Lepo pozdravljeni na 10. nujni seji Odbora za kulturo in 8. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino!

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

In pričenjam 10. nujno sejo Odbora za kulturo.

Jaz nisem prejela nobenih opravičil in tudi ne nadomeščanj. / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Prosim? To ni za Odbor za kulturo, to je za Odbor za izobraževanje, ja, ampak v redu.

S predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sva se torej dogovorili, da bo današnjo sejo vodila ona, zato kolegici Mirjam predajam besedo,.

Izvolite.

Hvala lepa.

Vsi prav lepo pozdravljeni!

Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 8. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so seje zadržani naslednji poslanci: Damijan Zrim, ki ga nadomešča Jonas Žnidaršič, potem Dejan Zavec, ki ga nadomešča Sara Žibrat, Gašper Ovnik, ki ga nadomešča Tamara Vonta, Robert Janev, ki ga nadomešča Andreja Rajbenšu, ter Franci Kepa, ki ga nadomešča Andrej Hoivik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste sprejeli dnevni red seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku nisva prejeli predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPLIV ENERGETSKE DRAGINJE NA DELOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH IN KULTURNIH ZAVODOV.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je 20. 10. letos vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo in Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino z navedeno točko dnevnega reda.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Dodatno smo včeraj prejeli tudi dopis Združenja splošnih knjižnic, ki so ga glede obravnavane problematike naslovili na Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za infrastrukturo.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki različnih organizacij, ti so razvidni iz sklica, dodatno pa so bili vabljeni še gospod Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo ter Združenje splošnih knjižnic.

Za predstavitev zahteve dajem najprej besedo predstavnici predlagateljev, kolegici Ivi Dimic.

Izvoli, Iva.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, obe predsednici, tako Odbora za kulturo kot Odbora za izobraževanje, predstavniki ministrstev, kolegice in kolegi!

Razlog za sklic seje »Vpliv energetske draginje na del delovanja vzgojno izobraževalnih in kulturnih zavodov« je v tem, da se je na nas, na Poslansko skupino Nove Slovenije obrnilo veliko število javnih zavodov, knjižnic z vprašanji, prošnjami, opozorili, da so nekako v rešitvah, ki so, zaradi nepredvidljivih in zaostrenih razmer na trgu s plina in seveda tudi energentov, elektrike ostali povsem na suhem. Spregledani zato, ker niso bili vključeni v sistem reguliranih cen. Ob zmanjšanju števila dobaviteljev in nereguliranja cen se zastavlja vprašanje seveda koliko ponudb dobaviteljev zemeljskega plina bodo javni zavodi dejansko sploh lahko pridobili, da bodo izbrali najugodnejše. Na trgu seveda prihaja do pomanjkanja konkurence in visoke dobavne cene že tako zvišujejo ponudbene cene. Ob enem pa se zavodi ob začetku ogrevalne sezone postavljeni v brezizhoden položaj bodisi sklenjeno pogodbo po astronomskih cenah ali pa sploh ne bodo ogrevani ali imajo celo odpoved pogodb. Eden izmed njih je bil Dom Plan Kranj ne nudi več dobave plina. Predsednik Vlade dr. Robert Golob je 10. 10. 2022 v svojem nagovoru v okviru 20. izredne seje Državnega zbora vsa slovenska podjetja in zavode javno pozval naj ne sklepajo nobenih pogodb za naslednje leto do konca meseca oktobra, saj naj bi bil do konca meseca znan nov regulatorni okvir na evropski ravni za vse energente predvsem za zemeljski plin in električno energijo. Seveda je ob tem več neznank. Nekaterim javnim zavodom kot sem že dejala so pogodbe potekle. Čakali so do konca oktobra, danes smo 3. novembra in vsi ti javni zavodi, kateri se bojijo vpliva draginje in energetske krize dejansko ne vidijo rešitve za prihajajočo hladno zimo. Lahko izpostavim dva primera, ki smo jih že v samem sklicu.

