Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Pričenjamo 5. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani: poslanka Meira Hot, poslanka Andreja Kert, ki jo nadomešča poslanka Vera Granfol.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO O UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI SODIŠČ ZA LETO 2021, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K točki dnevnega reda pa smo vabili Vrhovno sodišče, Sodni svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet.

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021 je Državnemu zboru posredoval predsednik Vrhovnega sodišča skladno s tretjim odstavkom 60.b člena Zakona o sodiščih. Odbor za pravosodje ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021.

Gospod predsednik Vrhovnega sodišča.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi člani in članice Odbora za pravosodje, tudi ostali prisotni!

Zahvaljujem se za povabilo in za to priložnost, da imam možnost predstaviti poročilo še na ta neposreden način.

Pa bi morda začel kar s tem, da bi v teh uvodnih besedah bil relativno kratek, ker poročilo v vsej svoji obsežnosti, obogateno s podatki, tabelami in tako dalje, ste prejeli in bi se dotaknil morda za tistih stvari, ki jih ocenjujem, da jih je potrebno poudariti, pa seveda se potem lahko še v razpravi karkoli dopolni.

Seveda je leto 2021 že nekoliko oddaljeno, na kar se nanaša to poročilo, vendar tudi to leto 2021 je bilo zaznamovano z epidemijo covida tudi v sodstvu. Torej te podatke, ki jih obravnavamo, in to poročilo je treba tudi v tem kontekstu nekako upoštevati in biti, bom rekel, v povezavi z letom 2020 in hkrati z letom poprej ali pa leti poprej, tako da se pride bolj do nekako realne slike, kje smo oziroma kje smo bili na koncu leta 2021 z našim poslovanjem. Ampak bi vseeno te osnovne podatke povedal. In sicer, da smo v tem covidnem letu 2021 prejeli nekaj čez 800 tisoč zadev, kar je bilo že več kot v letu 2020, ko je bil takrat zaznan padec nekaj procentov v primerjavi z letom 2019. In rešili smo jih približno 817 tisoč zadev, kar je približno 10 % več kot v predhodnem letu, vendar še nekoliko manj kot v letu 2019, tako da smo na koncu leta imeli 128 tisoč nerešenih zadev, s tem, da je bilo to pa že znižano v primerjavi z letom 2020 in tudi v primerjavi z letom 2019 za 4 %. V tem kontekstu je morda še dobro se ozreti na to, da smo v letu v primerjavi z letom 2016 imeli pa že 31 % znižano število nerešenih zadev. Torej v preteklem letu smo obvladali pripad, torej rešili več zadev, kot smo jih prejeli, tako da je bilo to cirka 101 % obvladovanj ta pripad zadev. In tudi v tem kontekstu, če izločimo tukaj samo pomembnejše zadeve, ki jih tudi posebej v poročilu prikazujemo, ki jih smo prejeli približno 117 tisoč in rešili 118 tisoč, smo obvladovali pripad tudi v tem delu 101 %. Predvsem pa je pomembno, da so prvostopenjska sodišča, tukaj mislim na okrožna in okrajna sodišča, izrazito bolje delovala v letu 2021 kljub tem covidnim omejitvam v primerjavi z letom 2020 in je tako se zaznalo povečano število rešenih zadev na okrožnih sodiščih za 4 % v primerjavi s predhodnim letom, na okrajnih sodiščih pa celo za 14 % večje število rešenih zadev. Tako da če gledam samo te podatke, bi lahko moja ocena pa mojih sodelavcev bila, da je bilo poslovanje dobro in nekako tudi ustrezno prilagojeno tistim covidnim razmeram, ki so še vedno nas na nek način omejevale v poslovanju v preteklem letu.

V zvezi s poslovanjem je treba seveda se dotakniti tudi vprašanja kadrov. Tukaj imamo v poročilu tudi podatek, da je sodnikov bilo 882, vseh sodnikov na slovenskih sodiščih. Če upoštevamo samo njihovo dejansko prisotnost, torej če odštejemo bolniške, porodniške in podobne odsotnosti, potem je dejanska prisotnost 802 in v tem kontekstu je pomemben podatek, da smo število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev znižali pod 42. To poudarjam zaradi tega, ker je bila pred desetletjem sprejeta strateška usmeritev, da se zniža število sodnikov v Sloveniji tako, da pridemo do številke 42 na 100 tisoč prebivalcev in mi smo to številko že znižali še dodatno. Podpornega osebja je na sodiščih 3 tisoč 300 in še nekaj zraven, ampak v zvezi s to problematiko bom že na začetku izpostavil, da imamo s podpornim osebjem težave, ampak ne z njimi, ampak s tem, kako jih pridobiti, kako jih usposabljati. Zaradi tega, ker so plače za to sodno osebje toliko nizke, da imamo težave za pridobiti od strojepisk naprej, preko informatikov, sistemskih inženirjev in tako dalje, kar bo morda tudi kaj več besed še kasneje rečeno. To nam včasih dejansko onemogoča izvajanje naše dejavnosti. Zapisnikarice, torej, če pridejo na sodišče na podlagi razpisov, so v takem stanju, da jih je treba šele usposabljati, da so sposobne opravljanja svojega dela, potem ko jih usposobimo pa odidejo. In dejansko se dogaja, da se glavne obravnave odpovedujejo, ker nimamo tega osebja za izvajanje obravnav. Drugi problem je s sistemskimi inženirji, ker imamo tudi v letošnjem letu na primer letno opredelitev za prednostno področje našega delovanja uvajanje elektronskega poslovanja. Vendar 15 razpisov smo v leto, v letošnjem letu že imeli za sistemske inženirje in nismo mogli nobenega izbrati, ker ali ni bilo prijav ali pa so bile prijave neustrezne. Poleg tega pa so začeli tudi sistemski inženirji odhajati, saj poiščejo zaposlitve z boljšo plačo in z bolj izzivalnimi, torej v tem smislu tudi pogoji zaposlitev.

Mi smo že v preteklih letih in tudi v letu 2021 opozarjali, da se ta plačna nesorazmerja ustvarjajo tudi znotraj so sodstva samega. Taka najbolj očitna nelogičnost je, da strokovni sodelavci na sodiščih pridejo do višjih plač od okrajnih, okrožnih sodnikov, dosegajo celo plače višjih sodnikov, in potem je povsem logično, da nimajo nobenega interesa, da bi se prijavljali na razpise za sodniška mesta, ker bi s tem zdrsnili na nižjo plačo.

Poleg tega je problematika, ki izvira iz vseh teh okoliščin, tudi ta, da v sodstvu enostavno nimamo več pripravnikov. Pred 10 leti so bile vrste. Po več 100 pripravnikov je čakalo vrsto, da so lahko začeli pripravništvo na sodiščih. Sistemiziranih je bilo več 100 mest. Tudi volonterskih pripravnikov, mislim, da čez 300 mest za volonterske pripravnike. Vendar zdaj pride sem pa tja kak pripravnik. Mislim, da v zadnjem času so nekatera višja sodišča celo brez pripravnikov, mislim, da na ljubljanskem 2 pripravnika oziroma da sta se javila 2 pripravnika.

