Spoštovani!

Prebral sem to gradivo in imam določena vprašanja.

Ne v prvi ne v drugi svetovni vojni nismo ukinjali železniških povezav ne z eno ne z drugo državo. Tukaj ne gre za ukinitev, ampak gre za omejitev določenih koridorjev. OK. Ne vem, kaj bo naslednja stopnja, osemmetrski zid proti Rusiji, tudi to je možno. Ampak sedaj v okviru vseh sankcij je izvoz iz Ruske federacije dovoljen in ga tako rekoč se podpira za gnojila, žita, aluminij, nikelj, titan, železo, les, uran. To je ena stvar.

Drugo, tu se daje prednost na tehnično, na tire, standardne tirne širine tisoč 435 milimetrov. Nikjer v tem dokumentu nisem videl, kakšna je ocena stroškov prehoda držav, kot so Finska, Estonija, Latvija, Litva, Irska, Portugalska, Španija in pa seveda Ukrajina. Sama Ukrajina ima 22 tisoč kilometrov prog. A bomo vse to zdaj prestavili na standardno evropsko širino? Lahko, ampak nekdo bi moral reči, koliko to stane. Če gremo v to, potem manjka nekaj drugega. Jaz bi si potem, če imamo že standardno širino tirnic v Evropi in »by the way«, to veste, da te tirnice, standardna evropska širina je iz rimskih časov. To je širina kočije.

Potem bi si predstavljal, da gremo tudi na poenotenje električne vleke, ker zdaj imamo različne električne vleke. Skratka, bojim se, da so neki ukrepi, da so politično všečni in da so narejeni na brzino, ne da bi kdo dobro to preštudiral.

Drugače, vsak koridor, ki gre in se širi preko Slovenije, je seveda za nas dobrodošel. Ampak sicer pa se mi zdi, da podlegamo neki nepotrebni histeriji.

Hvala lepa.

Bom rekla, saj je bolj šlo za razmišljanje ali pa komentarje, ki absolutno gredo lahko v pravo smer.

Predlog Evropske komisije je takšen kot je. Seveda bo to tudi s tistimi državami, ki se jih to tiče, usklajeno. Tako da, to je mogoče to, kar, lahko pa bi povedali, koliko to stane, se strinjam.

Pozdravljeni in hvala za besedo.

Sem Igor Banič iz Ministrstvo za finance in v uvodu vam bom na splošno predstavil predlog sprememb proračuna za leto 2023 in predlog proračuna za leto 2024.

Zaradi nepredvidljivosti razvoja oziroma poglabljanja energetskih težav, se v obeh predlogih proračuna osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik prepleta z ukrepi za blažitev blaginje in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti tudi z investicijami na ključnih področjih. Nedvomno je, da bo tudi leto 2023 zaznamovano s financiranjem ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19, ob upoštevanju, da bo treba v prihodnjih dveh letih zagotavljati ustrezen obseg sredstev tudi za financiranje ukrepov za blažitev draginje, je Vlada Republike Slovenije predvidela, da se financiranje ukrepov za blažitev draginje uredi na enak način, kot je bilo urejeno financiranje ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19.

V prihodnjih letih se pričakuje rast izdatkov državnega proračuna predvsem zaradi zaključevanja obstoječe evropske finančne perspektive za programsko obdobje od leta 2014 do 2020 in hkrati zaradi začetka izvajanja nove finančne perspektive za programsko obdobje od leta 2021 do 2027. Sredstva za izvajanje kohezijske politike za programsko obdobje od leta 2021 do 2027, so načrtovana v obliki splošne proračunske rezervacije pri ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena in razdeljena skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje od leta 2021 do 2027. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov, se pravi, kohezijski, kmetijski, centralizirani EU skladi, se v letih 2023 in 2024 pričakuje tudi intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Prihodki proračuna so s predlogom sprememb proračuna za leto dva 2023 predvideni v višini 13.4 milijarde evrov, v letu 2024 pa v višini 13,8 milijard evrov. Odhodki proračuna so v leti 2023 predvideni v višini 16,7 milijard evrov, v letu 2024 pa v višini 15,5 milijard evrov. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna v višini 3,3 milijarde evrov v letu 2023 in 1,7 milijard evrov v letu dva 2024.

Bolj podrobno glede načrtovanja obeh proračunov in upravljanja javno finančnih izdatkov bo predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance, vsebina in obseg proračuna pa sta prikazana na finančnih načrtih pri posameznih resorjih.

Toliko za uvod in hvala za pozornost.

Najlepša hvala.

