Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 25. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Felice Žiža, Iva Dimic, Jožica Derganc odsotna do 12. ure, mag. Franc Props odsoten do 13. ure, mag. Urška Klakočar Zupančič odsotna od 11. do 12. ure in od 14. do 16. ure, Martin Marzidovšek, Nataša Sukič, Teodor Uranič odsoten do 15. ure, Aleksander Prosen Kralj odsoten do 12. ure, Alenka Helbl, Alenka Jeraj je odsotna od 13.30 do 15.30. ure, Bojan Podkrajšek odsoten do 13. ure, Damjan Zrim odsoten od 13.30 dalje, dr. Anže Logar, dr. Martin Premk odsoten do 12. ure, Eva Irgl odsotna do 12. ure, Franc Rosec, Janez Magyar, Jani Prednik, Jelka Godec, Katarina Štraus odsotna do 14. ure, Lucija Tacer odsotna do 12. ure, mag. Alma Intihar odsotna do 12. ure, mag. Bojana Muršič, mag. Dejan Kaloh, mag. Meira Hot, mag. Miroslav Gregorič odsoten do 12. ure, mag. Nataša Avšič Bogovič odsotna do 12. ure, Tereza Novak, Zoran Mojškerc in Žan Mahnič odsoten do 11.30.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 25. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 16. novembra 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 53 poslank in poslancev, za je glasovalo 53 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 53.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DAOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Tilnu Božiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance. Izvolit.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in seveda tudi ostali.

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog novele Zakona o dohodnini, ki predstavlja enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Ključni poudarki zakona se nanašajo na določitev višine splošne olajšave v višini 5 tisoč evrov za prihodnje leto, kar je 500 evrov več kot v letošnjem letu, zvišanje skupnega dohodka, do katerega se prizna dodatna splošna olajšava, in sicer iz 13 tisoč 70 na 16 tisoč evrov in s tema instrumentoma ob javnofinančni vzdržnosti naslavljamo inflacijska gibanja v letu 2022. Posebej za ranljive skupine, z dvigom dohodninske stopnje v zadnjem dohodkovnem razredu in olajšavo za mlade pa tudi izpolnjujemo zaveze iz koalicijske pogodbe. Na podlagi načela enakosti pred zakonom popravljamo instituta izvzema iz davčne osnove za plačila za poslovno uspešnost in za nadomestilo za uporabo lastnih sredstev za delo na domu. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Na področju dohodkov iz dejavnosti se spreminja višina odhodkov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov, in sicer odvisnosti od dveh pogojev; doseženih prihodkov in vključenosti v obvezno zavarovanje. Oba pogoja je vladni predlog nekoliko zaostril. Eden izmed teh, se pravi, kar se tiče normiranih stroškov, se je pa včeraj na odboru nekoliko še prilagodil. Sedaj velja, da predlog predvideva v tem trenutku, da za zavezance, pri katerih je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj 9 mesecev na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, se priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov na prihodke do 50 tisoč evrov, nad 50 tisoč evrov, do sto tisoč evrov v višini 40 odstotkov, nad tem pa se ne priznajo.

Za zavezance, ki prej omenjenega pogoja zavarovanja ne izpolnjujejo, to so tako imenovani »popoldanci«, predlog sedaj predvideva, da se v višini 80 odstotkov prihodkov priznajo normirani stroški do 12 tisoč 500 evrov, nad 12 tisoč 500 evrov, do 50 tisoč evrov v višini 40 odstotkov, nad tem zneskom pa se ti ne bi priznali. Kaj to v praksi efektivno pomeni? V prvem razredu je to 4 odstotke davka, v drugem 12 in v zadnjem, se pravi, nad tistim skrajnim pragom, ki je predviden v višini 20 odstotkov.

Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem, se stopnja dohodnine sedaj določi na 25 odstotkih. Dohodki iz kapitala so deležni, se pravi, določenih popravkov, in sicer se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, in sicer kot dividend. Na področju kmetijstva se zaradi novih evropskih pravnih podlag ustrezno opredelijo oprostitve plačila dohodnine za dohodke, vezane na zelene podpore. Obenem se seznam oproščenih podpor prevetri, tako, da se iz oprostitev črta del do sedaj oproščenih plačil, to so 50 odstotkov OMD plačil, saj ta nadomeščajo stroške v težjih pridelovalnih razmerah, ki so že v celoti priznani v okviru izračuna katastrskega dohodka, med oprostitve se dodajo podpore za zavarovalne premije, prav tako se dodaja pojasnjevalna določba, po kateri se med podpore za vlaganja šteje tudi podpora mladim kmetom, ki se nameni odkupu deležev osnovnih sredstev ob prevzemu kmetije.