Gre za primer Prešernovega gledališča Kranj, kjer se bo podražitve preneslo na Mestno občino Kranj, ki gledališče financira, del pa verjetno tudi na obiskovalce. Občinam, namreč

Vlada za naslednje leto sedaj sicer je dosegla dogovor za povišanje, je nek kompromisni dogovor za povišanje glavarnine, vendar ne v takem, kakor so računali. Računali so na 776,4 evra, dogovor je bil 700 evrov, pa kljub vsemu, seveda pozdravljamo ta dogovor. Naj še enkrat poudarim, da občine, ki financirajo vse te javne zavode, nimajo samo stroška z ogrevanjem, ampak da je tudi strošek, kjer se je znatno podražilo in to občine sedaj tudi pošiljajo in nas opozarjajo so stroški vzdrževanja, materialni stroški in vsi skupaj bodo krepko zasegli ali pa zarezali v proračun javnih zavodov pa tudi v občinske proračune, kar posledično pomeni mogoče nerealizacijo nekaterih občinskih projektov v dobrobit celotnih občanov.

Drugi primer, na katerega opozarjamo, so javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture, ki so se jim močno povečali stroški elektrike Vlada pa njihove situacije ni ustrezno naslovila. 21. julija letos je Vlada sprejela s spremenjeno Uredbo o določitvi cen električne energije, s katero je določila najvišjo dovoljeno drobno prodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce, kar javni zavodi, manjši javni zavodi so. Za ponazoritev lahko povem za kakšno povišanje stroškov elektrike gre. Primer vzgojno-izobraževalnega zavoda, katerega strošek elektrike je za oktober 2021 znašal 4 tisoč evrov, za julij 2022 pa skoraj petkrat več oziroma dobrih 19 tisoč evrov. Res se postavlja tukaj vprašanje kako naj se vzgojno izobraževalni spopadejo s takšnim povišanjem in seveda ni nikomur jasno, kako lahko ali kdo bo kriv. Seveda je tukaj v ozadju skrb za likvidnost teh javnih zavodov, skrb za podražitev mogoče celo vrtcev, čeprav se napovedujejo vrtci, nekatere občine sprejemajo subvencije, da bi ublažile te stroške staršem, pa vendarle neke celovite rešitve, celovitega pogleda pa da do danes, 3. novembra 2022 še nismo prejeli oziroma javni zavodi niso prejeli. Seveda gre za, sem navedla mogoče dva primera drastičnega povišanja energentov, pa kljub sprejetim ukrepom Vlade ostajajo popolnoma spregledani, in kot sem dejala, njihova problematika ni ustrezno naslovljena.

Predlagali smo 3 sklepe, katere pa smo seveda včeraj popravili tudi v kljub temu, da se je Vlada dogovorila kompromisni predlog glede glavarnine, zato jaz bi prebrala vse 3 sklepe v skrajšani obliki, kaj želimo nasloviti.

Prvi sklep, ki je popravljen, je, da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Odbor za kulturo pozivata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šport ter Ministrstvo za kulturo, da pripravita celovite ukrepe pomoči subjektom, ki javno, ki izvajajo javno službo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture pri spopadanju z visokimi cenami energentov in z njimi v roku 30 dni seznanita pristojna parlamentarna odbora.

Drugi sklep: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Odbor za kulturo pozivata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo, da pripravita analizo gibanja stroškov energentov v vseh subjektih iz njune pristojnosti, ki izvajajo javno službo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture za obdobje od oktobra 2021 do oktobra 2022.

In tretji sklep: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Odbor za kulturo pozivata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo, da na podlagi analize gibanja stroškov energentov lokalnim skupnostim zagotovita zadostna sredstva za kritje povišanih stroškov cen energentov za delovanje subjektov, ki izvajajo javno službo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture v lokalnih skupnostih.

Dobili smo tudi dopis Združenja splošnih knjižnic, kjer dejansko opozarjajo na nastale situacije, opozarjajo kaj pomeni neukrepanje Vlade na tem področju, da pomeni zaprtje knjižnic, ker enostavno ne bodo zmogli tega stroška, kakršne ga praktično že krijejo nekje od letošnjega poletja naprej, ko so se, ko so šle cene energentov v nebo.