Jaz bom skušala na kratko predstaviti finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo. Ne vem, koliko bodo stvari vidne, ampak nekaj številk in ostalih stvari smo želeli pokazati tudi grafično, zato imamo pripravljeno to predstavitev. Lahko povem, da je proračun Ministrstva za infrastrukturo zgodovinsko visok. Ko pogledamo ali pa želimo povedati kaj so tiste naše tri največje prioritete in se to seveda mora pokazati in izkazati tudi iz številk, lahko rečem, da to vsekakor so zeleno, trajnostno in varnost. To so tri prioritete, ki so definitivno prioritete Ministrstva za infrastrukturo v tem mandatu.

Ko govorimo o finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo, se boste spomnili, da smo ob rebalansu imeli kar nekaj zapletov oziroma vaših pomislekov, zato ker ni čisto ves denar, ki nam je na voljo Ministrstvu za infrastrukturo prikazan v finančnem načrtu našega ministrstva. Govorim o dveh delih, eno je podnebni sklad in drugo so sredstva načrta za okrevanje in odpornost, zato sem danes želela seveda prikazati naš finančni načrt skupaj s temi sredstvi, ki jih dejansko namenjamo v mislim, da največji meri za železniško infrastrukturo. Se pravi, ta prvi, res naš del Ministrstva za infrastrukturo v letu 2023 obsega milijardo 373 milijonov evrov, od tega 844 milijonov tako imenovanih integralnih sredstev, 212 milijonov namenskih sredstev, to so predvsem tista taksa, ki jo plačamo ob registraciji vozila, to so, tako imenovano nadomestilo za uporabo cest. 260 milijonov evropskih sredstev in 57 milijonov lastne oziroma slovenske udeležbe k evropskim sredstvom. K tem sredstvom je treba prišteti še 18 milijonov podnebnega sklada in 15 milijonov sredstev iz Načrta za odpornost in okrevanje in to vse skupaj znaša nekaj več kot 1,4 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov in pol več kot v rebalansu leta 2022.

Če pogledamo predlog proračuna za leto 2024, ugotovimo seveda, da je ta znesek nižji. Skupaj s podnebnim skladom in načrtom za odpornost in okrevanje je ta znesek nekaj več kot milijardo 100. To zmanjšanje v letu 2024 gre predvsem na račun evropskih sredstev, ker so sredstva nove finančne perspektive načrtovana v tem trenutku še pri Ministrstvu za finance, mislim, da v okviru rezerv. Tako da, res je tukaj znižanje in na nek način padec v letu 2024, ampak ni potrebnega nobenega vznemirjenja ali pa panike, zato ker so ta sredstva načrtovana in ko bomo delali spremembe proračuna za leto 2024 bodo seveda načrtovana po ministrstvih, tako kot je tudi prav. Če to pokažem še v stolpcih, se, bom rekla, res vidi, da je Ministrstvo za infrastrukturo v letošnjem letu dobilo ali pa bo dobilo, ko boste vi potrdili: proračun, veliko denarja, s tem pa seveda tudi veliko obveznosti, da bomo ta denar porabili oziroma uporabili za projekte. Veliko je v naslednjem letu evropskih sredstev, sem prej povedala, da kar 260 milijonov, tako da tudi na tem področju nas čaka velika domača naloga, da bomo počrpali vsa evropska sredstva, ki so nam v tej finančni perspektivi, rečem, v stari finančni perspektivi še na voljo.

Če se najprej dotaknem področja energetike, je seveda treba povedati, da vsa sredstva, ki so načrtovana za blaženje tako imenovane energetske draginje, so načrtovana pri drugih ministrstvih. Praktično nič ni v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo. Je Ministrstvo za delo, je Ministrstvo za finance, ampak pomembno se nam je zdelo pokazati, zato ker je zeleno naša velika prioriteta, koliko več denarja bomo namenili za obnovljive vire energije in za učinkovito rabo energije.

Če pogledamo najprej učinkovito rabo energije. V letu 2023 smo za to namenili nekaj več kot 41 milijonov evrov, kar je kar 223 %, če to primerjamo z rebalansom proračuna 2022. Tako da, res lahko rečemo, da se pač zavedamo, da je to nujno, in da je to ena od naših velikih prioritet.

Ko govorimo o obnovljivih virih energije, tukaj govorim predvsem o soncu oziroma sončni energiji, smo že v rebalansu proračuna sredstva povišali, v letu 2023, jih pa še za dodatnih 83 % povečujemo in so načrtovana v višini nekaj manj kot 26 milijonov evrov.

