21. izredna seja

Državni zbor

18. 10. 2022

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 21. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jernej Vrtovec, ki bo odsoten od 15.30 do 19. ure, Iva Dimic, ki bo odsotna od 12.30 do 14.30 in od 16. do 17. ure, Ferenc Horváth, Monika Pekošak, ki bo odsotna do 17. ure, Miha Kordiš, Felice Žiža, Janez Cigler Kralj, ki bo odsoten od 15.30 ure do konca seje, Tamara Vonta, ki bo odsotna do 16. ure, pa vidim, da je že prisotna, Anja Bah Žibert, Alenka Helbl, mag. Karmen Furman, dr. Anže Logar, Suzana Lep Šimenko, Zoran Mojškerc, ki bo odsoten od 17. ure dalje, Rado Gladek, ki bo odsoten od 16. ure dalje, Teodor Uranič in Franc Rosec, ki bo odsoten do 15. ure.

Na sejo so bili vabljeni še predstavniki Državnega sveta k 4. točki dnevnega reda in predstavniki Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

In vse, ki ste prisotni, lepo pozdravljam.

Določili bomo dnevni red 21. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 14. oktobra, skupaj s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za širitev nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.

Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, ker prehajamo na odločanje in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)

Zato ugotavljam, da je dnevni red 21. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH DRUŽINSKEGA ZAKONIKA.

Državni svet je namreč na 32. izredni seji 11. oktobra 2022 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika.

In za obrazložitev te zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Branku Tomažiču.

Izvolite!

Branko Tomažič

Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni in predstavniki Vlade!

Dovolite mi, da na kratko predstavim vsebino odložilnega veta na Zakon o spremembah Družinskega zakonika.

Državni svet je v odložilni veto sprejel na 32. izredni seji, pri tem ocenil, da se je s sprejemom novele družinskega zakonika, s katero naj bi se sledilo odločbam Ustavnega sodišča iz junija letošnjega leta, zaobšlo voljo ljudstva. Slednje je svoje želje izrazilo na kar dveh referendumih, prvega leta 2012, drugič pa 2015.

Ureditev, po kateri se zakonske zveze ne opredeljuje več kot življenjske skupnosti moža in žene, ampak kot skupnost dveh oseb, imata posledico ravno to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno. To je pravica istospolnih parov, da lahko posvojijo otroka. S tem se neutemeljeno, v nasprotju z voljo ljudstva širi krog možnih posvojitev otrok tudi na istospolne partnerje, po drugi strani pa stari starši ostajajo brez možnosti posvojitve svojih vnukov.

Opozarjamo tudi, da se s sprejeto zakonsko možnostjo posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev krši 53. člen Ustave Republike Slovenije, s katerim se zagotavlja varstvo družine, materinstvo, očetovstvo otrok in mladine. Sprejeta nova ureditev namreč posega dlje kot zgolj v temelje življenjske skupnosti dveh oseb. Istospolnim partnerjem namreč omogoča skupno posvojitev otroka, posredno pa tudi možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z navedeno možnostjo se odstopa od bioloških danosti človeka, ki omogočajo, da lahko otroka posvojita zgolj dve osebi različnega spola, in sicer moški in ženska. S sprejeto novelo Družinskega zakonika se prav tako neprimerno posega v tradicionalno razumevanje zakonske zveze in družine, ki jo že tisočletja pojmujemo na enak način; od nekdaj se je to namreč razumelo kot skupnost moža žene in njunih potomcev. Z novo ureditvijo se zanika tradicionalne družinske vrednote ter negativno vpliva na pojmovanje materinstva in očetovstva v naši družbi, družini pa se odvzema vlogo temeljne celice družbe kot podlage za nadaljevanje človeškega življenja. V odložilnem vetu prav tako opozarjamo, da mora biti posvojitev pravica otroka – ponavljam, pravica otroka -, da se mu zagotovi najboljše možno okolje za njegovo odraščanje, vzgojo in življenje, ki mu bo v največjo korist, Ne pa pravica dveh odraslih oseb, ki sta si zaželela otroka, da slednjega dobita v varstvo in vzgojo. Po naši oceni bi bilo treba pri odločitvah o posvojitvi otrok prisluhniti strokovnjakom, ki poudarjajo, da je za dobro otrok in njihov zdrav in optimalen osebni razvoj najprimernejša tradicionalna družina z očetom in materjo, ki sta biološko različnih spolov in ki imata v družini specifične naloge, ki se jih ne da medsebojno nadomestiti. O tem, kot opozarja tudi psiholog dr. Andrej Perko, govorijo razvojna, predvsem pa klinična psihologija in praksa. Ocenjujemo tudi, da so trenutno vse odločitve glede vprašanja posvojitve otrok v istospolne družine prenagljene, saj trenutno ni na voljo dovolj relevantnih raziskav glede vpliva odraščanja otrok v istospolnih družinah, namreč, katerih rezultati bi zadostovali statistično znanstvenim kriterijem.

