027. Trenutno pa je v teku nadgradnje odseka Ljubljana-Brezovica. Sledi v kratkem odsek Brezovica-Preserje in postaja v Brezovici. Potem bomo tudi v letu 2023 končali nadgradnjo železniške postaje v Domžalah. Vrednost investicije je nekaj manj kot 19 milijonov evrov. Tudi tukaj imamo nekaj več kot 7 milijonov evropskih sredstev. In mogoče še v naslednjem letu začnemo z nadgradnjo postaje Jesenice. Vrednost investicije je 110 milijonov evrov, od tega 56 predvidenih, no, 56 milijonov evropskih sredstev. Začeli bomo v naslednjem letu z gradnjo novega postajališča Ljubljana-Rudnik. To je investicija vredna 4 milijone in pol. In v naslednjem letu bomo začeli z enim, res, bom rekla, ne samo za Ljubljano, ampak tudi za Slovenijo pomembnim projektom, to je postaja, železniška in avtobusna. Jaz zdaj pa govorim o železniški, ker tukaj smo mi investitor. Skratka, železniška postaja v Ljubljani. Mislim, da spomladi leta 2023 začnemo z obnovo pa nadgradnjo nadvoza na Dunajski. In to je tisti prvi korak, ki ga bomo naredili ob tem pomembnem projektu, ki mislim, da ta prvi del skupaj stane okrog ali… je vrednost projekta okrog 380 milijonov. Ko bomo uspeli to dokončati, načrt je nekje do sredi konca leta 2026, bi ta objekt v Ljubljani zgledal tako, kot lahko vidite tukaj. In če govorim ali pa ko govorimo o železnicah želim mogoče poudariti samo še tri projekte s katerimi se tudi ukvarjamo. To so novi dodatni tiri, se pravi do Kranja, do Kamnika in do Ivančne Gorice. To pomeni, da bi iz enotirnih prog prišli do dvotirnih. Najdlje tukaj smo na povezavi Ljubljana-Kranj, kjer je naš cilj, da bi državni prostorski načrt bil potrjen do konca naslednjega leta.

Ko govorimo o cestah in to je zadnja stvar, o kateri bom zdaj govorila, je seveda slika, če želimo projekte pokazati takole na, bom rekla, zemljevidu Slovenije, bistveno drugačna, kot so železnice, ker je teh projektov mnogo, mnogo več. Trenutno imamo v gradnji, jaz mislim, nekih 280 projektov.

Naš načrt je, da bi v naslednjem letu uredili 51,5 kilometrov novih kolesarskih površin, sanirali 28 premostitvenih objektov, rekonstruirali ceste v dolžini 32,6 kilometrov, rekonstruirali 13 križišč, sanirali vozišča v dolžini 50 kilometrov, uredili ceste skozi naselja v dolžini 38,8 kilometra, dokončali 6 novih cestnih povezav, to so cesta v Mariboru, Proletarske brigade, Limbuška, obvoznica Vodice, obvoznica Vrhnika jug, obvoznica Konice-Oplotnica, obvoznica Tolmin, obvoznica Kidričevo, sanirali oziroma odpravili plazove, neurejene brežine in sanacije poškodovanih zidov v dolžini 19,8 kilometrov, odpravili 5,7 kilometrov makadamskih vozišč. V Sloveniji imamo še vedno približno 217, 216 kilometrov makadamskih državnih cest, kar mislim, da ni najbolje. Skratka, tudi tega se lotevamo vsako leto.

Tako da mogoče toliko za začetek.