Če naprej kolesarska omrežja, se pravi, govorimo o trajnostni mobilnosti, imamo v letu 2023, ko zaokrožamo, je to 100 milijonov, drugače pa mislim, da je 99,6 milijonov evrov za kolesarske povezave. To so tiste investicije, ki jih na eni strani izvaja naša direkcija, na drugi strani so pa to tudi tiste investicije, ki jih iz evropskih sredstev sofinanciramo občinam in so v bistvu občine izvajalci. Tako da, resnično, bom rekla, se vidi iz teh številk, da je to ena od naših velikih prioritet in močno si želimo, da bodo občine načrte, ki so si jih zastavile v naslednjem letu tudi izpeljale, ker v nasprotnem primeru bi to lahko pomenilo tudi izgubo evropskega denarja. Tako da, skupaj z občinami imamo tukaj res ambiciozne cilje, ki jih v naslednjem letu moramo izpeljati.

Naslednja stvar, ki jo želim poudariti, je javni potniški promet, tako ceste kot železnice. Seveda se sredstva iz leta v leto povečujejo. V enem delu, mi bi si želeli v večjem, je to seveda posledica več uporabnikov, v večjem delu pa je to tako v letu 2022 kot 2023, posledica razmer v katerih smo in višjih cen s katerimi se tudi naši prevozniki soočajo. Tukaj vidite sredstva razdeljena na železniški in seveda avtobusni javni potniški promet. Naš cilj ali pa naša naloga v tem mandatu je še dodatna krepitev javnega potniškega prometa, ker bi s tem razbremenili veliko gnečo predvsem na naših cestah.

In ko govorimo o javnem potniškem prometu, želim posebej izpostaviti nekaj številk, ki se nanašajo na upokojence. Leta 2019 je bil sprejet zakon, ki je s 1. 7. 2020 omogočil brezplačno vožnjo upokojencem v celotnem javnem potniškem prometu. Leta 2019 - govorim pa o obdobju januar-avgust, se pravi, primerjam skozi vsa leta obdobje od januarja do konca avgusta -, v letu 2019 se je z vlaki - zdaj pa tu govorim samo o železniškem – peljalo 211 tisoč 590 upokojencev. To so evidentirane vožnje upokojencev, se pravi, en upokojenec je lahko tu noter zajet desetkrat, stokrat, enega pa sploh ni; se pravi, 211 tisoč 590. V enakem obdobju letošnjega leta, 2022, je teh voženj 661 tisoč, se pravi, več kot trikrat več, kar pomeni, da je ta ukrep bil več kot pravilen. In mogoče še podatek, koliko nas kot državo to stane: 3,4 milijona evrov. Se pravi, v znesku, ki ga dajemo za javni potniški promet in gre, mislim, da okrog 250 milijonov letno, ja, skupaj odpade na ukrep, da se upokojenci lahko po celi Sloveniji z vsemi javnimi prevozi vozijo, približno nekaj več kot 3 tri milijone evrov. Spodbuden je tudi podatek, da se je število potnikov v letošnjem letu - pa spet govorim samo o vlakih, ker za avtobuse nisem uspela dobiti podatka tako hitro -, da se je na vlakih število potnikov povečalo z 8,2 milijona na 8,7 milijona, kar je približno 5 % odstotkov. Lahko si želimo še več, ampak okej, je dober trend. Številka, ki sem jo prej uporabljala pri upokojencih, sem pa povedala, je pa to 300 in nekaj odstotkov. In mogoče še podatek: v letu 2019 je bilo med vsemi potniki 2,5 % upokojencev, letos jih je že 7,5 %. Tako si mi želimo, seveda, s temi trendi absolutno nadaljevati tudi z drugimi kategorijami prebivalstva.

