Spoštovane članice in člani odbora, vabljeni in pa vsi ostali prisotni, vsem en lep dober dan. Začenjam 9. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora oziroma bom kar prebral člane, ki jih bodo nadomestili člani na današnji seji, in sicer Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanko Almo Intihar, poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski in pa dr. Tatjana Greif nadomešča poslanca Miha Kordiša. To so zaenkrat vsa pooblastila.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Obravnava zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH DRUŽINSKEGA ZAKONIKA.

Gradivo za sejo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni: Državni svet, Vlada, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba.

Za predstavitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Branku Tomažiču.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni na seji, predstavniki Vlade.

Dovolite mi, da na kratko predstavim vsebino odložilnega veta na Zakon o spremembah Družinskega zakonika. Državni svet je odložilni veto sprejel na 32. izredni seji in pri tem ocenil, da se je s sprejemom novele družinskega zakonika, s katero naj bi se sledilo odločbam ustavnega sodišča iz junija letošnjega leta, zaobšlo voljo ljudstva. Slednje je svoje želje izrazilo na kar dveh referendumih leta 2012 in leta 2015. Ureditev, po kateri se zakonske zveze ne opredeljuje več kot življenjske skupnosti moža in žene, ampak skupnost dveh oseb, imata posledico ravno to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno, to je pravica istospolnih parov, da lahko posvoji otroka. S tem se neutemeljeno in v nasprotju z voljo ljudstva širi krog možnih posvojiteljev otrok tudi na istospolne partnerje, po drugi strani pa se še vedno ni uslišalo želje starih staršev, da bi lahko posvojili svoje vnuke. Opozarjamo tudi, da se s sprejeto zakonsko možnostjo posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev krši 53. člen Ustave Republike Slovenije, s katerim se zagotavlja varstvo družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine, sprejeta nova ureditev namreč posega dlje kot zgolj v temelje življenjske skupnosti dveh oseb istospolnih partnerjev, namreč omogoča skupno posvojitev otroka, posredno pa tudi možnost oploditve z biodinamično biomedicinsko pomočjo. Z navedeno možnostjo se odstopa od bioloških danosti človeka, ki omogoča, da lahko otroka s odšteta zgolj dve osebi različnega spola, in sicer moški in ženska. S sprejeto novelo Družinskega zakonika se prav tako neprimerno posega v esticionalno razumevanje zakonske zveze in družine, ki jo že tisočletja pojmujemo na enak način, od nekdaj se jo je namreč razumelo kot skupnost moža in žene in njunih potomcev. Z novo ureditvijo se zanika tradicionalne družinske vrednote ter negativno vpliva na pojmovanje materinstva, očetovstva v naši družbi, družini pa se odvzema vlogo temeljne celice družbe kot podlage za nadaljevanje človeškega življenja. V odložilnem vetu prav tako opozarjamo, da mora biti posvojitev pravica otroka, da se mu zagotovi najboljše možno okolje za njegovo odraščanje, vzgojo in življenje, ki mu bo v največjo korist, ne pa pravica dveh odraslih oseb, ki sta si zaželela otroka, da slednjega dobita v varstvo in vzgojo.

Po naši oceni bi bilo treba pri odločitvah o posvojitvi otrok prisluhniti strokovnjakom, ki poudarjajo, da je za dobro otrok in njihov zdrav in optimalen osebni razvoj najprimernejša tradicionalna družina z očetom in materjo, ki sta biološko različnih spolov, in ki imata v družini specifične naloge, ki se jih ne da med seboj nadomestiti. O tem, kot opozarja tudi psiholog doktor Andrej Perko, govori o razvojno razvojna, predvsem pa klinična psihologija in praksa.

Ocenjujejo tudi, da so trenutno vse sodne odločitve glede vprašanj posvojitve otrok v istospolne družine prenagljene. Večina trenutnih raziskav glede vpliva odraščanja otrok v istospolnih družinah namreč ni relevantnih in ne zadosti statično znanstvenih kriterijev.

V razpravi v Državnem svetu in na pristojni komisiji je bila podana tudi ocena, da vsebina sprejetega zakona predstavlja bolj oster poseg v trenutno ureditev, kot bi bilo treba, če bi se upoštevala zgolj tisto, kar je odločilo Ustavno sodišče.

Na podlagi vseh navedenih argumentov menimo, da bi moral Državni zbor ponovno pretehtati svojo odločitev, ki nasprotuje voljo ljudstva in posega v najbolj ranljivo celico družbe, kot je to družina, in bi moral bolj spoštovati tudi 53. člen Ustave.