Posebej bi želel izpostaviti, da Državni svet v skladu s svojimi ustavno danimi pristojnostmi ne izpodbija odločb Ustavnega sodišča – tu smo večkrat imeli očitke -, ampak želi, da Državni zbor kot zakonodajalec še enkrat dobro razmisli o tem, ali je način, na katerega se želi implementirati odločitev Ustavnega sodišča v zakonodaji, res pravi. V razpravi v Državnem svetu je bila namreč podana ocena, da vsebina sprejetega zakona predstavlja bolj oster poseg v trenutno zakonodajo, zakonodajno ureditev in družino kot temeljno celico družbe, kot je bilo to predvideno z odločitvijo Ustavnega sodišča.

V skladu z vsem navedenim vas pozivam, da ob ponovnem glasovanju zakona ne podprete.

Hvala.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo podpredsedniku - samo trenutek -, podpredsedniku Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, gospodu Soniboju Knežaku. Se opravičujem. Izvolite.

Hvala, spoštovana predsednica.

Cenjene kolegice, dragi kolegi, predstavniki Vlade!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 9. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Predstavnik Državnega sveta je opozoril na ključne pomisleke, zaradi katerih je Državni svet vložil zahtevo za ponovno odločanje ter pozval Državni zbor, da ponovno pretehta svojo odločitev.

Državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predstavil mnenje Vlade o navedbah, ki izhajajo iz zahteve, in med drugim pojasnil, da Zakon o spremembah Družinskega zakonika zagotavlja nediskriminatorno obravnavo istospolnih partnerjev glede sklenitve zakonske zveze ter ureditve pogojev za posvojitev otroka. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je pojasnil, da se navedbe v zahtevi Državnega sveta večinoma nanašajo na primernost zakonske ureditve, torej so vsebinske narave in presegajo zakonsko ter poslovniško določen okvir Zakonodajno-pravne službe. Glede ureditve skupne posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev v Zakonu o spremembah Družinskega zakonika pa je pojasnil, da ta po mnenju Zakonodajno-pravne službe ni v neskladju s tretjim odstavkom 53. člena Ustave. V razpravi so članice in člani odbora razpravljali o posledicah spremenjene definicije zakonske zveze ter izenačitve heterospolnih in istospolnih partnerjev na področju ureditve skupne posvojitve otrok. Podporniki zakona o spremembah o spremembah Družinskega zakonika so poudarili, da se z zakonom odpravlja diskriminacijo in implementirata dve odločbi Ustavnega sodišča. Obe odločbi Ustavnega sodišča sta neposredno izvršljivi, spremembe ki se jih uvaja z zakonom o spremembah Družinskega zakonika pa so že v veljavi. Pojasnili so še, da zakonodajni referendum ne more biti pravno sredstvo zoper odločbo ustavnega sodišča, in da večina ne more odločati o usodi manjšine. Nasprotnikom zakona o spremembah družinskega zakonika so očitali, da se postavljajo nad Ustavno sodišče, borijo proti neenakopravnosti in širijo strah. Poudarili so tudi, da je v postopku posvojitve varstva v korist posvojenca vedno na prvem mestu. Nasprotniki zakona o spremembah Družinskega zakonika so izpostavili nekaj mednarodnih dokumentov in določb Ustave Republike Slovenije. Opozorili so na 16. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pri ustvarjanju družine eksplicitno navaja moški in ženski spol. Izpostavili so 3. in 39. člen Konvencije o otrokovih pravicah, ki državam podpisnicam oziroma njihovim institucijam nalaga, da morajo otroke v koristi biti glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki. Pojasnili so še, da je v 53. členu Ustave določeno, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Omenili so tudi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, voljo ljudstva, ki je v obravnavani temi bila izražena že na treh referendumih, pa se s sprejemom Zakona o spremembah Družinskega zanika zakonika zaobšlo. Po opravljeni razpravi je odbor z večino glasov vseh članov sprejel mnenje, da je Zakon o spremembah Družinskega zakonika ustrezen.