Tako da, tudi tukaj je videti, da mi pravzaprav nimamo več nekega realnega bazena za usposabljanje za sodniško službo, zaradi tega, ker so razmere, predvsem plačne razmere take, da to področje ni več zanimivo, čeprav si je to težko predstavljati, kako si nek usposobljen pravnik s pravniškim državnim izpitom ali pa za pridobivanje pravniškega državnega izpita ne bi želel zaposlitve v pravosodju.

To so problemi, ki so resni, in zato jih nekako dajem tudi v ospredje te moje predstavitve.

Sicer se odvijajo tudi neki pogovori z Ministrstvom za pravosodje. Naša delovna skupina, ki je bila ustanovljena za ta namen, se tudi o tem pogovarja in skuša priti do kakšnih rezultatov, ampak problemi so resni.

Vrhovno sodišče je torej enako kot višja sodišča v državi znižalo število nerešenih zadev. Tudi na teh sodiščih se obvladuje pripad tam okrog 100 %, vendar pa je bistveno to, da na Vrhovnem sodišču je povprečni čas rešitve zadeve 3 in 3 in pol meseca, na višjih sodiščih pa 1 mesec in pol. Tako da vidimo, da vse tisto, kar je morda problematično, se nahaja pravzaprav na prvi stopnji, kjer se orje ledi na pravzaprav s sodnim postopkom naprej.

Kot posebno problematiko bi izpostavil Ustavno sodišče oziroma postopke, ki potekajo pred Ustavnim sodiščem, in sicer iz dveh razlogov: prvič je, da se pristojnosti upravnega sodstva izrazito večajo po sprejetih zakonodajnih določbah, kjer se tudi, kar malo nekritično morda včasih določa, da so zadeve, ki naj se obravnavajo v upravnem sodstvu, prednostne, nujne, tako da je skoraj vsaka zadeva, ki pride na upravno sodišče, šteta kot nujna, in se potem na ta način sploh ne ve več, kako razvrščati te zadeve, ker ni res enega izjemnega znaka za to, da bi bila zadeva res potrebna kot nujne obravnave ali prednostne obravnave in to dejansko, potem onemogoča neko uravnoteženo načrtovanje pripada.

Druga zadeva, ki se nanaša na upravno sodstvo je, da se na podlagi uveljavljene sodne prakse Ustavnega sodišča, Evropskega sodišča za človekove pravice in tako naprej pričakuje izvajanje obravnav v vseh zadevah, ki skoraj v vseh zadevah, ki pridejo na Upravno sodišče in žal je ta praksa privedla do tega, da potem potrebujemo tam tri sodnike, ki se zberejo in marsikdaj po podatkih, ki so mi jih posredovali sodišč, se dogaja, da se na sodišče pride zato, da se pove, da se nima nič za povedati in potem je zadoščeno tej neposredni obravnavi na glavni obravnavi. To je problem procesnih predpisov, kjer so tudi že predlogi z naše strani in upam, da jih bo Ministrstvo za pravosodje ustrezno osvojilo in določene zakonske spremembe tukaj uvedlo. Po drugi strani imamo velik in je bil velik pripad tudi že v lanskem letu s temi problemi, ki se nanašajo na prekrškovne postopke v zvezi z tako imenovanimi čezmejnimi zadevami naših ribičev v Piranskem zalivu. Iz tistega zaliva prihaja na stotine odločb, ki jih mora sodstvo reševati in dejansko so neizvršljive. To je povsem nesmiselno delo, zato da zadostimo nekim zakonskim določbam, da jih pač zadeve pripeljemo do konca v sodnem postopku, ampak izterjati glob se tam ne da in druga država, ki je tukaj angažirana na ta način, da bi lahko prevzela te zadeve pač ne kaže nobene pripravljenosti in tudi je ni pričakovati. Tako da ne vem, kako bi drugače ocenil kot povsem nesmiselno delovanje na takih delovnih zadolžitvah. Kot posledica covidne, covidne situacije je tudi v lanskem letu mogoče za poudariti to, da so se prav zaradi teh razlogov na prvih stopnjah podaljšali postopki. Bilo je več preložitev, več opravičevanj in tako dalje, ponavljati je bilo treba glavne obravnave in druge naroke. Tako da so se postopki podaljšali na primer na civilnem pravdnem postopku na okrožju iz 20 na 23 mesecev, na okrajnem civilnem iz 13 na skoraj 15 mesecev, okrožni so se podaljšali iz 10 mesecev na skoraj 11 mesecev in okrajni iz 14 na 16 mesecev. Torej ti podatki povedo, da smo poslovali res v nekih izjemnih razmerah.

V zvezi s posebnimi problemi, ki se zaznavajo pri našem delovanju naj izpostavim še posebej družinsko problematiko družinskih postopkov in skrbi za otroke v zvezi s tem. Ker je nujnost hitre obravnave predpisana in ker smo zaznali, da je to tudi v javnosti odmevalo smo imenovali posebno delovno skupino, ki je analizirala te težave in ugotovila, da pravzaprav je bilo v letu 21 rešenih 23 % več kot v letu 20, da je število nerešenih zadev na tem področju padlo za 9 %. Postopek se je pa podaljšal iz štirih mesecev in pol na šest mesecev.

Ampak tukaj je pa velika težava, ki nastaja in ki ni na strani sodstva, ker je v nekaterih zahtevnih zadevah s tega pravnega področja izrazito pomanjkanje izvedencev, tako da se skorajda jih težko prvič dobi, to so izvedenci klinične psihologije ali pedopsihiatrije. In če se jih dobi, so časi izdelave izvedenskih mnenj tam okrog enega leta, vendar analiza, ki je bila opravljena, je ugotovila prav zaradi tega, ker smo želeli dobiti podatek, koliko se pravzaprav imenuje izvedencev v teh primerih, je bilo ugotovljeno, da niti ni presenetljivo kakšna velika številka, ampak je približno 5 % vseh teh družinskih zadev tistih, v katerih se je imenovalo izvedence. Ampak trajanje v teh postopkih očitno tako odmeva v javnosti, da zasenči vse druge postopke, ki potekajo relativno hitro in uspešno. Druga taka specifična problematika, ki je bila zaznana tudi v delovno-socialnem sodstvu, se nanaša na te množične spore, ki se nanašajo velikokrat na plačna vprašanja javnih uslužbencev, kjer so stranke policisti, vojaki in druge osebe javnega sektorja. In v teh zadevah, kar smo tudi že opozarjali v preteklih letnih poročilih, ni zaznati, tudi takrat, ko se ima že sodne odločbe, ki nakazujejo smer odločanja sodišč, v teh primerih ni zaznati pripravljenosti državnega odvetništva za poravnavanje, za iskanje poravnav v tovrstnih zadevah, ki so še odprte, da bi se s tem razbremenilo sodstvo brez potrebnega obravnavanja, ker se bolj ali manj že lahko ve, kako bo sodišče v takih primerih odločalo.