Dodatno je bilo na odboru sprejeto še povišanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in sicer za približno 7,5 odstotka. Ocenjujemo, da bodo predlagane rešitve zakona v letu 2023 okrepile javnofinančne prihodke iz naslova dohodnine. V veljavnem zakonu bi predvideno znižanje prihodkov iz naslova dohodnine v prihodnjih letih, če bi ostali seveda v veljavi nespremenjene določbe, to intenzivno poseglo v prihodke državnega proračuna in s tem onemogočalo nadaljnjo pomoč države v pričakovanju v pričakovanih ekonomsko negotovih / znak za konec razprave/ časih. Odmerjena dohodnina za leto 2023 se bo s tem zakonom povečala za okoli 70 milijonov, izpadi bi pa načeloma znašali v letu 2024 in potem kasneje 180 oziroma v letu 2024 oziroma 170 še dodatnih v letu 2025.

Na podlagi vsega povedanega, Vlada predlaga, seveda, da predlog zakona, ki ga obravnavate danes, podprete.

Hvala.

Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert.

Izvoli.

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Spoštovani predstavniki Ministrstva za finance, kolegi poslanci, poslanke in ostali prisotni!

Odbor za finance je na 9. nujni seji, 16. 11., obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 16. seji 4. 10. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor je poleg predloga zakona prejel še naslednje gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopise Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice za poslovanje z nepremičninami, pripombe Slovenske zveze sindikatov Alternativa in pripombe Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile Poslanske skupine SDS, Poslanska skupina NSi in poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Kmetijsko gozdarske zbornice ter Zakonodajno-pravne službe V uvodni dopolnilni obrazložitvi je minister za finance predstavil cilje in poglavitne rešitve predloga zakona, ki temeljijo na zagotavljanju javnofinančne stabilnosti v prihodnosti. Ned poglavitnimi rešitvami predloga je izpostavil spremembe na področju davčnih olajšav ter ob tem izpostavil posebne olajšave za mlade. Predlog zakona spreminja tudi področje plačil za poslovno uspešnost, pogoje oziroma način določanja neobdavčene višine nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, pogoje obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala ter pravičnejše ureja sistem normiranih odhodkov. Na področju kmetijstva so davčne spremembe povezane s podporo okolju prijaznejšim tehnologijam, naložbam prevzemnih kmetij s strani mladih prevzemnikov ter s podporo za subvencioniranje zavarovalnih premij.

Predstavnici Zakonodajno-pravne službe sta opozorili na nekatere pripombe iz pisnega mnenja, zlasti glede morebitne ustavne spornosti posameznih rešitev ter pojasnili, da ustrezni amandmaji na podlagi pripomb službe niso bili vloženi. Na seji je sodeloval tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je podrobneje predstavil razloge za njihova predlagana amandmaja glede ukrepov na davčnem področju v zvezi s položajem nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter dodatne obdavčitve plačil kmetov, ki jih prejemajo zaradi težjih pridelovalnih pogojev. V razpravi so članice in člani odbora predstavili svoje stališče glede obravnavanega predloga in ukrepov Vlade na davčnem področju. Na eni strani je bilo izraženo nasprotovanje rešitvam, ki jih predvideva predlog, pri tem je bil izpostavljen zlasti pomislek, da bodo z zvišanjem davkov najbolj prizadeti kmetje na odročnih in težje dostopnih majhnih kmetijah, samozasleni in majhni podjetniki, kar bo vplivalo na brezposelnost in spodbudilo sivo ekonomijo. Prav tako so bili nekateri člani kritični do sprememb pogojev obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, kar naj bi po njihovem mnenju prispevalo k višjim cenam najemnin. Na drugi strani so nekatere članice in člani izpostavili pozitivne učinke predloga zakona, ta naj bi bil po njihovem mnenju ključen za vzdržnost javnih financ. Glede položaja samozaposlenih, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov, so poudarili, da se njihov položaj s predlaganimi rešitvami ne bo poslabšal. Ob tem so opozorili na potrebo po pravičnejši participaciji v sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.