Hvala.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja pa dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer gospodu Simonu Maljevcu, državnemu sekretarju iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izvolite.

Simon Maljevac

Hvala za besedo. Danes ponovno odločamo o noveli Družinskega zakonika. Pred sabo imamo rešitev, ki je sistemska, ki je celovita in ki je enostavna. Z enostavno formulacijo predlagani noveli zakona odpravljamo neustavno stanje, odpravljamo diskriminacijo, ki je več let pestila istospolne pare in odpravljamo neenakost, ki so jo bili ti deležni. V Družinskem zakoniku ne spreminjamo ničesar drugega kot par členov, o katerih se formulacija »zakonska zveza je skupnost moža in žene« nadomesti s formulacijo »zakonska zveza je skupnost dveh oseb«. Nikomur ničesar ne jemljemo, samo razširjamo pravice tistim, ki jih še nimajo. S to preprosto spremembo istospolni pari končno pridobijo pravice, ki pripadajo zakonski zvezi. Dosedanja zakonodaja je bila zastavljena nepravično, saj je prebivalke in prebivalce na podlagi spolne usmerjenosti obravnavala različno, istospolni pari pa so od leta 2006 sicer lahko registrirali partnersko skupnost, od leta 2017 pa sklenili partnersko zvezo. To je bilo doseženo po dolgoletnih prizadevanjih, ki so vključevala tudi dve referendumski kampanji. Sklenitev zakonske zveze in posledično možnost začetka postopka za posvojitev otroka, pa sta vse do sedaj ostali ekskluzivni pravici raznospolnih parov. Spol in spolna usmerjenost bi morala biti pri pridobivanju pravic nepomembna, zato pri trenutnem stanju Družinskega zakonika niti ne moremo govoriti o različno urejenih pravicah, ampak smo soočeni z jasnim primerom diskriminacije in kršenja pravic.

Danes imamo možnost, da naredimo korak naprej in sprejmemo zakonodajo, ki bo izenačila pravice ljudi ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Če sprejmemo spremembe, ki so pred nami, se jutri svet ne bo sesedel sam vase. Vse že obstoječe zakonske ali zunajzakonske zveze bodo jutri še vedno obstajale Pravne posledice življenjskih skupnosti dveh oseb različnega spola, se v primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo ne spreminjajo. Mož in žena ostajata mož in žena, mama in oče pa mama in oče.

S predlogom prav nihče ničesar ne izgublja, lahko pa nekateri zelo veliko pridobijo. Nasprotnikom pa priporočam, da se začnejo namesto s homofobijo, ukvarjati s tem, pod kakšnimi pogoji živijo otroci in kakšno okolje je zdravo zanje. Hkrati naj začne(?) ustvarjati pogoje, da bodo vse družine, ne glede na njihovo obliko, pa naj bosta starša dva ali eden, istega ali različnega spola, omogočale otroku razvoj njegovih potencialov in predvsem lepo življenje.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne pristajamo na trgovanje s človekovimi pravicami, zato novelo Družinskega zakonika podpiramo.

Hvala.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Hvala lepa.

Zdaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin in prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

V njenem imenu kolegica Alenka Jeraj. Izvolite.

Lep pozdrav!

Državni svet je ob vetu na Družinski zakonik opozoril na dejstva, na katera opozarjamo tudi v Poslanski skupini SDS. Istospolni partnerji so tudi po trenutni ureditvi v vseh ključnih elementih obravnavani enako kot raznospolni partnerji, razlikujejo se zgolj v poimenovanju življenjske skupnosti, v kateri živijo. 12. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske. Njen pomen je v zasnovanju družine, kar smo zapisali tudi v Ustavo Republike Slovenije.

