Lepo pozdravljam vse prisotne. Bomo kar pričeli s 7. sejo Odbora za pravosodje, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod poslanec Milan Jakopovič, ki ga bo nadomestil dr. Vatovec, potem Darko Krajnc, ki ga bo nadomestil poslanec Uranič, mag. Meira Hot, ki jo bo nadomestil poslanec Prednik, ter gospa poslanka Kert, ki jo bo nadomestil poslanec Lenart Žavbi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, in sicer ste s sklicem seje 16. 11. 2022 prejeli predlog dnevnega reda, kot 1. točko pobudo Petra Vesela za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte točke prvega odstavka 21. člena Zakona o odvetništvu, pod točko 2 Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov v drugo obravnavo in točka 3 razno. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predloga za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEG AREDA, TO JE NA POBUDO PETRA VESELA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI ČETRTE TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 21. ČLENA ZAKONA O ODVETNIŠTVU.

Gradivo je bilo objavljeno.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje.

Želi mogoče besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Ja, mogoče na kratko.

Ja, izvolite!

Ja, predsednica, hvala za besedo.

Glede na to, da ste člani in članice Odbora že prejeli obširno pisno mnenje, bi jaz zdaj mogoče to samo na kratko ustno povzela.

Pobudnik je na podlagi drugega odstavka 162. člena Ustave in prvega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte točke prvega odstavka 21. člena Zakona o odvetništvu.

Pobudnik je odvetnik, vpisan v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, ki svoj poklic opravlja v odvetniški družbi in izkazuje svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da mu je na podlagi neposrednega učinkovanja izpodbijane določbe prepovedano opravljanje poslovodne funkcije v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, dokler opravlja odvetniški poklic. S tem po njegovem mnenju izpodbijana določba neposredno posega v njegove pravice, pravne interese in pravni položaj ter posega v njegove ustavne pravice do svobode ravnanja iz 35. člena Ustave, svobode dela iz 49. člena Ustave in svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. In zato predlaga Ustavnemu sodišču, da njegovo pobudo sprejme in na omenjeno določbo razveljavi.

Prejeli smo tudi mnenje Odvetniške zbornice Slovenije, v katerem se strinja, da je cilj obstoječe prepovedi opravljanja poslovodne funkcije javna korist in korist posameznikov, ki jih odvetniki zastopajo. Prav tako meni, da morajo odvetniki zaradi svoje ključne vloge v pravosodnem sistemu nase prevzeti nekatere omejitve. Odvetniška zbornica se ob tem sprašuje, ali za ureditev nezdružljivosti ne zadostuje že sama omenjena določba, in meni, da je slovensko ureditev nezdružljivosti v delu, ki se nanaša na opravljanje poslovodne funkcije, mogoče spremeniti in normirati drugače.

Zakonodajno-pravna služba je preučila navedbe tako v pobudi kot tudi v mnenju Odvetniške zbornice, in meni, da navedbe v pobudi niso utemeljene.

Ob tem je pomembna ugotovitev, da je odvetništvo v slovenski pravni ureditvi povzdignjeno na raven ustavnega instituta, ki ima po ureditvi iz 137. člena Ustave dvojno naravo. Po eni strani je odvetništvo del pravosodja, v okviru katerega je za vse državne organe in službe, ki tvorijo pravosodje, bistveni element delovanja samostojnost in neodvisnost. Po drugi strani pa gre za zasebno pravno službo, ki kot del pravosodja izvršuje naloge posebnega javnega interesa, to je učinkovito uresničevanje ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave. Ob tem je osrednjega pomena, da ima odvetništvo zaradi svoje dvojne ustavne narave zagotovljena samostojnost in neodvisnost ne le, ko nastopa kot del pravosodja, ampak morata biti zaradi njegove specifične družbene vloge ti dve garanciji neločljivo zagotovljeni tudi, ko se odvetništvo presoja kot zasebna služba.

Skladno s 137. členom Ustave in načelom pravne države iz drugega člena Ustave, odvetništvo podrobneje ureja zakon, ki že v okviru temeljnih določb v prvem odstavku 1. člena določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, v drugem odstavku pa, da odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic ter s tem povzema ustavno dvojno vlogo odvetništva ter samostojnost in neodvisnost odvetniške službe. Ti elementi ureditve odvetništva so bili prisotni že vse od začetka nastajanja besedila Zakona o odvetništvu.