Morda je prav, da omenim tudi glede kakovosti sojenja nekaj besed, ker je v sodstvu že 4 leta v veljavi projekt izboljšanja kakovosti sojenja, ki je bil že obravnavan tudi v prejšnjih poročilih in je na podlagi teh usmeritev na Vrhovnem sodišču in sicer v sodstvu bilo sprejeto nekako neka strateška usmeritev, da glede na to, da smo nekako obvladali te t. i. v preteklosti sodne zaostanke, ki jih zdaj dejansko več ni, imamo pač določeno število nerešenih zadev, ki so v vsakem trenutku na vsakem sodišču, ampak usmeritev je bila, da damo več pozornosti na kakovost sojenja. In zato morda govori, da gremo v pravi smeri tudi delež razveljavljenih sodnih odločb v pomembnejših zadevah, ki je v tem letu 2021 najnižji v zadnjih petih letih. Če je bilo v letu 2016 razveljavljenih 19 % zadev, ki so prišle v pritožbene postopke, je v letu 2021 takih 14,6 %. In vsako leto se je ta procent zniževal in se torej tudi dviguje procent potrjenih sodnih odločb. S tem, da tudi iz poročila boste lahko videli tam prikaz, koliko zadev sploh gre v pritožbe. In gre za majhne procente zadev, ki nadaljujejo pot v pritožbenih postopkih v primerjavi s celoto rešenih zadev, kjer sploh ne pride do uporabe pravnih sredstev. Zanimivo je tudi, da se izboljša zaupanje javnosti v sodstvo. Mi delamo vsake dve leti raziskave zaupanja javnosti v naše delo preko neodvisne zunanje institucije, ki je izbrana na podlagi javnega razpisa, pa tudi Eurobarometer je ugotavljal te podatke, in ugotavljamo, da se je zaupanje v sodstvo v zadnjih letih konstantno izboljševalo, še posebej tudi med, bom rekel, podjetniki oziroma podjetji, enako pa tudi med pri splošni javnosti. Zlasti nas veseli, da so najboljše ocene za delovanje sodstva v teh vprašalnikih, anketah dali uporabniki sodnih storitev, torej tisti, ki pridejo na sodišče, ki imajo izkušnje s sodnim postopkom in z izidom le teh.

Zdaj bi se morda še dotaknil tega vprašanja, ki se tiče tudi Državnega zbora. Omenil sem že prej pristojnosti, ki se nanašajo na upravno sodstvo in sicer, da se povečujejo njegove pristojnosti, pa bi lahko rekli, da se tudi nekatera pravna področja, ki jih izvršuje sodstvo, lahko izvršujejo drugje, v drugih organih, ni nujno, da so to sodišča in je to tudi v drugih državah urejeno na ta način, da se sodišča pravzaprav koncentrirajo na delovanje v tistih sodnih postopkih, kjer je potrebna sodna odločitev o nekem spornem razmerju. Mi pa imamo recimo zemljiško knjižne zadeve, ki niso nujno v okviru sodstva, tudi izvršilni postopki ponekod sploh niso, ker tam že obstaja pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere se potem izvršilne postopke lahko vodi in tako dalje. Tako, da mi smo tudi že predlagali Ministrstvu za pravosodje, da se preuči pravzaprav tiste zadeve, ki bi lahko bile izvzete, med drugim lahko omenim tudi vprašanje brezplačne pravne pomoči, kjer se ugotavlja pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči tistim strankam, za katere imajo vse druge institucije že zbrane vse podatke, vendar mora sodstvo, sodnik, pristojna sodna oseba zbirati dodatno te podatke v vsakem konkretnem primeru, ko gre za postopek na sodišču in bi vse te podatke lahko sodišču le sporočila tista institucija, ki ima že nabor teh podatkov zbran iz drugih razlogov.

V preteklem letu, tako kot nadaljujemo tudi letos, se veliko vlaga v informatizacijo sodstva. To so projekti, ki so povezani tudi s financiranjem z evropskimi sredstvi in ena najbolj takih odmevnih zadev na tem področju, ki jo želim izpostaviti, so e-dražbe, tako da se elektronsko vodijo vse tiste dražbe, ki so sicer v sodnih postopkih izpeljane in so bile prej fizično, s prisotnostjo in fizično prisotnostjo zainteresiranih. Zdaj to poteka na elektronski način, bolj transparentno, bolj tudi fer do teh, ki se udeležujejo teh dražb kot dražitelji in brez nekih zakulisnih dogovarjanj to ni možno. Zato je to dokaz, kako se tudi preko elektronskega poslovanja postopke lahko napravi bolj učinkovite, hkrati bolj transparentne in bolj poštene. Letos smo opredelili elektronsko poslovanje kot eno prednostnih področij, ker naj bi bili vsi ti postopki informatizacije v sodstvu zaključeni po moji specialni odredbi, ki sem jo zastavil in naložil sodelavcem do konca leta 2022, vendar zaradi tistih problemov, ki sem jih prej omenil, da nismo mogli dobiti ustreznega kadra, da se tudi na naše javne razpise za zunanje sodelovanje pri naših projektih ne javljajo tista podjetja, ki so usposobljena za to področje, ker smo očitno premalo interesantni iz finančnega vidika, torej nismo jih mogli izpeljati, ampak izpeljani bodo ti projekti v naslednjem letu, to je pa tudi rok, ki se ga zahteva za upravičenje uporabe evropskih sredstev na tem področju. Ne morem mimo tega, da ne bi tudi v letnem poročilu, lani smo dosti pozornosti namenili prostorskim pogojem delovanja sodišč v Ljubljani prav zaradi tega, ker veste verjetno že, saj to smo tolikokrat že sporočali v javnost, da deluje sodstvo, zlasti prvostopenjska sodišča v Ljubljani na osemnajstih najetih lokacijah raztreseno po Ljubljani. Tako da smo celo nek zemljevid pripravili, neko zgibanko, da se ljudje, ko pridejo na recimo Tavčarjevo 9, ker si vsi predstavljajo, da je vse sodstvo na Tavčarjevi 9, lahko poslužijo zgibanke, lahko preko spletne strani preverijo, kje tiči kakšen oddelek kakšnega sodišča v Ljubljani, v kateri zakotni ulici, in najde končno pot do tja. To je povsem neprimerno, saj lahko bi še kakšen drugačen izraz uporabil, ampak če mi na tak način pokažemo odnos do sodstva v glavnem mestu države, kjer se dogaja največ zadev, največji pripad zadev je prav na Okrožnem sodišču v Ljubljani in na delovnem sodišču, na Upravnem sodišču v Ljubljani, tukaj prihajajo dnevno množice ljudi in brskajo po Ljubljani, kam naj se napotijo, da bodo končno našli tisto dvorano ali tisto dvoranico ali tisto sobico, kjer se bo obravnava odvila. Nikjer po svetu, kjer sem v zadnjih letih bil, pa se omejil na Evropsko unijo, kaj takega nisem zaznal. In sram me je, ko hodim po svetu in vidim, v kakšnih razmerah deluje naše sodstvo v primerjavi z drugimi sodišči, z drugimi sodnimi sistemi v drugih državah. Pa nismo tako slabi. Tudi če gledate poročilo Scoreboarda, ki je bilo izdano za lansko leto in vsako leto, ko ga izdajo, vidite, da smo nekje celo najboljši oziroma pri dobrih uvrstitvah. Večinoma smo v povprečju, vendar pa ob tem je pa treba opozoriti, da smo pa na vrhu pri prejetih zadevah na 100 tisoč prebivalcev v primerjavi z drugimi državami. Torej, oprostite, bi lahko v narekovaju rekel, da smo pravdarski narod, res. To je vprašanje za nas vse, tako da tudi te prostorske pogoje bi bilo treba urediti tako, ne zaradi sodstva, zaradi ljudi, ki prihajajo na sodišče. S tem se kaže tudi spoštovanje do uporabnikov naših storitev ali pridejo v dostojne prostore, kjer se odloča o njihovih pravicah, ne o pravicah sodnikov, o pravicah ljudi, ki prihajajo na sodišče. In oni si zaslužijo predvsem tako obravnavo, da je dostojna in da se ve, da odloča o tem institucija, ki je vredna zaupanja.