Zato res želim, da bi Vlada slišala in razumela današnji sklic seje, ki smo ga pripravili v Novi Sloveniji, in da bi prišla v roku 30 dneh, kot smo zapisali v sklepu, z neko natančno analizo in seveda s predlogi, kako bomo reševali vse te javne zavode, ki niso vključeni v sistem reguliranja cen. Bili so popolnoma spregledani, mislim pa, da so pomembni javni zavodi v lokalnih skupnostih, ki omogočajo izvajanje tako varstva otrok kot tudi seveda kulturne, športne dejavnosti. In enostavno si ne moremo privoščiti, da bi v letošnji zimi, da bi bila letošnja zima mogoče na teh področjih hujša, kot je bil covid, da bi se slučajno ti javni zavodi zapirali.

Mislim, da je potrebno tukaj razumeti njihovo stisko, nepredvidljivo okolje in poiskati rešitve v roku 30 dni.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi.

Zdaj pa imam eno pooblastilo še, in sicer kolega Miha Kordiš nadomešča kolegico dr. Tatjano Greif.

Imaš tudi ti? Si že povedal? A si že, OK. Ja, ampak tu imam na Odboru za izobraževanje. Moraš tudi ti povedati.

Kolega Miha Kordiš torej nadomešča na obeh odborih. Ja, in kolegico, kolegica Lucija Tacer nadomešča poslanca, ki je sicer član Odbora za kulturo, Dušana Stojanoviča.

Tako, zdaj smo pa to verjetno zaključili.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju gospodu Matevžu Čeliku Vidmarju.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni!

Moram reči, da se vseh teh problemov, ki jih imajo javni zavodi na področju kulture, na Ministrstvu za kulturo zelo dobro zavedamo, da tudi spremljamo situacijo, dnevno, da smo z javnimi zavodi v stiku in poskušamo zadeve reševati in da v zvezi s tem tudi zelo konkretno ukrepamo. Sredi oktobra je ministrica sprejela sklep o dodelitvi dodatnih sredstev za financiranje javnih zavodov v kulturi, javnih agencij in javnega sklada na področju kulture in na podlagi tega sklepa so, je bilo javnim zavodom skozi dvanajstine do konca leta omogočeno še milijon, skoraj milijon 300 tisoč evrov za pokrivanje dodatnih stroškov, ki so nastali tudi zaradi energetske draginje. Vemo, da imajo večje probleme večji javni zavodi, z njimi smo tudi dnevno v stikih in poskušamo najti rešitve, tako kar se tiče pokrivanja tekočih stroškov kot izvedbe javnih naročil za prihodnja leta.

Toliko za začetek, hvala.

Hvala lepa.

Želi predstavnica Ministrstva za infrastrukturo besedo, gospa Tina Seršen? (Da.)

Izvolite.

Ja, en lep pozdrav še z moje strani!