Iz samega besedila osnutka Zakona o odvetništvu je jasno razvidno, da je že v času priprav zakonskega besedila prevladala ideja o nezdružljivosti z opravljanjem odvetniškega poklica. V zvezi s pripombami takratne Zakonodajno-pravne komisije glede dograditve določbe, ki naj bi urejala nezdružljivost odvetniškega poklica z nekaterimi drugimi poklici ali opravljanjem določenih služb ali del, pa je predlagatelj v obrazložitvi navedel, da je ni upošteval in je v 21. členu ohranil ureditev iz besedila osnutka. Pojasnil je, da se prav zaradi velike pestrosti življenjskih situacij ni mogel poslužiti eksplicitnega načina urejanja tega vprašanja, ampak našteva le glavne poklice in posle, ki so nezdružljivi z odvetniškim poklicem, s čimer daje uporabniku te določbe meje, v okviru katerih bo treba presojati in utemeljiti, zakaj je opravljanje določenega posla nezdružljivo z odvetništvom.

Mogoče bi na tej točki zaključila. Zakonodajno-pravna služba je, kot sem že uvodoma povedala, to svojo utemeljitev zakaj se s pobudnikovimi navedbami ne strinja in ne podpira, in bi na tem mestu zaključila. Tako da, hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik ministrstva, doktor Šoltes? Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci. Hvala za besedo.

Ker je bila že Zakonodajno-pravna služba zelo izčrpna glede opisa dejanskega stanja in potrebne argumentacije, bi samo tukaj na kratko povzel, da se Vlada Republike Slovenije strinja tako z mnenjem Zakonodajno-pravne službe kot tudi mnenjem Odvetniške zbornice Slovenije. Predvsem iz naslova preprečevanja opravljanja poslovodne funkcije se varuje strokovne kompetence, integriteta in manevrski prostor odvetništva ravno zato, da se zaščiti v prvi vrsti tudi interese strank. Zato kot rečeno, je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da tudi Vlada nasprotuje pobudi in kot še enkrat ponovljeno, se v celoti strinjam z navedbami Zakonodajnopravne službe in Odvetniške zbornice.

Hvala.

Hvala lepa.

Morda še kdo od vabljenih besedo? (Ne.)

Potem pa, želi kdo od članov in članic odbora razpravljati na to temo?

Izvolite, gospod

Predsednica, hvala.

Izgleda, da bomo danes tu vsi poenoteni, tako iz Zakonodajno-pravne službe kot iz ministrstva, tudi mi poslanci. Jasno je vendarle, da odvetnik Peter Vesel res dal eno, lahko rečemo v navednicah, zanimivo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. Njega je v bistvu zmotilo, da opravljanje odvetniškega poklica, da je nezdružljivo z opravljanjem poslovodne funkcije v gozdarski družbi. Odvetniška zbornica Slovenije, smo videli, se je oprla na stališče Ustavnega sodišča iz leta 2005, v kateri je to ugotovilo, da gre pri odvetništvu za opravljanje pridobitne dejavnosti, ampak vendarle da odvetništvo ni gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, kar je v bistvu jasno vsakomur. Cilj te obstoječe izpodbijane prepovedi pa je seveda ravno javno korist in korist posameznikov, ki jih odvetniki zastopajo. Vsi smo mi kdaj potrebovali dobrega odvetnika in zdaj poudarek je na dobrega odvetnika in zdaj, če kdo hoče kvalitetno opravljati odvetniški poklic, je vendarle jasno, da zdaj zraven še ne more uporabljati neke poslovodne funkcije, ne vem, v neki gospodarski družbi, v neki privat firmi. Tukaj se to navezuje na ugled samega odvetništva, na zaupanje v verodostojnost posameznega odvetnika, itd. Zdaj zanimiva pobuda v navednicah, ampak tudi mi se postavljamo tu oziroma vsa naša poslanska skupina SDS se pridružuje mnenju ZPS in te predmetne pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti ne podpiramo.

Hvala.

Hvala.

Se še kdo prijavlja k razpravi na to točko? Ugotavljam, da ne.

Torej zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora na glasovanje dajem naslednje mnenje:

»Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe k pobudi Petra Vesela za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. točke prvega odstavka 21. člena Zakona o odvetništvu, ter ji predlaga, da pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«

Glasujemo. / izklop mikrofona/ / izklop mikrofona/ je to mnenje vključeno, ter ga posredoval Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 15. 7. 2022 na spletnih straneh Državnega zbora, prav tako pa tudi sprememba amandmajev z dne 29. 11. 2022. / oglašanje v ozadju/ Prosim? / oglašanje v ozadju/ Ja, ste bili s tem seznanjeni, gradivo je je prav tako objavljeno.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, informacijski pooblaščenec, Varuh človekovih pravic.