Za ureditev statusa istospolnih oseb je bil sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki določa partnersko zvezo in nesklenjeno partnersko zvezo, podobno kot poznamo zunajzakonsko zvezo pri dveh heteroseksualnih osebah. Vsa ostala določila, ki veljajo za zakonsko zvezo, veljajo tudi za partnersko zvezo in v obeh zvezah imajo partnerji enake pravice in dolžnosti, razlika je le pri posvojitvah, ki do novele istospolnima zakoncema niso bile omogočene, razen za posvojitev biološkega otroka, a tudi tega lahko posvojijo le, če se je drugi starš odrekel starševskim pravicam.

Z novelo Družinskega zakonika se ruši tradicionalne družinske vrednote ter negativno vpliva na pojmovanje materinstva in očetovstva v naši družbi in družini in njenemu že tisočletja sprejetemu pojmovanju se s tako sprejetimi določbami odvzema vlogo temeljne celice družbe, kot podlage za nadaljevanje človeškega življenja, otrokom pa krši njihova temeljna pravica, da so pri vzgoji deležni tako moškega kot ženskega principa čustvovanja, vzgoje in delovanja. Nešteto raziskav in analiz kaže, da je to najboljše okolje za razvoj otroka in na tem temeljijo družbeni sistemi, medicina, biologija, sociologija, ves družbeni ustroj.

Istospolne osebe so med nami in s tem nimamo nobenih težav, še več, prve neenakosti smo začeli odpravljati v desnosredinskih vladah. V konvenciji o človekovih pravicah ni pravice do posvojitve in to ni človekova pravica, tudi v naši Ustavi ni člena, ki bi govoril o posvojitvah, zato polemiziramo z odločitvijo Ustavnega sodišča, saj ni kršen noben člen Ustave, če istospolne osebe ne morejo posvojiti otroka. Do posvojitve pride zato, ker otroku, ki je zaradi različnih okoliščin ostal brez staršev ali ne more živeti v matični družini, iščemo najbolj primerno okolje za življenje in ne obratno. To ni pravica dveh, ki sta si zaželela otroka.

Ustavno sodišče je že dvakrat dovolilo referendum o tej temi, saj je možnost posvojitve otroka v istospolno skupnost nekaj, o čemer se moramo ali ne dogovoriti kot družba. Po referendumu v letu 2015 je nekdanja poslanka SMC, danes pa predsednica Sodišča v Mariboru, Jasna Murgel, zapisala, citiram, »Eno leto hitro mine, vmes menjamo sodnike Ustavnega sodišča. Zato taka odločitev Ustavnega sodišča v tej sestavi.«

O tej temi se pogovarjamo že leta in vedno znova prihajajo nove informacije o posledicah takih odločitev v nekaterih drugih državah. Takoj po izenačitvi zakonske in partnerske zveze, se okrepi v javnosti in v šolah LGBT plus propaganda in teorija spola, otroke se navdušuje za spremembo spola, ko nastopijo težave, pa jih pustijo same. Po podatkih v veliko primerih to pripelje do osebnih travm, nepredvidenih bolezni, ki jih nato nihče ne želi zdraviti in so take osebe prepuščene same sebi.

Namesto da bi tudi v Sloveniji predstavili vse relevantne podatke in težave, ki so se zaradi podobnih odločitev pojavile v drugih državah zagovorniki o tem ne želijo slišati nič in so hiteli s sprejemom zakona po skrajšanem postopku, da se onemogoči javna razprava, o kateri sicer tako radi govorijo in jo vedno zahtevajo. V ZDA, kjer so posvojitve v istospolni skupnosti možne že zadnjih 20. let, prihaja do pričevanj teh otrok. Enoglasno so Katy Faust, Robert Oskar Lopez, Mili Fontana in Heather Barwick spregovorili in povedali, citiram: »Posvojitev v istospolno skupnost je zločin nad otroki.« Vsi so tudi sprožili tožbe proti odločitvi državnih organov, ki so jih dodelili v istospolne skupnosti.