Prosim vas, da o ponovnem glasovanju zakona ne podprete.

Hvala.

Hvala za predstavitev.

Preden nadaljujemo samo še eno dodatno pooblastilo, in sicer poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert.

Nadaljujemo s sejo, in sicer dajem besedo predstavniku predlagatelja zakona, to je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Simonu Maljevcu, izvolite,

Hvala za besedo.

Zakon o spremembah Družinskega zakonika odpravlja neustavnost, ugotovljeno z dvema odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost trenutno obstoječe ureditve v prvem odstavku 3. člena Družinskega zakonika in 16. členu prej veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki sta zakonsko zvezo opredeljevala le kot življenjsko skupnost moža in žene ter določala, da je za njeno sklenitev potrebno, da sta osebi različnega spola. Veljavna zakonska ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitev zakonske zveze, je bila spoznana kot diskriminatorna. Pogoj za obstoj zakonske zveze iz prve alineje 22. člena zakonika je sodišče z odločitvijo tako razveljavilo.

Poleg tega je ustavno sodišče ugotovilo tudi neustavnost ureditve v 13. in 138. členu nekdanjega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v Zakonu o partnerski zvezi, ki v prvem odstavku tretjega odstavka 2. člena določa, da partnerja v partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka. Posledično je sodišče odločilo, da sta prvi odstavek 213. člena in 223. člena Družinskega zakonika, ki urejata posvojitve, neskladna z Ustavo.

Predlagana sprememba Družinskega zakonika torej odpravlja ugotovljene neustavnosti. S spremembo Družinskega zakonika ne počnemo nič več in nič manj kot prepoznavamo, da različnost ne sme voditi v diskriminacijo.

S Predlogom zakona istospolnim partnerjem priznavamo stvari, ki bi mogle biti priznane že zdavnaj.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije se v skladu z navedenimi odločitvami Ustavnega sodišča s sprejetim zakonom torej zagotavlja nediskriminatorna obravnava partnerskih razmerij raznospolnih in istospolnih partnerjev pri opredelitvi zakonske zveze ter se v skladu s tem enaka obravnava ureja tudi za partnerje, ki niso sklenili zakonske zveze in živijo v zunajzakonski skupnosti. S tem se partnerji v teh zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa Družinski zakonik z zakonsko zvezo ter pravnimi posledicami na drugih pravnih področjih. Med drugim so izenačeni tudi v pogojih, ki jih Družinski zakonik določa glede posvojitve otroka.

Pred sabo imamo torej rešitev, ki je sistemska, ki je celovita, in ki je enostavna. Z enostavno formulo v predlagani noveli zakona odpravljamo neustavno stanje. Odpravljamo diskriminacijo, ki je več let pestila istospolne pare, in odpravljamo neenakost, ki so jo bili ti deležni. V Družinskem zakoniku ne spreminjamo ničesar drugega kot par členov, o katerih se formulacija »zakonska zveza je skupnost moža in žene« nadomesti s formulacijo »zakonska zveza je skupnost dveh oseb«. Torej v zakonodajo vpišemo zgolj tisto, kar je odločilo Ustavno sodišče. Nikomur ničesar ne jemljemo, samo razširjamo pravice tistim, ki jih še nimamo.

Vlada Republike Slovenije je zahtevo Državnega sveta ob ponovnem odločanju o zakonu preučila v okviru svojih resornih pristojnosti ter sledi zakonodajnim rešitvam zakona in podpira zakon o sprejetem besedilu. Vlada Republike Slovenije zato predlaga, da Državni zbor o ponovnem odločanju zakon sprejme.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Besedo dajem še predstavniku Zakonodajno-pravne službe.

Gospod Gal Gračanin, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje. Ugotavljamo, da se navedbe Državnega sveta v obrazložitvi zahteve po večini nanašajo na primernost zakonske ureditve. To je, so vsebinske narave in tako presegajo zakonsko in poslovniško določen okvir nalog Zakonodajno-pravne službe, zaradi česar se do njih v tem delu ne opredeljujemo.

V zvezi z navedbo Državnega sveta o domnevni neskladnosti ureditve skupne posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev v zakonu s tretjim odstavkom 53. člena Ustave pa, tako kot že v mnenju k predlogu zakona poudarjamo, da ureditev skupne posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev ustrezno izvršuje oziroma sledi odločbi Ustavnega sodišča Številka UI91/21, z dne 16. 6. 2022, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila veljavna ureditev posvojitve v prvem odstavku 213. člena in 233. členu Družinskega zakonika, ki je skupno posvojitev otrok dopuščala zgolj heterospolnim partnerjem, v neskladju z Ustavo in Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku šestih mesecev, na način, da izenači heterospolne in istospolne partnerje na področju ureditve skupne posvojitve otrok.