In še nazadnje bom izpostavil varnostne dogodke. Morda ste sledili že, da se dogaja vse več teh primerov, ko so ne samo verbalni, ampak tudi fizični napadi na sodnike. To se je dogodilo celo na neki obravnavi v Prekmurju. In se pravzaprav sprašujemo, kam peljemo to zgodbo na tak način, da se ves čas išče, kako bi se sodstvo čim bolj oblatilo, poniževalo v javnosti in potem imajo tudi tisti, nekateri tisti, ki pridejo na sodišče in si mislijo, da si morajo svojo pravico izboriti tudi tako, da napadajo sodnika bodisi z besedami, če ne celo s pestmi. Ta varnostna problematika sicer spada v pristojnost Ministrstva za pravosodje, zato smo jih tudi o vseh teh primerih obvestili in jih obveščamo, vendar je tudi to znak tega, kar se dogaja v naši družbi v razmerju do sodstva in mislim, da ni ustrezno.

Morda še dva stavka o tem. Če govorimo o neodvisnosti sodstva, je več kot jasno, da pomeni zagotavljanje te neodvisnosti tudi preko materialnih pogojev v katerih sodstvo deluje. Naše sodstvo se vsako leto srečuje s tem, da se znižujejo sredstva oziroma se nam jemljejo brez kakšnih posebnih pogajanj, pojasnjevanj, usklajevanj in tako dalje, sicer potem z nekimi končnimi rebalansi na koncu leta ponavadi to nekako pokrijemo, vendar nam povzroča težave v tekočem poslovanju. Tako da, že za naslednje leto lahko napovem, da je več kot 3 milijone primanjkljaja, ki ga vidimo v našem delovanju, in več kot 9 milijonov za leto 2024, zaradi tega ker se že povečujejo tarife uporabnikov naših storitev, recimo odvetnikov, sodne takse, pa drugih uporabnikov, izvedenska, izvedenska mnenja se držijo, torej neodvisno od našega delovanja in neodvisno od naših plač, čeprav so plače pravzaprav, tiste nizke plače o katerih sem prej govoril, zavzemajo več kot 70 % proračuna sodstva. Tako, da tisti mali procent, ki ostane, pa je potem prostor v katerem se moramo znajti, kot vemo in znamo.

Toliko z moje strani, bom pa z veseljem odgovoril na nadaljnja vsakršna vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Želi mogoče besedo še, želite gospod predsednik Sodnega sveta? (Da.)

Hvala lepa gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni, gospe poslanke, gospodje poslanci, gospa svetnica, predstavniki, predstavnice Ministrstva za pravosodje, ostali navzoči!

Torej, tudi Sodni svet v okviru svojih zakonskih pristojnosti, ki so v varovanju neodvisnosti, učinkovitosti in ugleda sodstva, je tudi za leto dva 2021, v svoje poročilo moral vnesti tudi poročilo Vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021. Poročilo je na svoji seji tudi obravnaval, ga analiziral, ocenil in svoj pogled na poročilo ter tudi nekatere predloge oziroma ukrepe vnesel v svoje poročilo. Tudi Sodni svet ugotavlja, da kljub temu kaskadnemu efektu COVID-19, je sodstvo v letu 2021 poslovalo dobro, celo proti nad pričakovanji. Veseli nas tudi dobra ocena javnosti, o čemer je govoril tudi predsednik Vrhovnega sodišča. Torej Sodni svet ugotavlja, podobno kot je že predsednik pred menoj poudaril, torej reševanje težjih in starejših zadev in pa tudi seveda po drugi strani nove pristojnosti tudi na zakonodajnem področju, ki so otežile oziroma upočasnile potek sodnih postopkov predstavljajo nekatere od tistih elementov, ki so vplivali tudi na torej trajanje in pa obseg reševanja sodnih zadev. Tudi Sodni svet ugotavlja in to bi rad zelo poudaril, izvedencev družinske stroke imamo premalo. To je zelo občutljivo področje, to sami veste. Tu gre za varovanje pravic oziroma interesov otrok, skoraj v vsaki družinski zadevi. Tu bo treba z Ministrstvom za pravosodje še intenzivirati aktivnosti, da se bo ta problematika sčasoma morda vsaj delno ali v pretežni meri rešila. Sodni svet ugotavlja pomanjkanje strokovnih sodelavcev in drugega sodnega osebja, o čemer je prav tako govoril pred menoj predsednik Vrhovnega sodišča. Če k temu dodamo še morda to, kar pa Sodni svet že dalj časa ugotavlja, problematiko okrožnih kazenskih sodnikov. Skoraj noben okrajni kazenski sodnik, ki si je vendarle pridobil določene strokovne sodniške izkušnje kot okrajni sodnik se ne prijavi na razpisana mesta okrožnih sodnikov pa, čeprav gre tu za napredovanja, ne pa za neke nove izvolitve. Po mojem mnenju je eden od glavnih razlogov ta, ne le to, da gre verjetno na okrožnih sodiščih v kazenskih zadevah za bolj komplicirane, težje zadeve, ampak mislim, da je eden od razlogov tudi ta, da so plače okrajnih sodnikov v primerjavi okrožja z okrožnimi sodniki skoraj enake. Torej, tu ni nekih razlik, ne da bi to stimuliralo sodnika, okrajnega sodnika, da bi potem reševal težje kazenske zadeve za nekoliko višjo plačo. Seveda ta problematika se dotika tudi reorganizacije, načrtovanja, reorganizacije sodnega sistema. Po mojem mnenju bi bilo zelo potrebno, torej določiti oziroma uzakoniti enovitega sodnika. S tem bi tudi ta problematika, pa ne samo na tem področju, ampak tudi na drugih sodnih področjih se nekako omilila, ker bi imeli pač enega sodnika, ki bi na prvi stopnji reševal vse zadeve, seveda po zakonitem vrstnem redu. Torej, posebej pa bi bili določeni sodniki za reševanje najtežjih zadev, X zadev na področju organiziranega kriminala, korupcije in tako tako naprej, kar imamo sicer že danes v sodnem sistemu.

Dotaknil bi se tudi plačnih nesorazmerij, o katerih je tudi govoril predsednik Vrhovnega sodišča. Ta plačna nesorazmerja morda ne še v letu 2021, se pa že govori, da v letošnjem letu in se tudi napoveduje še v večjem obsegu za prihodnja leta, da bodo plačna nesorazmerja prav gotovo vplivali na tako imenovani sedaj popularni izraz quit quitting, da ne uporabim kakšnega manj popularnega ali pa bolj popularnega slovenskega izraza.