Jaz lahko predstavim, da razumemo situacijo, lahko predstavim kar je že do zdaj bilo sprejeto s strani Vlade in kaj je na voljo, pa tudi napovem določene ukrepe, ki jih bo Vlada v mesecu novembru še sprejemala. Potrebno se je, ozavestiti je potrebno, da res je to obdobje zelo zahtevno in kljub zelo dinamičnem in volatilnem dogajanju na energetskih trgih, tako z elektriko kot zemeljskim plinom, je vendarle potrebno upoštevati tudi veljavno zakonodajo, ki na, ki to področje regulira s strani Evropske unije. Ta dovoljuje regulacijo cen za gospodinjske odjemalce, kar je Vlada tudi naredila meseca julija in šli smo še korak dlje in smo zagotovili, vsaj na področju elektrike, regulacijo cen tudi za male poslovne odjemalce. Po naših podatkih od približno 112 tisoč poslovnih odjemalcev na distribucijskem omrežju ostaja nereguliranih le okrog 2 tisoč 900 in s tem velja prepoznati dejstvo, da je Vlada z obstoječo regulacijo res zajela veliko večino odjemalcev na distribucijskem omrežju, ki so torej, ki verjetno zajame tudi v veliki meri zavode na področju izobraževanja in kulture, Je pa res, da ostajajo določeno število, določeno število poslovnih odjemalcev na distribucijskem omrežju ostaja ne zajetih v regulacijo. Tem je na voljo zakon, ki je bil nedavno sprejet s strani Državnega zbora, Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki med drugim omogoča, da se likvidnostna pomoč daje tudi pravnim osebam zasebnega prava, ki so organizirana v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o zavodih. Ta so že danes upravičena za letošnje leto do pomoči, ki izhajajo iz naslova povišanih stroškov za električno energijo in za zemeljski plin. To je za področje električne energije, kar je še v pripravi, je, kar velja napovedati za elektriko je, da je bilo 30. 9. sprejeta uredba evropske, torej Sveta EU, ki omogoča, da s 1. 12. oziroma od 1. decembra dalje delno reguliramo cene tudi za srednje velika podjetja, ki, kamor bodo padli oziroma verjetno padejo tudi večji javni zavodi ali večji zasebni zavodi. Vlada pripravlja trenutno rešitve, ki bodo to uredbo Evropske unije ustrezno prenesle v nacionalni pravni red, in lahko napovem, da bo sredi novembra najkasneje znana tudi situacija za te odjemalce za leto 2023.

Drugačno situacijo imamo na področju plina. Tam je Vlada z regulacijo cen že zajela vse vrtce in vse osnovne šole in tudi zavezala vse obstoječe dobavitelje, da zagotavljajo dobavo tudi naprej, in to po reguliranih cenah, ki so znane in ustrezne, bi temu rekla. Je pa res, da mogoče niso tako nizke kot so bile v preteklih letih, ker na plinu smo le stoprocentno uvozno odvisni in smo tako vezani pač na delovanje evropskega trga z zemeljskim plinom. Tudi tam se zdaj pogaja, 18. oktobra je bila predložena v pogajanja nova uredba, ki bo, upamo, da naslovila visoke cene zemeljskega plina za naslednje leto. Ko bo ta uredba izpogajana, pričakujemo do konca novembra, bo vlada lahko tudi sprejela ustrezne ukrepe za to področje z veljavnostjo v letu 2023. Obenem je Vlada tudi uredila nadomestno in osnovno oskrbo za vrtce in osnovne šole, tako da tudi to in tudi ta cena je regulirana. S tem rešujemo kar velik del problema in pričakujemo tudi, da bo v kratkem prišlo na evropski ravni do dogovora o likvidnostni pomoči za naslednje leto, kjer bomo poleg gospodarskih subjektov seveda podobno kot v obstoječem zakonu zajeli tudi pravne osebe zasebnega prava, pa ne samo zasebnega, upamo, tudi javnega prava, vendar je potrebno počakati na dogovor na evropski ravni, da bomo lahko oblikovali nacionalne rešitve.

V zaključku pa morda ena misel. Ustava Republike Slovenije upravljanje države in lokalnih skupnosti strogo ločuje in tukaj moramo razumeti ukrepe, ki jih država sprejema, kot komplementarne temu, kar morajo sprejemati tudi same lokalne skupnosti, same občine. Tukaj upam, da se tudi lokalne skupnosti že od poletja naprej, ko je ta energetska kriza nastala, intenzivno pripravljajo na pomoč svojim javnim zavodom, ki so torej v občinski lasti, tako kot podobno kot država to dela za široko množico odjemalcev tako javnega kot zasebnega, torej tako javnih kot zasebnih subjektov. Tukaj apeliram torej predvsem na lokalne skupnosti, da pogledajo, kaj se da narediti, posebej pri javnih zavodih, ki so v občinski lasti, in tudi same sprejmejo podobne ukrepe kot jih tudi država sprejema za to, da blažijo to energetsko krizo.

Zdaj bi se ustavila tukaj. Zaenkrat hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim na sejo. Vabljeni, lepo prosim, da se zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in da navedete naziv inštitucije, v imenu katere prihajate. Želi kdo od vabljenih besedo? (Da.)

Izvolite, gospod Whatmough.