Glede na navedeno ureditev skupne posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev v zakonu, po mnenju Zakonodajno-pravne službe ni v neskladju s tretjim odstavkom 53. člena Ustave.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Odpiram razpravo članic in članov odbora o zahtevi Državnega sveta. Kdo želi razpravljati?

Kolega Prosen Kralj, izvoli.

Dober dan, dobro jutro!

Malo pohitel tokrat…

V glavnem, zdaj tako, Državni svet se v tej današnji razpravi, se pravi, ko nas poziva k ponovnemu odločanju, spet nanaša na to, kar so odločili, na kar je, kakšna je bila odločitev na referendumu. Zdaj bi pa jaz še enkrat rad poudaril da, oziroma poudaril, jaz bi se vprašal, če Državni svet sploh razume institucijo Ustavnega sodišča? Kaj pomeni odločba Ustavnega sodišča in kaj mi danes tu urejamo? Govorimo o čisto drugih stvareh. Referendumi tukaj nimajo nikakršne veze, pa lahko še enkrat povem, da predlagane spremembe zakona torej nikakor niso stvar vladne oziroma politične volje za ali proti, ampak so rezultat izključno spoštovanja ustavnega reda, predvsem pa odločitev Ustavnega sodišča, ki je, pa me dobro poslušajte, nad referendumsko voljo. To je poanta.

Druga stvar, ne bi razhajali(?), ne bi se poglabljal v vse argumente, ampak tale razmišljanja, da kaj je najboljše za otroka, da je to biološka potreba otrok. Mislim, da je, da je to njihova pravica in da najboljše je to, da pač govorimo o neki biološki potrebi, ki nikoli ni dokazana, nikjer, ni dokazane biološke potrebe za razvoj, za razvoj otroka. Tako da mi smo v parlamentu in na odboru veliko o tem razpravljali. Mi je žal, da Državni svet teh očitno razprav ni dobro poslušal, ampak še enkrat poudarjam, da tukaj gre za odločbo Ustavnega sodišča in Ustavno sodišče tudi v tem primeru nikomur nič ne jemlje in ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin.

In da ne bomo preveč razglabljali, bi se jaz v tej točki ustavil, ker se mi zdi, da to, kar sem povedal, da je najbolj pomembno, najbolj pomemben »topik« za današnje seje.

Hvala lepa.

Hvala.

Naslednja razpravljavka je Sara Žibrat.

Najlepša hvala za besedo.

Tudi sama se sprašujem, torej, dragi gospodje svetniki in tu pravim, gospodje, ker sem šla preveriti vašo sestavo in opazila, da so med vami izmed 40 svetnikov samo 4 ženske. Zdi se mi nenavadno, da za Državni svet ženske kvote ne veljajo in morda ravno v tem tiči srž današnjega problema. Ker verjamem, da če bi med vami prevladal ženski materinski čut, da bi razumeli, da je v otrokovo največjo korist imeti ljubeče starše in da bi vam kakšna izmed mater samohranilk povedala, da je vsak ljubeč starš več v otrokovo korist in to ne glede na spol starša. Zato vas tudi jaz sprašujem, državni svetniki, kaj s tem vetom zahtevate od nas poslancev? Ali pričakujete, da bomo kot zakonodajno telo kršili Ustavo? Zanima me, ali vas obvezuje posvetovanje s strokovno in Zakonodajno-pravno službo, torej ali se pri svojem delu držite načel pravne države ali pa svoje odločitve pogojujete z mnenjem civilnih iniciativ tipa za otroke gre?

Zanima me, katera knjiga je za vas knjiga vseh knjig. Ali je to Biblija ali je to Ustava? Ali veste, da se odločbi Ustavnega sodišča že izvajata, torej, da se partnerske zveze istospolnih parov že danes obravnavajo kot zakonske zveze in da že danes lahko istospolni pari vložijo prošnjo za posvojitev? Torej, zanima me, ali Državni svet razume, da gre s spremembo Družinskega zakonika le za formalno odpravo diskriminacije in da je zakonodajno telo dolžno odpraviti vsakršno diskriminacijo v zakonodaji?

Opravičujem se, če nastopam ostro, ampak res bi želela razumeti vaše delovanje. Torej ali gredo vaše odločitve skozi neko strokovno sito ali delujete po lastnih občutkih?

Hvala.