Če pogledamo zdaj investicije v našo cestno in železniško infrastrukturo - mogoče še ta podatek -, v tretjem delu proračuna, ki mu rečemo Načrt razvojnih programov, je pri naši direkciji načrtovanih 921 projektov, od tega je 859 cestnih in 62 železniških, v zneskih, ki vam jih prikazujem - pa jih bom tudi povedala, ker jih vsi ne vidite -, smo ali pa sem v bistvu seštela sredstva, ki jih mi namenjamo ali pa jih evidentiramo kot investicije in drugo kot vzdrževanje. Skratka, tu je sešteto vse, kar namenimo za ceste oziroma železnice. V rebalansu proračuna za letošnje leto je tega denarja skupaj 683 milijonov evrov, od tega 370 za ceste in 313 za železnice. V naslednjem letu, v predlogu za 2023 je tega denarja 831 milijonov, od tega 345 za ceste in 486 za železnice. Se pravi, tudi iz teh naših številk se kaže tista prioriteta, ki sem jo omenila na začetku, to je zeleno. Res pa je, da se v naslednjem letu nekaj velikih železniških investicij končuje. Tako da tudi zato je, bom rekla, povišanje sredstev takšno ugodno, če lahko rečem, kot ga vidite. Na tem zemljevidu sem prikazala devet tistih najpomembnejših investicij železniških, ki se bodo v naslednjem letu tudi izvajale, nekatere med njimi tudi končale, jih bom naštela, se pravi: nadgradnja železniške proge Maribor-Šentilj. Tukaj gre za investicijo vredno skoraj 287 milijonov evrov, od tega 101 milijon evropskih sredstev in to je investicija, ki se v naslednjem letu končuje. Potem je nadgradnja vozlišča Pragersko. Vrednost tega je skoraj 89 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evropskih sredstev. Tudi ta investicija se v naslednjem letu končuje. Naslednja pod številko 3 je nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača. To je seveda dolga železniška povezava. Vrednost celotne investicije je 673 milijonov evrov. Tudi obdobje obnove je tukaj daljše od leta 2021 do 2027. Trenutno pa je v teku nadgradnje odseka Ljubljana-Brezovica. Sledi v kratkem odsek Brezovica-Preserje in postaja v Brezovici. Potem bomo tudi v letu 2023 končali nadgradnjo železniške postaje v Domžalah. Vrednost investicije je nekaj manj kot 19 milijonov evrov. Tudi tukaj imamo nekaj več kot 7 milijonov evropskih sredstev. In mogoče še v naslednjem letu začnemo z nadgradnjo postaje Jesenice. Vrednost investicije je 110 milijonov evrov, od tega 56 predvidenih, no, 56 milijonov evropskih sredstev. Začeli bomo v naslednjem letu z gradnjo novega postajališča Ljubljana-Rudnik. To je investicija vredna 4 milijone in pol. In v naslednjem letu bomo začeli z enim, res, bom rekla, ne samo za Ljubljano, ampak tudi za Slovenijo pomembnim projektom, to je postaja, železniška in avtobusna. Jaz zdaj pa govorim o železniški, ker tukaj smo mi investitor. Skratka, železniška postaja v Ljubljani. Mislim, da spomladi leta 2023 začnemo z obnovo pa nadgradnjo nadvoza na Dunajski. In to je tisti prvi korak, ki ga bomo naredili ob tem pomembnem projektu, ki mislim, da ta prvi del skupaj stane okrog ali… je vrednost projekta okrog 380 milijonov. Ko bomo uspeli to dokončati, načrt je nekje do sredi konca leta 2026, bi ta objekt v Ljubljani zgledal tako, kot lahko vidite tukaj. In če govorim ali pa ko govorimo o železnicah želim mogoče poudariti samo še tri projekte s katerimi se tudi ukvarjamo. To so novi dodatni tiri, se pravi do Kranja, do Kamnika in do Ivančne Gorice. To pomeni, da bi iz enotirnih prog prišli do dvotirnih. Najdlje tukaj smo na povezavi Ljubljana-Kranj, kjer je naš cilj, da bi državni prostorski načrt bil potrjen do konca naslednjega leta.

Ko govorimo o cestah in to je zadnja stvar, o kateri bom zdaj govorila, je seveda slika, če želimo projekte pokazati takole na, bom rekla, zemljevidu Slovenije, bistveno drugačna, kot so železnice, ker je teh projektov mnogo, mnogo več. Trenutno imamo v gradnji, jaz mislim, nekih 280 projektov.

Naš načrt je, da bi v naslednjem letu uredili 51,5 kilometrov novih kolesarskih površin, sanirali 28 premostitvenih objektov, rekonstruirali ceste v dolžini 32,6 kilometrov, rekonstruirali 13 križišč, sanirali vozišča v dolžini 50 kilometrov, uredili ceste skozi naselja v dolžini 38,8 kilometra, dokončali 6 novih cestnih povezav, to so cesta v Mariboru, Proletarske brigade, Limbuška, obvoznica Vodice, obvoznica Vrhnika jug, obvoznica Konice-Oplotnica, obvoznica Tolmin, obvoznica Kidričevo, sanirali oziroma odpravili plazove, neurejene brežine in sanacije poškodovanih zidov v dolžini 19,8 kilometrov, odpravili 5,7 kilometrov makadamskih vozišč. V Sloveniji imamo še vedno približno 217, 216 kilometrov makadamskih državnih cest, kar mislim, da ni najbolje. Skratka, tudi tega se lotevamo vsako leto.

Tako da mogoče toliko za začetek.

Hvala lepa predsednica.

Lep pozdrav!

Poslanke in poslanci, kolegi z Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo, spoštovana državna sekretarka in moji sodelavci.

Moja predstavitev bo nekoliko drugačna, kot je bila predstavitev državne sekretarke. Malce manj se bom ukvarjal s številkami, ker vem, da ste jih dobro preučili in bolj se boste lahko vanje poglobili z mojimi sodelavci. Sam se bom poskušal orientirati na usmeritve, ki jih poskušamo na Ministrstvu za okolje in prostor zasledovati v skladu s koalicijskim dogovorom in s cilji, ki smo si jih na ta način zastavili.