Tudi sodna stavba, o kateri je zelo slikovito govoril prej predsednik Vrhovnega sodišča je ena od tistih elementov oziroma faktorjev, ki prav gotovo zelo znižujejo ugled sodstva. Ne samo ne samo v okviru države, ampak tudi navzven. Tudi meni je včasih zelo nerodno, sem rajši tiho, če grem na kakšno mednarodno konferenco pa me vprašajo, prvič, kakšne plače pa imate, po drugi strani pa kakšni so vaši pogoji dela. Jaz jim ne morem pripovedovati o tem, da imamo del sodne stavbe oziroma sodnih prostorov nad bifejem v Ljubljani in tako naprej in tako naprej. Po drugi strani bi rekel, da vsaj vsi ti problemi, našteti problemi vplivajo seveda tudi na stroškovni vidik torej na finančna sredstva, ki so potrebna za delovanje sodstva. Prav gotovo bi odpadel strošek, ki se nanaša na najeme najemnine. Prav gotovo bi odpadlo tudi neko drugo dejstvo oziroma okoliščina, da bi vendarle v sodni sistem pridobili več strokovnih sodelavcev, zelo usposobljenih, kvalitetnih pravnikov, ki so lahko v veliko pomoč sodnikom. Morda bi strokovnim sodelavcem tudi povečali določene pristojnosti in s tem še bolj razbremenili sodnike. Po drugi strani bi pa seveda, če bi pridobili lahko še večji nabor vrhunskih pravnih strokovnjakov oziroma kandidatov, ki so se izkazali že recimo ali na pravosodnih izpitih ali pa v času pripravništva oziroma predhodnih službah, poklicih lahko še povečali kvaliteto in kvantiteto delovanja sodstva.

Tudi, kar zadeva zmanjševanje pristojnosti sodnega sistema se osebno zelo strinjam s tem, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč in oprostitev plačila sodnih taks, pa morda še kakšno drugo področje. Nekatera druga področja tudi po oceni nekaterih članic in članov Sodnega sveta ne spadajo v sodni sistem, bi tudi tu lahko dosegali statistično potem boljše rezultate po eni strani, po drugi strani bi se pa zmanjševalo potrebno število sodnikov. Vendarle tu pa moram opozoriti, tu delim tudi stališče kolegov tudi iz Sodnega sveta, bi je treba imeti pred očmi tudi to, da recimo zapuščinske zadeve, morda včasih tudi zemljiškoknjižne zadeve, to rečem že sedaj pogojno, ali pa še kakšne druge nepravdne zadeve, ki so pri nas v sodnem sistemu, v nekih drugih sistemih pa temu ni tako, pa vendarle se s tem zagotavlja morda neko večje pravno varstvo v teh postopkih. To pravijo tudi sodniki, ki delajo na teh področjih. Res je, da recimo v določenem primeru nesporni zapuščinski postopek, ki izgleda na prvi pogled zelo enostavno, ampak prav hitro se zakomplicira, prav hitro so neki ugovori dedičev, pa celo tudi tretjih oseb, ki menijo, da imajo tudi oni dedno pravico, in je treba seveda o teh spornih zadevah v takih primerih zagotoviti kvalitetno sodno varstvo, ker ta vprašanja niso enostavna morda v prvi fazi. Ampak to po moje bi lahko veljalo samo za tiste nesporne zapuščinske zadeve, ki so res nesporne, kjer mogoče tudi ni kakšnega posebnega premoženja, kjer je vse nesporno, kjer niti ni treba recimo razpisati zapuščinsko obravnavo in tako naprej in tako naprej, pa vendarle tudi tu se zgodi, da se potem izpodbija sklep o dedovanju, pa potem spet se vse zakomplicira. Tu je treba biti zelo, zelo previden, kaj ven iz sodstva, po drugi strani je pa tako, recimo nekatere skandinavske države imajo, recimo tudi delovni spori, pa socialni spori niso v okviru sodstva, vsaj ne v prvi fazi, ampak vendarle, slovenska tradicija je pa malce že tudi avstro-ogrska, torej dolgotrajna, za vsako stvar je treba iti na sodišče. Predsednik Vrhovnega sodišča je pa že prej opozoril na to, da smo, na to delim njegovo mnenje oziroma bom kar poudaril in povedal svoje stališče, res smo pravdarski narod in to se seveda pozna tudi pri številu sodnikov in pa seveda tudi pri časih in obsegu reševanja zadev.

Jaz bi na tem mestu pri tej oceni nehal, ostalo v tem segmentu si lahko preberete tudi v našem poročilu, pa morda pri naslednjih točkah še kakšna beseda oziroma stališče Sodnega sveta glede financiranja, predvsem glede financiranja sodišč. Zaenkrat pa hvala lepa in sem tudi jaz pripravljen odgovarjati na morebitna vaša vprašanja.

Hvala, gospod predsednik.

Želi besedo še predstavnik Ministrstva za pravosodje? (Da.)

Dr. Zbičajnik, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Samo vprašal bi, a 1. pa 2. točko smo združili? / oglašanje iz dvorane/ Samo v kontekstu poročila? Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, spoštovani predsednik Sodnega sveta, ostali prisotni!

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021 predstavlja pomemben akt, ki je podlaga za realno oceno o učinkovitosti in uspešnosti izvajanja sodne oblasti in omogoča zaznavo širših problemskih izhodišč, s katerimi se sooča sodstvo, ter oblikovanje predlogov za njihovo rešitev. Prav tako pa je letno poročilo v pomoč ministrstvu pri ugotavljanju odprtih vprašanj in pripravi potrebnih sprememb ter izboljšav na področju delovanja sodstva tako v okviru pravosodne uprave kot na zakonodajnem področju. Ministrstvo ugotavlja, da je letno poročilo pripravljeno skladno z Zakonom o sodiščih in kot pozitivno ocenjuje, da sodstvo kot celota za leto 2021 izkazuje dobro poslovanje, predvsem pa, da so bila sodišča v preteklem obdobju, zaznamovana z epidemijo, sposobna prilagoditve novim razmeram in novim načinom dela, pri čemer vedno obstajajo možnosti za določene izboljšave. Ministrstvo pozdravlja, da je bilo v letu 2021 dosežen eden od ciljev strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja števila sodnikov na število prebivalcev, ter da se kažejo premiki v smeri večjega zaupanja splošne javnosti v sodstvo, predvsem uporabnikov sodišč.

Po pregledu podatkov o poslovanju sodišč je mogoče pritrditi oceni Vrhovnega sodišča, da je bilo izvajanje sodne oblasti tudi v letu 2021 uspešno. Tako je kot pozitivno izpostaviti, da so sodišča v letu 2021 ponovno obvladovala prejete zadeve, zmanjšalo se je število nerešenih zadev in skrajšal povprečni čas rešitve. Je pa zadnjih nekaj let opazen trend zmanjševanja števila rešenih zadev in stagniranja povprečnega časa rešitve pomembnejših zadev, ki se je v letu 2021 celo nekoliko podaljšal.