V Poslanski skupini SDS bomo glasovali proti noveli Družinskega zakonika. Prav tako odločno zavračamo uvajanje LGTB plus propagande in teorije spola v naše vrtce in šole, kar novela Družinskega zakonika prinaša.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Hvala lepa. Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati in v njenem imenu kolega Aleksander Reberšek.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Vlada je predlog Družinskega zakonika vložila z namenom odprave neustavnosti, ko je Ustavno sodišče ugotovilo z dvema odločbama. Neustavno je, da je zakonska zveza življenjska skupnost le moža in žene ter da je za njeno sklenitev potrebno, da sta obe osebi različnega spola. Neustavno je, da partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v 6 mesecih, hkrati pa je določilo, da vsebina odločbe že velja ter se uporablja takoj. V Družinskem zakoniku se pri definiciji zakonske zveze besedilo moža in žene nadomesti z besedilom dveh oseb. Vse do sedaj sklenjene istospolne partnerske zveze se bodo s soglasjem partnerjev v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona preoblikovale v zakonske zveze. Če soglasja ne bosta podala bo partnerska zveza prenehala. Možnost istospolne zakonske zveze pomeni, da bosta istospolna zakonca lahko skupaj posvojila otroka. Družinski zakonik – zanimivo - še vedno ohranja določbo, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Nerazumljivo pa je, kako je lahko pri zasnovanju družine pomen zveze med možem in ženo enako kot pomen zveze med dvema osebama istega spola.

V Novi Sloveniji se z obema odločitvama Ustavnega sodišča ne strinjamo. Ocenjujemo, da je dosedanja ureditev istospolne partnerske zveze položaj in pravice oseb v teh zvezah urejala ustrezno. Istospolna partnerska zveza je v dosedanji ureditvi med partnerjem že določala vse pravice in obveznosti kot veljajo za zakonsko zvezo med možem in ženo. Obe zvezi sta bili izenačeni v vseh elementih, razen pri posvojitvi otroka ter oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Edini dejanski učinek nove ureditve, ki jo prinaša določitev Ustavnega sodišča je možnost dveh žensk ali dveh moških, da posvojita otroka. Temu v Novi Sloveniji nasprotujemo. Korist otroka namreč pretehta nad vsakim interesom odrasle osebe. Na posvojitev ne bi smeli gledati kot na pravico odraslih oseb. Pravica do posvojitve ne obstaja, nanjo moramo gledati izključno kot na dolžnost, da otroku zagotovimo najboljšo mogočo družino. Zveza moškega in ženske je zveza, iz katere po njeni naravni naravi izvira novo otroško življenje. Na drugi strani je zveza med dvema ženskama in dvema moškima zveza, iz katere po njeni naravni naravi novo življenje ne more izvirati. Razlika v naravi raznospolne in istospolne zveze na področju človeške reprodukcije in oblikovanja družine je tako zelo velika, da je tudi razlikovanje pri možnostih dodeljevanja otrok v posvojitev popolnoma utemeljeno. Temelji človeške kulture ter celo naša ustavna ureditev z razlogom prepoznavajo poseben pomen tako materinstva kot očetovstva. V Novi Sloveniji si želimo, da bi lahko posvojenemu otroku zagotovili oboje ter da ne bi bil prikrajšan za eno od teh dveh neprecenljivih dobrin. Nobena še tako dobra mama ne more nadomestiti očeta in noben še tako dober oče ne more nadomestiti mame. Ko poslušam koalicijo, Vlado, da zakon nikomur nič ne jemlje jim odgovarjam: »Posvojenim otrokom jemljete mamo ali očeta.« Nekaterim od njih boste vzeli možnost, da bi v svojem življenju imeli mamo, nekaterim od njih boste vzeli možnost, da bi v svojem življenju imeli očeta.

Na Odboru za delo smo včeraj poslušali od poslanke Svobode, da volja ljudstva ni relevantna. Jaz pa menim, da bi odločanje o tej vsebini moralo ostati v pristojnosti zakonodajalca oziroma če smo nekoliko bolj natančni v pristojnosti ljudstva. Ljudstvo je o tem namreč že povedalo svoje mnenje dvakrat. S skoraj 700 tisoč glasovi se je na dveh referendumih zavzelo za to, da tudi posvojeni otroci dobijo očeta in mamo. Predlog Družinskega zakonika pa to jasno izraženo voljo ljudstva v celoti in brezsramno potepta. Družinski zakonik je bil sicer sprejet 4. oktobra, nato pa je Državni svet na zakon vložil veto. Tam je očitno še nekaj zdrave pameti. Je pa odločitev Državnega sveta prinesla še več razprave, ki ste jo želeli v koaliciji čim bolj omejiti. V Novi Sloveniji bomo ponovno odločno proti.