Pa bom začel. Včeraj zvečer, ko sem si gradivo za današnjo sejo odnesel domov in preden sem se mu lahko še bolj natančno posvetil, sem imel priložnost pospremiti izpad svojega najmlajšega sina in sam od sebe je začel razlagati, kako bo, ko bo odrastel, začel z inovacijami na področju prometa in bo izumil avto na limone. To najbrž bo težko delo in mu ne bo uspelo, kaže pa na to, da smo kot družba in skupnost na pravi poti, če se tudi naši najmlajši zavedajo, da je obstoječ družbeno ekonomski sistem preživet in da bo potrebno najti rešitve, ki bodo zagotavljale kvalitetno in zdravo življenjsko okolje z prijemi, ki bodo zmanjšali uporabo virov in bodo upoštevali omejitve, ki nam jih postavlja naš planet. To nam je nenazadnje pokazalo tudi zadnje poletje, ko smo v Sloveniji in Evropi doživeli sušo, ki jo še ni bilo. In nekaj mesecev za tem pa vidimo, da se moramo že ukvarjati s poplavami in sanacijami teh naravnih nesreč. Tu lahko seveda omenim tudi požar na Krasu in ena od stvari in usmeritev našega ministrstva je tudi, da bomo požare umestili v Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč kot naravno nesrečo. Temu zaenkrat še ni tako. Zadnje poletje nas je opozorilo tudi na to.

In, če se sedaj preselim na proračunska dokumenta proračuna za leto 2023 in 2024. Tu me prav v luči tega, kar smo doživeli v poletju in tudi jeseni, veseli, da smo zagotovili dovolj velika sredstva za gospodarsko javno službo urejanja voda. To je bila dolgoletna želja na Ministrstvu za okolje in prostor, dolgoletna želja tudi lokalnih skupnosti in vodarjev in s tem proračunom, ki ga imate na mizi, ta sredstva sedaj zagotavljamo v dovolj veliki meri, da bomo lahko to službo opravljali kvalitetno in da nesreče in da škode, ki jih bodo povzročale naravne nesreče, ki bodo v vsakem primeru vedno bolj pogoste, ne bodo več tako velike.

Zagotovili smo v okviru proračuna za leto 2023 in tudi 2024 tudi dovolj sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Tu bom izpostavil zaključevanje sanacije po potresu v Posočju leta 2004 in pa tudi začetek sanacije po potresu v Petrinji v letu 2000. Prav tako se v tem sklopu zagotavljajo tudi sredstva za odpravo posledic velikih in pa tudi manjših plazov.

Letošnje poletje nam je pokazalo tudi to, da v zadnjih štirih desetletjih ta država, pa tudi lokalne skupnosti, niso opravile svojega dela, kar se tiče vodooskrbe slovenske Istre in v okviru proračunov, še bolj pa v okviru nove kohezijske politike od leta 2021 do 2027, predvidevamo sredstva za tiste kratkoročne ukrepe v okviru vodnega sklada, za dolgoročne ukrepe pa v okviru kohezijske politike, za rešitev tudi tega problema. V tem trenutku vam še ne morem povedati natančno, kako bomo se lotili te težave, potekajo pa sedaj usklajevanja z lokalnimi skupnostmi, z komunalnimi podjetji na območju Krasa, Notranjske in pa Slovenske Istre in v naslednjem mesecu mislim, da bomo lahko pred slovensko javnost prišli tudi z usmeritvijo in rešitvami, ki jih predvidevamo na tem področju.

Ker je vodooskrba ena od tistih prioritet, s katerimi se na Ministrstvu za okolje in prostor ukvarjamo, bom tu izpostavil tudi postavko, ki je sicer relativno nizka, je pa s političnega vidika pomembna. Zagotavljamo v letu 2023 financiranje vodooskrbe v Občini Kanal, in sicer za priključitev na vodni vir Mrzlek. To je bilo v državnem proračunu planirano že v letu 2022, zaradi zamud na projektu, ki ga izvaja lokalna skupnost, pa seveda ta sredstva premikamo v naslednje leto, da se bodo ta projekt lahko izvedli.