Ministrstvo pozdravlja, da je predsednik Vrhovnega sodišča zaradi vsebinske analize omenjenih trendov v letu 2021 imenoval posebno delovno skupino. Na tem mestu bi se zahvalil sodstvu za konstruktivno sodelovanje z Ministrstvom pri izvedbi skupnih projektov in pri pripravi predpisov, saj Ministrstvo ocenjuje, da sodelovanje uporabnikov predpisov pri snovanju njihovih sprememb pomembno vpliva na kakovost in ustreznost normativnih rešitev.

V nadaljevanju bi se na kratko opredelil do določenih pomembnejših odprtih vprašanj, ki ste jih danes izpostavili in jih izpostavljate tudi v vašem letnem poročilu.

Glede razreševanja prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani in izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani, so bili v letu 2021 narejeni pomembni premiki. Za projekt je bilo izvedeno prostorsko programska preveritev, izdelana natečajna naloga in izveden arhitekturni natečaj. Izdelane so bile tudi predhodne arheološke in dopolnitvene geomehanske poročila. Na žalost se natečaj ni zaključil v letu 2021, saj je bila vložena revizija na odločitev natečajne komisije na Državno revizijsko komisijo, ki je zavlekla planirane aktivnosti glede projekta za pol leta.

V maju 2022 je bila revizijski zahtevek rešen v prid Ministrstvu za pravosodje, ki je v celoti potrdil pravilnost izbora in izvedbe natečaja. Takoj po pravnomočnosti odločitve je Ministrstvo v poletnih mesecih 2022 nadaljevalo s postopkom izbora projektanta in izvedlo pogajanja brez predhodne objave in s tem izbralo projektanta, zmagovalca natečaja za izvedbo projektiranja nove sodne stavbe v Ljubljani.

Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev se ta projekt zamika, ampak Ministrstvo ima ta projekt kot dolgoročni projekt nekako v obdobju 7 let, da se postopki nadaljujejo.

Glede Ministrstva in prostorske problematike sodišč rešuje že od leta 2014, pri čemer v zadnjih letih sledi usmeritvam strategije pravosodja 2030, ki je v pripravi in ki v posebnih poglavjih nastaja tudi reševanje prostorskih pogojev pravosodnih organov.

Tekoče rešujemo tudi ostale zadeve. Sedaj je v tekočem reševanju dodatna sodna dvorana v Ljubljani.

Glede nove sodniške zakonodaje je Ministrstvo v decembru 2021 Vrhovnemu sodišču posredovalo delovni osnutek novega Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, ki urejata vprašanje uveljavitve sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika. Po prejemu pripomb in mnenj pravosodnih deležnikov, ki so bile posredovane marca 2022, je Ministrstvo pripravilo novo besedilo obeh zakonov, ki zajema sprejete predlagane rešitve in opredelitev do pripomb, glede katerih je potrebna širša razprava s pravosodnimi deležniki, na primer ureditev ljubljanskega sodnega okrožja, personalni sveti za ocenjevanje sodniške službe, sistem ocenjevanja in napredovanja sodnikov. Ministrstvo predvideva nadaljevanje usklajevanja gradiva s pravosodnimi deležniki.

Na Ministrstvu se strinjamo z mnenjem Vrhovnega sodišča, da je potrebno prenoviti tudi področje pravniškega državnega izpita. V ta namen na Ministrstvu nadaljujemo s pripravo prenove tega področja, v katero bomo ponovno vključili tudi sodelovanje z Vrhovnim sodiščem ter drugimi deležniki strokovne in širše javnosti. Cilj prenove je zagotovitev ustreznejšega usposabljanja pravnikov za samostojno delo po končanem študiju prava, smotrnejša poraba človeških in materialnih virov v procesu usposabljanja ter optimalna usposobljenost kandidatov ob nastopu pravosodne funkcije oziroma pravosodnega poklica, kar bi pozitivno vplivalo na učinkovitost pravosodnega sistema v celoti.

Letno poročilo izpostavlja tudi vprašanje plačnega sistema zaposlenih v pravosodju in prenizkih sodniških plač. Vprašanja plačnega sistema zaposlenih v pravosodju so večplastna in zadevajo tako funkcionarje kot tudi sodno osebje. Na Ministrstvu za pravosodje se zavedamo posebnosti kadrovske problematike javnih uslužbencev v sodstvu, zato smo skupaj s predstavniki Vrhovnega sodišča, sindikata delavcev v pravosodju in Ministrstva za javno upravo pripravili analizo strukture delovnih mest potrebnih za delovanje sodstva, ter Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu. V Beli knjigi so tudi predlagane rešitve, ki med drugim zasledujejo cilj odprave razlik v sistematiziranju delovnih mest javnih uslužbencev na sodiščih. Zagotavljajo ustrezno in enako plačilo za enako delo znotraj sodstva ter zagotavljajo ustrezno enako plačilo, kot ga imajo za delo na primerljivih delovnih mestih in nazivih javni uslužbenci zaposleni v javnem sektorju. Z analizo in Belo knjigo se je Vlada seznanila na 17. redni seji, 22. septembra leta 2022.

Glede problematike sodniških plač pa je že potekal sestanek s Slovenskim sodniškim društvom, kjer je bilo dogovorjeno, da se organizira skupni sestanek s pogajalsko skupino sodnikov, Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za javno upravo. Sestanek je bil izveden včeraj, se pravi, dne 18. 10. 2022.

Naj za konec izpostavim tudi aktivnosti Ministrstva za pravosodje za imenovanje zadostnega števila sodnih izvedencev, zlasti kliničnih psihologov. Problem pomanjkanja sodnih izvedencev klinične psihologije izvira iz dejstva, da v Sloveniji nimamo zadostnega števila specializantov klinične psihologije izmed katerih bi lahko imenovali sodne izvedence. Stanje je posledica neurejenega financiranja specializacij klinične psihologije.

Na ministrstvu obžalujemo dejstvo, da postopki za varstvo, koristi otroka, ki bi morali biti hitri, zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev trajajo predolgo, zato bomo tudi v prihodnje izvajali aktivnosti za ureditev te pereče problematik. Ne more pa Ministrstvo za pravosodje, ki je pristojno za imenovanje sodnih izvedencev, odpraviti vseh posledic neprimernega kadrovanja na področju specializacij klinične psihologije, ki ni v njegovi pristojnosti. Zbornica kliničnih psihologov je že leta 2017 t opozarjala, da smo v Republiki Sloveniji glede na ostale evropske države pri dnu glede števila specialistov klinične psihologije, pri čemer potrebe po obravnavi pri kliničnih psihologih dnevno naraščajo. Premajhno število specializantov klinične psihologije torej ni samo problem pravosodja, temveč gre za širši družbeni problem, katerega tisti, ki so za področje pristojni, ustrezno ne naslovijo. Ministrstvo je že sprejelo nekatere ukrepe, ki izboljšujejo položaj imenovanih sodnih izvedencev na tem področju, in sicer z uvrstitvijo v seznam deficitarnih področij in s tem povečanjem plačila za opravljeno izvedensko delo ter z imenovanjem sodnih izvedencev na področju socialnega dela, ki imajo tudi znanje in izkušnje v družinskih zadevah. Prav tako je strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje sprejel sklep, da se obdobje specializacije iz klinične psihologije za kandidate za sodne izvedence klinične psihologije šteje za delovne izkušnje, s čimer se omogoči čimprejšnje izpolnjevanje pogojev za imenovanje sodnih izvedencev klinične psihologije. Trenutno na ministrstvu teče več vzporednih aktivnosti, katerih cilj je zmanjšati posledice pomanjkanja števila izvedencev. V pripravi so pravne podlage za vzpostavitev evidence, na podlagi katere bodo sodišča seznanjena z obremenjenostjo posameznega sodnega izvedenca. To pomeni, da bodo sodišča v konkretnih postopkih imela možnost angažirati manj obremenjenega strokovnjaka in s tem vplivati na hitrejše vodenje sodnega postopka, na drugi strani pa bo njihova obremenitev enakomernejša. Nedavno je ministrstvo formiralo tudi medresorsko delovno skupino, katere naloga bo poiskati možne rešitve za odpravo problema pomanjkanja sodnih izvedencev klinične psihologije. Sodelovanje v medresorski delovni skupini so že potrdili Vrhovno sodišče in sodišče nižjih stopenj, Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje, Zbornica kliničnih psihologov, Varuh človekovih pravic, Skupnost centrov za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in Društvo za nenasilno komunikacijo. Hkrati vidi ministrstvo možnost za ureditev področja tudi s pomočjo Evropske komisije in Sveta Evrope, zato je pripravilo projekt v okviru tehnične pomoči, kjer pravkar poteka zbiranje prijav.