Predstavniki Ministrstva za finance so podali nekatera dodatna pojasnila na pomisleke glede posameznih členov predloga zakona, izražene v razpravi.

Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval in sprejel amandmaja Poslanske skupine NSi, in sicer k 4. in 16. členu ter amandma Poslanske skupine SDS k 9. členu. Ostalih amandmajev odbor ni sprejel, dva amandmaja pa sta postala tudi brezpredmetna. Odbor je takoj v skladu s 128. členom glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji in dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.

Hvala lepa.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Soniboj Knežak, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvolite.

Hvala predsedujoči.

Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki Vlade. Zakon, ki ga obravnavamo danes, je del vladnega svežnja davčnih predpisov. Njihov skupni namen je odprava škodljivih posledic, ki jih je vsilila prejšnja koalicija. Zaradi uvedenih sprememb, predvsem zaradi uvedbe postopnega višanja splošne davčne olajšave v tem in v prihodnjih letih so prihodki državnega proračuna bistveno nižji kot bi lahko bili. S koalicijskim sporazumom smo se zavezali, da bomo še letos ustavili ta škodljivi trend in z novim zakonom odpravili povzročeno javnofinančno škodo, sedanja opozicija pa se zato v teh okoliščinah poslužuje vseh mogočih manevrov, da bi ohranila veljavnost sedanjega zakona. V koalicijski pogodbi smo si na davčnem področju postavili ambiciozne in obsežne cilje, zavezali smo se k stimulativnim in pravičnim davčnim politikam in zagotavljanju dolgoročne finančne vzdržnosti, obljubili smo uvedbo celovitega sistema progresivne obdavčitve premoženja, da bi s tem zagotovili vire za razvojne politike in medgeneracijsko solidarnost. Koalicija ima visoke cilje tudi pri prenovi sistema obdavčevanja pravnih in pravnih oseb in poslovnih dejavnosti.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo že v začetku obravnave ugotovili, da prvi sveženj predlogov davčnih predpisov ne sledi visokim ciljem koalicijskega sporazuma. V veljavi pušča mnoge škodljive rešitve, uvedene pred letom dni, namesto celovite prenove sistema prinaša le manjše popravke. Poleg ustavitve višanja olajšav vsebuje še uvedba davčnih razredov pri tako imenovanih normiranih samostojnih podjetnikih in nekatere spremembe pri obdavčevanju zavezancev s področja kmetijstva. Čeprav ta predlog zakona zaradi postopkovnih zapletov obravnavamo ločeno, je vseeno del svežnja predlogov, pri katerih je pomenljivo, da ne vsebuje napovedanih sprememb obdavčevanja dobičkov pravnih oseb. Ugotovimo torej lahko, da predlog zakona le minimalno in delno sledi ciljem koalicijskega sporazuma, da je pri izvedbi napovedanih rešitev nedosleden in da vlada, potem ko več mesecev ni usklajevala zakona ne s socialnimi ne s koalicijskimi partnerji, v zadnjem hipu skuša pridobiti simpatije nasprotnikov s podporo njihovim predlogom, ki pomenijo še dodaten odstop od zavez danim ljudem. To žal ni zakon, kakršnega bi si želeli od finančnega ministrstva, progresivne vlade, ne po vsebini in ne po načinu nastajanja. Obljubili smo, da bomo delali drugače in bolje, pa žal ugotavljamo, da finančno ministrstvo kot pripravljavec zakona temu ne sledi. Javnofinančni razlogi in dolgoročna odgovornost do ljudi in partnerjev so tako edini preostali razlogi za naše ne-nasprotovanje temu zakonu. Davčno orodje je preveč pomembno, da bi ga tudi v prihodnje urejali s spremembami in kompromisi v zadnjem hipu, pri čemer mnoge potrebe in zaveze ostajajo nenaslovljene. Socialni demokrati pričakujemo, da bo Vlada takoj po sprejemu zakona bistveno resneje pristopila k širokemu usklajevanju predlogov za temeljito prenovo davčnega sistema, ki se ne bo več napajal zgolj iz obdavčevanja plač in pokojnin. Pričakujemo premike, ki smo jih napovedali v koalicijskem sporazumu in zato hkrati s podporo zakonu od njegovih pripravljavcev pričakujemo v nadaljevanju rešitve v skladu s koalicijsko pogodbo.