Sanacija starih bremen je tudi ena pomembnih postavk. Tu smo v zadnjem času uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje, vsa potrebna upravna dovoljenja za sanacijo odlagališča Bukovžlak in ta sredstva potem za izvedbo te sanacije zagotavljamo tudi v proračunu. To je pomembno s tega vidika, ker je nam tu za vratom visi tožba Evropske komisije in res je bil zadnji čas, da pridemo tudi do izvedbe skozi proračun, sedaj zagotavljamo sredstva za leto. V tem okviru bi omenil tudi sredstva za zapiranje Rudnika Žirovski vrh,: kjer v okviru proračuna zagotavljamo tudi sredstva za omejeno rabo prostora. Tukaj imamo za cilj, da skupaj z lokalno skupnostjo in z rešitvijo še nekaterih lastniških zadev pridemo v najkrajšem možnem času tudi do res zaprtja tega rudnika.

Ker je tako z vidika Vlade, koalicije, ena od prioritet tudi digitalizacija, moram omeniti projekt e-prostor, ki bo za državljane predvsem pomenil lažjo dostopnost do prostorskih podatkov in pa učinkovitejše storitve zbrane na enem mestu. Tu nadaljujemo projekt, ki je po mojem mnenju ključnega pomena za to, da bomo poenostavili, pohitrili postopke za državljane, pa tudi za investitorje. Pomembno se mi zdi izpostaviti tudi, da ponovno povečujemo sredstva za nevladne organizacije, in sicer predvsem iz podnebnega sklada. Z njimi vzpostavljamo partnerski odnos. Vem, da se v vseh detajlih ne bomo strinjali, o vsaki podrobnosti, sem pa prepričan, da imamo skupen cilj, to je pa zdravo in kvalitetno življenjsko okolje za vse prebivalce Republike Slovenije.

V proračunu za leto 2023, imate zabeleženih tudi 153 milijonov evrov, za zaključevanje kohezijske politike od leta 2014 do leta 2020. Tu bo največji izziv izvedba projektov predvsem na poplavni varnosti. Skupaj s sodelavci na Direktoratu za vode in investicije in pa na Direkciji za vode, se trudimo, da bi bili čim bolj učinkoviti, in da bi projekte, ki so bili zastavljeni, tudi dokončali tako kot je predvideno, do konca naslednjega leta.

Ker sem se že dotaknil kohezijske politike, ki se zaključuje, moram pred odborom, poslankami in poslanci povedati še to, da sem zadovoljen z novim kohezijskim okvirom kohezijske politike do leta 2027. Predvsem bi tu izpostavil sredstva, ki bodo v tem okviru namenjena za vodooskrbe slovenske Istre. Ker pa ni vse delo Ministrstva za okolje in prostor zabeleženo samo v proračunu, bom tu pred vami omenil še načrt za okrevanje in odpornost. Ne vidite ga na postavkah Ministrstva za okolje in prostor, je pa iz izvedbenega vidika, to dela delo mojih sodelavcev in tu bom izpostavil zaključevanje razpisa za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Tukaj smo že izdali 34 odločb za projekte, stanovanjske gradnje po celi Sloveniji, 60 milijonov evrov bo iz tega okvira namenjeno temu.

Oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda, sta dva naslednja razpisa, ki se v tem trenutku na Ministrstvu za okolje in prostor izvajata. Približno 34 milijonov evrov evropskih sredstev je namenjenih tej vsebini in v tem trenutku se s sodelavci trudimo, da tu postopke čim bolj pohitrimo. Ta dva razpisa sta namenjena slovenskim občinam, ki so jih vzeli zelo resno, bo pa potrebno tukaj, kot sem rekel, racionalizirati in pohitriti postopke in delo na ministrstvu gre zdaj v tej smeri.

Najpomembnejša postavka, načrta za okrevanje in odpornost. V povezavi z delom ministrstva za okolje in prostor pa je zmanjševanje poplavne ogroženosti in drugih podnebno pogojenih nesreč. Tukaj imamo planiranih kar 335 milijonov evrov, predvsem na protipoplavnih ukrepih v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in slovenskimi občinami, ki pripravljajo projektne dokumentacije, projektno dokumentacijo, nato pa bomo sfinancirali te projekte iz evropskih sredstev na načrta za okrevanje in odpornost. Tu bo to velik izziv. Verjamem, da je ekipa, ki jo imamo na ministrstvu in na direkciji sposobna te izzive tudi prijeti na pravi način in da bomo na tem področju v naslednjih letih uspešni in da bomo na ta način zagotavljali tisto, kar je na nek način poslanstvo Ministrstva za okolje in prostor, kar je cilj te Vlade in tudi mene kot ministra in sicer, da zagotavljamo zdravo in kvalitetno življenjsko okolje za vse prebivalce Republike Slovenije. Hvala.

Najlepša hvala, predsedujoča za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani gostje iz Vlade! Najprej bi jaz ministru Brežanu predlagal, da svojemu sinu pove, da naj ne uporablja kot gorivo limon, ampak jabolka, letos jih je veliko, če bo znal to narediti bo verjetno tako, da družini ne bo treba delati več.