Toliko uvodoma, v nadaljevanju pa lahko podam še kakšno oziroma podamo še kakšno podrobnejše pojasnilo.

Hvala.

Hvala, dr. Zbičajnik.

Dajem še besedo gospe državni svetnici, Bojani Potočan.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

Najprej lep pozdrav vam in vsem poslancem in seveda predsedniku Vrhovnega sodišča, Sodnega sveta in pa drugim predstavnikom sodstva ter seveda predstavnikom Ministrstva za pravosodje, lepo pozdravljeni!

Državni svet je obravnaval to tematiko na svoji Komisiji za državno ureditev in sicer 81. seji 12.10.2021. Tematika, ki smo jo obravnavali je bila seveda podobna danes že omenjeni, zato ne bom se ponavljala, morda bom samo na kratko omenila tisto, kar se nam je zdelo pomembno izpostaviti v razpravi. sicer pa je naše obsežnejše mnenje tudi podano v pisni obliki. Seveda se je razprava dotikala kadrovskih vprašanj, kot je bilo danes že povedano, sicer upada število, torej sodnih zadev, hkrati pa se manjša tudi število sodnikov, vendar je bilo opozorjeno, da se ne more iti to v nedogled in da se na nekem določenem segmentu ta odliv sodstva mora seveda ustaviti. Že sedaj so, kot je bilo pojasnjeno, težave na upravnem sodstvu in pa pri prehajanju med okrajnimi in okrožnimi sodniki. V razpravi je bila omenjena kot možnost večja prilagodljivost sistema in da bi lahko marsikaj rešila tudi uvedba enovitega sodnika. Ravno tako smo se dotaknili tudi vprašanja pomanjkanja sodnih izvedencev, kot je bilo danes pojasnjeno, je bilo tako s strani torej predstavnikov sodstva kot tudi s strani predstavnikov Ministrstva za pravosodje ta tematika pojasnjena, kot tudi danes tukaj vam.

V zvezi z družinskimi postopki je bilo podano mnenje naše komisije, da je potrebno torej morda tudi razmišljati o teh alternativnih oblikah reševanja sporov in še več primerov torej ponujati v mediacijo, kjer se zadeve lahko rešijo na nek sporazumen način, kar tudi manj obremenjuje potem sodstvo in seveda tudi same stranke.

Ravno tako smo se pogovarjali torej o temi, ki se vleče že vsa leta in to je plačni položaj seveda sodnikov. Predstavnik Sodnega sveta in pa tudi predstavnica Ministrstva za pravosodje sta pač pojasnila podobno kot danes tukaj, da so že ti razgovori. Komisija je posebej poudarila, da je za vsako demokracijo nujno dobro delovanje sodne veje oblasti in vseh drugih zaposlenih v sodstvu in pri tem je bil tudi izrečen poziv, torej izvršilni veji oblasti, da ustrezno ovrednoti delo na sodiščih, pa da tudi omogoči seveda predstavnikom sodišč, da enakovredno in enakopravno sodelujejo v socialnem dialogu in v postopkih spreminjanja plačnega sistema. Seveda smo se morali dotakniti tudi problematike, torej lokacij sodišč, kot je bilo že danes omenjeno, v Ljubljani kar 18 različnih lokacij, kar je za uporabnike sodišč, še posebej, če so izven Ljubljane, pa tudi za tiste, ki so iz Ljubljane, zelo težavno iskati pravo lokacijo in je veliko potem ne pomoč in težav, ki so povzročene strankam in drugim deležnikom. Ravno tako je bilo naslovljeno vprašanje glede primerov kršitve človekovih pravic pred Evropskim sodiščem človekovih pravic, ki se tičejo sodstva in je bilo potem natančno pojasnjeno, da je bilo število pritožb v letih 2006 do 2008 visoko, predvsem zaradi sojenja v razumnem roku. Za sodstvo samo pa je bolj relevantno število sodb, koliko je bilo izrečenih na Evropskem sodišču za človekove pravice, v katerih je bila ugotovljena kršitev evropske konvencije in je bilo tako takih odločitev v letu 2012 22, v letu 2014 31, potem pa številka začne padati in najmanj od leta 2016 je ugotovljena pred sodiščem ena kršitev človekovih pravic, ki se nanaša na sojenje v razumnem roku. In tako ta problem ni več sistemski problem, kar je poudaril tako Varuh človekovih pravic kot tudi Svet Evrope in Evropska komisija v svojem poročilu o vladavini prava.

Dotaknili smo se še ene prijetne teme, in sicer priprava animacije, ki bo namenjena srednjim in osnovnim šolam za nekakšno prijazno predstavitev dela sodišč. Tukaj je bilo pogovora o tem, da se je smiselno na tak način pripravljati predstavitev države nasploh in seveda, da bi učitelji potem lahko ta pripravljena gradiva uporabili v okviru predmeta aktivno državljanstvo, kar tudi pozdravljamo.

Samo poročilo smo pohvalili in ravno tako tudi predstavitev, ki je bila na naši komisiji jedrnata in zelo povzetek tega, kar je v poročilu.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo še članicam in članom odbora.

Izvolite, gospod Kaloh.

Predsednica, hvala za dano besedo.

Najprej lep pozdrav gospe državni svetnici, obema predsednikoma, državnemu sekretarju v ekipi iz pravosodja!

Zdaj, ta fazni zamik 10 mesecev, ki ga je omenil gospod Florjančič v kontekstu neke časovne distance se morda pozna pri nekih kratkoročnih debatah, ampak mi imamo tu vedno neke zimzelene pereče teme. Tako da jaz mislim vseeno, da glede tega 10 mesecev po obravnavanem poročilu ni takšne panike.

Zdaj, kar se pa tiče, gospod Horvat je govoril, kolikor sem ga razumel, v svojstvu učinkovitosti in uspešnosti sodišč in izvajanja, ker še pol imamo drugo točko namreč na vašo temo.