Hvala.

Hvala.

Dr. Matej Tašner Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvoli.

Najlepša hvala podpredsednik. Lep pozdrav vsem.

Okoliščine, ki so, v katerih je nastajal Zakon o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja vlada, so bile v prvi vrsti, bi lahko rekli, predvolilne. Zakon, ki je bil sprejet, je uvedel ogromno davčnih odpustkov, predvsem kar se tiče premoženja in obdavčitve kapitala, seveda je bil usmerjen tudi k nižanju obdavčitve vseh, seveda pa predvsem najpremožnejših. S posegi v splošno olajšavo in v dohodninske dohodninska razmerja, to ti učinki, ki jih je tak predlog dohodninske reforme prinesel, niso bili še vidni, ker je bila vpeljana postopna implementacija teh rešitev, bi pa v naslednjih davčnih letih pomenilo velik in resen izpad sredstev v proračunu države za izvedbo drugih nalog, ki so jih tako imenovani predvolilni zakoni, ki so bili sprejeti, naložili naslednjim vladam in naslednjim sklicem tega Državnega zbora. V luči tega smo stranke koalicije že pri pripravi koalicijske pogodbe predvidele spremembo te davčne zakonodaje, ker je bilo jasno, da če bomo želeli izpolniti cilje, ki smo si jih zadali v koalicijski pogodbi, cilje, ki so naravnani v prvi vrsti k ljudem, k izgradnji nekakšne nekakšnih temeljev solidarne družbe s takšno, da s takšnim davčnim okoljem tega ne bo možno storiti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Tudi zaradi postopkovnega zavlačevanja s strani opozicije ta zakon, kot je povedal moj predhodnik, tudi ni čisto tak kot bi si ga seveda želeli. Ne uresničuje popolnoma tisto, kar bodo, kar so bile zaveze v koalicijski pogodbi, se pravi, ne odpravlja vseh stvari, ki jih je prejšnja Vlada sprejela. Je pa res, da obstaja tudi javna zaveza Ministrstva za finance in Vlade, da se bo pristopilo k resni davčni reformi v naslednjem letu. Ta davčna reforma bo morala biti oblikovana skupaj z ostalimi pomembnimi reformami, ki se bodo zgodile, začenši s s pokojninsko, zdravstveno in tako naprej. Skratka v koaliciji bomo morali razumeti celoto teh ukrepov in slediti v prvi vrsti tistemu, kar smo si zadali kot neko novo družbeno pogodbo, ki bo družbena pogodba solidarnosti.

Tako da, iz tega vidika bomo v Levici ta, to novelo Zakona o dohodnini podprli, je pa res, da pričakujemo oziroma računamo na to, da bo Ministrstvo za finance pri pripravi naslednje, naslednjih sprememb Zakona o dohodnini in ostalih davčnih zakonov upoštevalo visoke, seveda tudi ambiciozne cilje koalicijske pogodbe, hkrati tudi okoliščine v katerih sedaj delujemo. Moram reči, da so po dveh dolgih letih pandemije, ki je pomembno vplivala ne samo na delovanje družbe, ampak tudi gospodarstva, razmere v Ukrajini in ruska agresija povzročile dodatne nevarne okoliščine, v katerih je težko delati, ampak ne glede na vse te okoliščine mislim, da je Vlada v teh nekaj mesecih pokazala in dokazala, da se zna s temi izzivi spopadati in da jih zna reševati na ustrezen način.

Tako da, na eni strani imamo trenutno veljavno davčno zakonodajo, ki se jo je začrtala prejšnja Vlada, v nekih drugačnih okoliščinah, na drugi strani imamo neke nove okoliščine, s katerimi se moramo spopasti. Kot rečeno, cilji so visoki in ambiciozni, mislim pa, da je to tudi priložnost, da jih lahko uresničimo.

Tako da, še enkrat, v Levici bomo zakon sicer podprli, pričakujemo pa takojšnje, po uveljavitvi, takojšnje pogovore o tem kam bomo zapeljali to državo, tudi z vidika pravične redistribucije bogastva, pravične redistribucije obdavčitev na tak način, da bodo / znak za konec razprave/ seveda tisti, ki imajo več, tudi prispevali več, kar je temelj družbene solidarnosti.

Hvala.

Gospa Monika Pekošak bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvolite.

Spoštovani!