Zdaj glede teh dokumentov. Nekoliko, če rečem, je pozitivno, da se v prihodnjem letu za 2023 na infrastrukturi sredstva dvigujejo. Zdaj, če sem prav razumel, ker je tukaj bilo na železniškem prometu ni bilo za 160 milijonov evrov povišanje, kot je bilo zmanjšano v rebalansu. Računam, da je to nekje drugje, na Ministrstvu za finance so tista sredstva vknjižena. Ker glede promet železniške prometne infrastrukture se sicer sredstva zmanjšujejo tako za 27,3 milijona evrov, kot da računam, da je to, če sem prav razumel, je zabeleženo drugje.

Glede kolesarskih omrežij, bi rekel, je zelo pozitivno, da je 100 milijonov evrov sredstev planiranih v prihodnjem letu. Bi pa tukaj opozoril na to, da je to veliko, veliko sredstev in kot dolgoletni župan vem, da marsikatera občina ima že skoraj vse pripravljeno, potem pa še ni pripravljeno. In če bodo ta sredstva res v prometno, se pravi kolesarsko infrastrukturo vložena je to pozitivno. Bojim se pa, da je to preambiciozen načrt za eno leto. Toliko samo kot opozorilo.

Zdaj za javni potniški promet, če sem prav razumel, so številke pozitivne in mislite s tem nadaljevati glede upokojencev, to je okej. Je pa naslednje leto, se pravi, Ministrstvo za infrastrukturo v letu 2024 planira skoraj 300 milijonov evrov manj. To je v nasprotju s tem, kar je iz Ministrstva za finance gospod Banič povedal, da se podpre z investicijami ključno infrastrukturo oziroma ključna področja. Tukaj jaz mislim, da infrastruktura je ključno področje in 300 milijonov manj investicij pomeni podaljševanje recesije in to ni dobro. V zvezi s tem bi tudi povedal, da nas v Novi Sloveniji skrbi, da Vlada ne namerava voditi postopkov za izgradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne. Tukaj se v bistvu še bolj vežemo na Kitajsko z recimo paneli, ki so jih vsaj 80 % prihajajo od tam in to je neke vrste energetski samomor. Tukaj bi pričakoval, da se v času energetske draginje in pomanjkanja več sredstev nameni za to, ker se zmanjšujejo sredstva vsaj na proračunu za leto 2024 na Ministrstvu za infrastrukturo za obnovljive vire za 41 milijonov, za učinkovito rabo pa 25,7 milijona. Zdaj, če je tistih 300 milijonov skritih nekje drugje bi bilo fino, da se to čim prej usmeri in da se ve kdo je nosilec in kdo za to odgovarja. Mogoče še za konec, sredstva za Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo se v letu 2024 zmanjšujejo za 125 milijonov, in sicer za investicijsko redno vzdrževanje cest se sredstva zmanjšujejo za 41,2 milijona in spet za železniški promet se sredstva zmanjšujejo za 81 milijonov. Tukaj bi rekel, da je vzdrževanje, vemo, da so pred leti bili problemi z vzdrževanjem cest, cestne infrastrukture in železniške. Če želimo več ljudi spraviti na javni potniški promet, potem bodo samo sredstva, ki so namenjena za blažitev energetske krize, premalo, ampak bo treba razviti nove, nove proge in tudi nove, novo infrastrukturo. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa. Hvala lepa za predstavitev. Torej kar na začetku povem, da podpiram proračun. Bi pa recimo, ko je govora o železnici, bi si želel, da je sinergija tudi z energetiko, tako da gre na železnico več sončnih elektrarn, ker to po mojem se da narediti.

Glede istrskega vodovoda zelo podpiram rešitve in dam samo primerjavo, da je diktator Gadafi zgradil 1800 kilometrov vodovoda, 4 metre premera cevi, 4 metre premera, ampak seveda je bil diktator, pa imel je dosti denarja. Ampak to ni ovira, da ne bi pri nas, kot imamo daljnovode visoke napetosti, da bi imeli tudi vodovode in da se poveže cela Slovenija, ne s 4-metrskimi cevmi, ampak ne vem, za pol metrsko cevjo ali karkoli, to se da narediti. Vode imamo pa v Sloveniji na pretek, od 3 tisoč milimetrov padavin ob Soči do, ne vem, okrog tisoč v Prekmurju. Skratka, vode imamo dovolj, samo je treba razporediti.