Zdaj kar se tiče najprej kadrovske opremljenosti, zdaj gospod Florjančič je povedal, da se je zdaj število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev zmanjšalo dejansko na 42, bolj eksaktno na 41,9(?), jaz tudi vidim, da Komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja je v svoji zadnji oceni, sicer iz leta 2020 izpostavila, da ima Slovenija res za 41,7 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, kar je pa vendarle še vedno uvršča na 3. mesto, za kneževino Monako, pa za Črno goro. Še vedno smo tukaj na 3. mestu. Zdaj sicer vi pravite, da je nadaljnje znižanje sodnikov nemogoče, pač zaradi tudi novih pristojnosti, ki jih v bistvu vam mi nalagamo kot zakonodajalec. Pa vendarle so strokovni sodelavci tisti, ki pa vendarle sodnikom pomagajo. Zdaj sicer, jaz sem prej poslušal gospoda Horvata, je dejal, da jih je malo, ampak po tej isti oceni …/nadaljevanje) iz 2020 leta smo še vedno rekorderji po številu pravosodnih delavcev. Jaz verjamem, da ste si vi to pogledali, da imamo tega tovrstnega osebja na 100 tisoč prebivalcev v Evropi 160 oseb na 100 tisoč prebivalcev oziroma med 3 in 5 nesodniškega osebja na enega profsiolnega sodnika. Tukaj se torej še vedno vodimo v Evropi. Tako da jaz mislim, če so zdaj ti strokovni sodelavci usposobljeni, da lahko dosti bremen sodnikov potem tudi odvzamejo.

Zdaj, kar se tiče, veseli me, da je danes je družinska problematika iz vseh deležnikov izpostavila tudi tako s strani predsednika Sodnega sveta kot Vrhovnega sodišča kot tudi državnega sekretarja. Vsi opažamo to hudo pomanjkanje sodnih izvedencev. To je dejansko na področju klinične psihologije res pereč problem. Zdaj tukaj so tudi otroci tisti, ki so v tem odraščajočem obdobju, imajo travme pri sodnih postopkih, zdaj pa se dejansko zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev sodni postopki vlečejo; se pravi, tu se po moji oceni dela dvojna škoda.

Veseli me današnja napoved državnega sekretarja Zbičajnika, da bo tukaj Ministrstvo za pravosodje izkazalo večji angažma, da dejansko boste peljali večje aktivnosti na tem področju, kar ocenjujem, da je nujno potrebno.

Kar se tiče prostorskih pogojev, no, to je tista zimzelena tema, o kateri sem govoril. Res je, osemnajst najetih lokacij, razpršenost za uporabnike sodišč. To je dejansko, kako bi rekel, že tako gredo z neko obremenitvijo na sodišča, pa še dodatna obremenitev, da to iščejo; to je malo težko za njih. Veseli me, da je Ministrstvo za pravosodje že v letu 2021 pod Vlado Janeza Janše naredilo korake v tej smeri. Jaz verjamem, da je tudi nova garnitura na Ministrstvu za pravosodje pripravila neko dolgoročno strategijo reševanja prostorskih problemov sodišč, ne

samo v Ljubljani, v bistvu po vsej državi. Jaz upam, da delate na tem področju s pospešenim tempom. Vendar, ker ste pa govorili tudi o reviziji Računskega sodišča, jaz sem si jo tudi pogledal. Namreč, ker je bil razdelek 12 nova sodna stavba v Ljubljani, ker je bilo revizijsko poročilo izdano 30. 3. 2020. Uvodoma je tu revizijsko poročilo izpostavilo, da se ta zatečena situacija pri realizaciji projekta nove sodne stavbe vleče že dejansko neverjetnih petnajst let, bila v bistvu pod vsemi vladami, tako levimi kot desnimi. Tako je ta počasnost na obeh političnih poljih bila vsaj s strani revizijskega poročila izkazana. Vi ste dejali, da je ta izkazan popravljalni ukrep oziroma odzivno poročilo, da je bilo s strani Ministrstva za pravosodje pozitivno, se pravi, zadovoljivo obravnavano. Se pravi, kolikor sem vas razumel, se bo zdaj iz faze načrtovanja premaknilo v fazo izvajanja, končno, da je bil projektant za novo sodno stavbo že izbran. Dobra novica. Pa vendar me zdaj tu zanima, ker ste pač morali po navodilih Računskega sodišča te postopke izdelave investicijske dokumentacije narediti v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, pa me vseeno zanima. Rekli ste sicer, da imate problem pač v zagotavljanju proračunskih sredstev. Vendar vas tudi Računsko sodišče napotuje na evropska sredstva, na morebitno prodajo kakšnih nepremičnin. Tu mogoče, gospod Zbičajnik, kakšen odgovor, ali tudi na Ministrstvu za pravosodje bolj aktivno zagotavljate vire financiranja; se pravi, mogoče malo več o tej finančni konstrukciji, ker bo to vendar strošek, po zadnjih ocenah krepko čez 100 milijonov. Ali imate kakšne nove informacije v zvezi s tem, to vas bi prosil.

Ja, ko je gospod Florjančič, predsednik Vrhovnega sodišča, govoril o varnosti, vsi smo bili frapirani nad tistimi zavrženimi napadi na sodnike, kjer gre dejansko, ocenjujem, za napad na sodno oblast, na sodno vejo oblasti. Me pa čudi, da takrat v prejšnjem mandatu nismo uspeli s svojim predlogom. Mi smo namreč predlagali, če se spomnite, spremembo zakonodaje ravno na tem področju groženj zoper predstavnike države, najvišje, predsednika države, poslance, člane Državnega sveta, tudi sodnike; res je, da smo opredelili za ustavne in vrhovne sodnike. Jaz sem bil takrat tudi mnenja, da v bistvu za vse sodnike, da se potem taka kazniva dejanja preganja dejansko po uradni dolžnosti. Žal je bilo to takrat zavrnjeno, kar me žalosti, ker mislim, da sodniki morajo pri svojem delu biti dejansko povsem varni. In ne glede na to, da spada ta varnost tudi na področje Ministrstva za pravosodje, upam, da bo tudi tu malo več posluha za te pereče probleme, ker je bila ta situacija res v zadnjih letih, da rečem, ne samo pri sodnikih, tudi pri nas poslancih; mi gremo čez cesto, pa smo deležni in psovk in takšnega nekulturnega ravnanja, včasih tudi groženj. Tako mi je res žal. Mogoče bo pa v tem mandatu več posluha, pa bo aktualna koalicija to uzakonila, se pravi, da bi se te grožnje, zavržne, preganjale po uradni dolžnosti. Kar se pa tiče zaupanja v sodstvo, tudi mislim, da je Fakulteta za družbene pravne študije izdala svoje poročilo, da se vendarle vsaj za odtenek zvišuje zaupanje v sodstvo, seveda so pa tudi vsi sodniki tisti, kakor tudi vsi drugi deležniki, ki nekako vzbuja zaupanje v sodstvo, tudi uporabniki sodišč, ki so potem, bi rekel, tako na prvostopenjski kot na drugostopenjski stopnji, da imajo zaupanje v samo sojenje.

Tako da, zaenkrat toliko.

Hvala.