Da bomo vložili dohodninsko novelo, ni bila nobena skrivnost, saj smo že v koalicijsko pogodbo zapisali, da bomo posegli v višino splošne dohodninske olajšave. Transparentnost je seveda omogočila opoziciji, da nam postavi določene okvire, a nič ne de. Na začetku moramo poudariti, da smo se spričo begunske krize, v koaliciji vseeno odločili, da dvignemo splošno olajšavo na 5 tisoč evrov in dodatno splošno na 16 tisoč evrov, s čimer bomo zaščitili najranljivejše.

Zakaj sploh spreminjamo dohodninsko novelo prejšnje Janševe vlade? Predvsem zaradi njenih uničujočih posledic za javne finance. Fiskalni svet je namreč v svoji analizi ocenil, da bi bil zaradi postopnega dviga splošne olajšave v letu 2025 proračun prikrajšan za 726 milijonov evrov. Verjetno se strinjamo, da gre res za vrtoglav znesek. Prejšnja koalicija hkrati ni sprejela praktično nobenega ukrepa, ki bi na prihodkovni strani tak javno finančni izpad nadomestil. Da so načrtovani popravki davčne zakonodaje tvegani, je Janševo vlado nedvoumno opozoril tudi Bruselj. »Davčna reforma lahko obremeni vzdržno in vključujoče okrevanje«, so zapisali v oceni proračunskih načrtov Slovenije za leto 2022.

Take ocene se najdejo tudi v desno učnih medijih. Davorin Kračun je na primer za Demokracijo dejal, »Mogoče je poučen pogled na nedavno dogajanje v Veliki Britaniji in na finančnih trgih ob podobnih predlaganih davčnih reformah, ki so predvidevale zadolževanje za financiranje davčnih reform, ki naj bi nižale javnofinančne prihodke.« Nadalje, Nova 24 5. oktobra objavi naslov »Za vzor Golobovi vladi: Britanska premierka bo rast spodbujala z nižjimi davki.« 20. oktobra ta isti medij objavi naslov »Liz(?) Trust se po 45. dneh umika s položaja britanske premierke.« Nadalje je Združenje mestnih občin Slovenije, ob obravnavi zakona opozarjalo, da naj bi znižanje sredstev iz naslova dohodnine ogrozilo ne le investicije, temveč tudi izvajanje javnih storitev na lokalni ravni. Spomnimo na to, da občinam pripada 54 odstotkov dohodnine za predpreteklo leto.

Spoštovani. Ideja naše dohodninske novele ni, da bi jemali ljudem, kot se propaganda ponavlja že več mesecev, splošno olajšavo bomo vseeno dvignili na letošnjo, a ne za toliko, kot je bilo sprejeto letos spomladi. Bistvo rešitve je v skrbi za javne finance, saj se nahajamo v zelo negotovih časih in če bi pustili, da velja obstoječa rešitev, bi imeli zgolj v letu 2025 preko 700 milijonov manj v proračunu, tega javne finance ne bi preživele, saj je prejšnja vlada hkrati sprejemala zakone, kot je dolgotrajna oskrba, ki niso imeli kritja v proračunu, a zelo siromašijo proračun. Za naslavljanje draginjske krize potrebujemo sredstva, tako kot je bilo v času epidemije, verjetno nam je to vsem jasno. Kakorkoli, na koncu smo pri ureditvi normirancev prisluhnili različnim argumentom vpletenih deležnikov in celo opoziciji in dvignili mejo najprej na 35 tisoč, po premisleku pa še podprli amandma za dvig na 50 tisoč evrov. Za tiste nad tem zneskom pa bi morda veljalo opomniti na anomalije, ki se pojavljajo, ki jih želimo preprečiti, govorimo o normirancih, ki se vozijo po otroke v vrtec s terenskimi vozili, vrednimi 60 tisoč evrov in več, hkrati pa plačujejo minimalne davke, s tem, da koristijo vse subvencije. Prišel je čas, da tudi temu naredimo konec. Skladno z obljubami smo razbremenili tudi mlajšo generacijo nazaj, zvišali obdavčitev najvišjem razredu in nanizali še nekaj popravkov, da bi bil dohodninski zakon pravičnejši, smotrnejši in skladno z javnofinančno sliko v naši državi, zato ga bomo v Poslanski skupini Svoboda soglasno podprli. Hvala lep.