Kar se tiče urejanja vodotokov, tudi zelo podpiram. Tu bi vas rad samo spomnil, da med prvo in drugo svetovno vojno je bilo v Sloveniji 20 tisoč žag, mlinov in malih elektrarn, večino teh je zdaj opuščenih. Če bi delali več gor vodnih akumulacij, bi bile tudi poplave manjše. Jaz se ne spomnim, ampak iz pripovedovanja pa iz hoje po hribčkih pa vem, da se je nekje v 30-ih letih utrgal oblak tu v Polhograjskih Dolomitih, konkretno so potem Mačkov graben so dali betonske ovire, tako, da ni hudournik, da ne plane v dolino, ampak da se gor zadržuje. Jaz mislim, da je bilo to vse opuščeno, take stvari, tako da marsikaj bi se dalo na tem še narediti.

Imam pa eno vprašanje, to je samo komentar, imam pa še eno vprašanje, ki pa mogoče nisem bil dovolj pozoren ali sem pa preslišal. Ali je v tem budžetu karkoli namenjeno boljšemu, hitrejšemu reševanju blata iz komunalnih naprav, ki, kot veste, je bil problem, tam smo imeli čisto za začetek, nikoli ni štimala računska bilanca na izvoru, pa na izvozu in tako naprej? Hvala lepa.

Hvala.

Kar se tiče leta 2024, sem že uvodoma povedala, da je to znižanje predvsem posledica tega, da se leta 2023 končuje stara finančna perspektiva, leta 2024 se začenja izvajati nova finančna perspektiva, ampak je denar v tem trenutku načrtovan pri Ministrstvu za finance, zato se ga tukaj še ne vidi. In ja, zato, ker smo ob rebalansu, bom rekla, imeli malo dileme, zakaj se nam sredstva znižujejo, pa se nam v bistvu ne znižujejo, zato ker so bila sredstva za ta Načrt za odpornost in okrevanje prej prikazana pri našem ministrstvu, zdaj so prikazana pa pri proračunskem skladu. Zato sem naredila to tabelico in dodala. Tako je na prvo oko mogoče res videti, da je Ministrstvo za infrastrukturo na kakšnem delu, železniškem, ste izpostavili, sredstva izgubilo, ampak je daleč od tega, jih imamo v letošnjem letu, mislim, da 170 milijonov več, v letu 2023 načrtovanih 170 milijonov več kot leta 2022, govorim, investicije in vzdrževanje.

Kar se tiče kolesark, sem tudi že uvodoma povedala, absolutno delim vašo skrb. In tudi takole izkoriščam in apeliram na župane, da se zavedajo, da je z naslednjim letom, s koncem leta konec, ni več podaljševanja in tisti, ki ne bo, je pač zamudil ta vlak. Tako da če kakšne podatke pred nami skrivajo, pa malo »bomo, bomo… », bom rekla, skrivajo sami pred sabo, ker

resnično naslednji konec leta je te zgodbe konec. Mi si seveda želimo, da vseh teh načrtovanih 100 milijonov konča v kolesarskih povezavah po Sloveniji.

Kar se tiče sonca in železnic. Absolutno, naši kolegi iščejo lokacije, kjer bi te stvari bile mogoče. Tako mislim, da bomo v relativno kratkem času imeli vse lokacije, kjer bi se te stvari dale narediti, in se bomo potem odločali, v kakšni obliki.

Hvala za vprašanje gospodu Gregoriču glede blata iz čistilnih naprav. Tu smo se poskušali izpogajati z Evropsko komisijo, da bi ta problem lahko reševali znotraj naslednje evropske kohezijske politike, se pravi, okvira za leto 2021-2017. Zaenkrat tu nismo bili uspešni, kolikor vem, pa se je Evropska komisija še vedno pripravljena pogovarjati tudi o takih rešitvah. Pri nas se je največ s tem ukvarjala v.d. direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte. In mogoče, Tanja, lahko ti daš kakšno dodatno informacijo.

Hvala, minister.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Mogoče samo še dodam, da imamo v podnebnem skladu za leto 2022 0,5 milijona evrov in v 2023 še 6,5 milijona evrov, se pravi, 7 milijonov skupaj za financiranje dokumentacije in pa izdelavo strokovnih podlag. Na to našo projektno nalogo so se prijavili Mestna občina Ljubljana in Ptuj. Pregled dokumentacije je v zaključni fazi, tako lahko, mislim, da v roku enega tedna, v štirinajstih dneh pričakujejo naše odgovore glede tega sofinanciranja, v kakšnem deležu, koliko katera od občin. Tako pač gremo s to zadevo lahko naprej. Tako kot je pa minister povedal, se še borimo z Evropsko komisijo. Če pač ne bo šlo, bo pa treba nekako drugačna finančna sredstva pač zagotoviti, če želimo reševati to problematiko sežiga, ker se zavedamo, da je to problem Slovenije in da moramo reševati znotraj Slovenije, ker dejansko so meje kot takšne zaprte oziroma je izvoz tega blata v druge države omejen.