V poslovniškem roku so amandmaje vložili Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali še o vseh členih skupaj. Se strinjamo s tem, kajne.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Pozivam k čim bolj strnjeni razpravi, ker vemo, da gre za obsežno. Najprej dajem besedo gospodu dr. Šoltesu, predstavniku Vlade, izvolite.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Torej, danes je pred nami končno obravnava zelo pomembnega zakona s področja varstva človekovih pravic, namreč, Predloga zakona o varstvu osebnih podatkov. Gre za zakon, ki izhaja iz 38. člena Ustave in varuje osebno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, in gre za zakon, ki poudarja zakonitost obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 38. člena Ustave. Gre pa tudi za evropski zakon, ki izhaja iz zahteve iz Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki jo bolj poznamo pod kratico GDPR. In tako zaradi zahtev GDPR določa preiskovalne pristojnosti nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov informacijskega pooblaščenca, prekrškovne določbe, postopke obravnav prijav tudi glede kršitev varstva njihovih osebnih podatkov, obdelave osebnih podatkov mladoletnikov, nadzora in tako dalje. No, na ta zakon čakamo že od leta 2018. Kar nekaj poskusov je bilo, da bi spravili različne kompromise v tekst predloga zakona, ampak uspeh ni bil dosežen. Zakaj dosedanji poskusi niso obrodili sadov? Predvsem zato, ker je zelo težko uskladiti toliko različnih in nasprotujočih si interesov in vrednot, ker eni bi radi večjo svobodo glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov, torej posegov v naše osebne podatke, eni pa seveda bi radi večjo varnost in zakonitost glede osebnih podatkov. In zadnjih deset let se resno ukvarjamo s tem, koliko smo pripravljeni se odpovedati osebnim podatkom v imenu tako imenovane varnosti ali pa splošne varnosti. Ravno zaradi teh različnih interesov, ki so zahtevali, kar lahko rečem, petletni rok usklajevanja, smo na koncu morali sprejeti odločitve, ki so zapisane v gradivu, ki je pred vami. Kako smo to naredili? Naredili smo na način, da se doseže tako imenovana zlata sredina in da se istočasno ne zniža dosežena raven varstva osebnih podatkov in da se ponekod še zviša, kjer pa se le da, pa določimo olajšave in pa poenostavitve, zlasti za zasebni sektor, znanstveno raziskovalni sektor in tako dalje. To seveda ne pomeni, da smo bili razpeti med Silo in Karibdo, to pomeni samo to, da smo morali zelo premišljeno razvijati koncept zakona. In konec koncev, da me je k temu pritrdilo tudi kasneje Ustavno sodišče, ker je 14. aprila letos odločilo, da 38. člen ustave zahteva strogo spoštovanje načela zakonitosti glede obdelav osebnih podatkov in da se mora privolitev za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določati z zakonom, ne pa z različnimi podzakonskimi akti ali odlok. In tudi drug razvoj v Sloveniji je pokazal, da imamo glede tega pravo usmeritev, na primer glede obdelave osebnih podatkov o narodni in etični pripadnosti je poskus lanske novele zakona o prijavi prebivališča pokazal, da v Sloveniji ni sprejemljivo, da bi se na široko obdelovali osebni podatki o narodnosti, veroizpovedi in tako dalje, torej podatki iz kroga posebnih vrst osebnih podatkov. In danes je torej pred nami predlog zakona, ki ga obravnavate. Na njega so bili vloženi amandmaji tako koalicijskih poslanskih skupin kot Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Vlada podpira amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, ki med drugim predstavljajo upoštevanje skoraj vseh pripomb iz zelo obsežnega in dobrega mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki poleg tega vsebujejo tudi nekatere relevantne predloge in včasih pomisleke Informacijskega pooblaščenca ter sekcije operaterjev elektronskih komunikacij, pa tudi še seveda koga drugega. Menimo, da so ti amandmaji ustrezni, ne rušijo koncepta zakona, ne znižujejo višje ravni varstva osebnih podatkov, ki jih zahteva 38. člen Ustave. In ti amandmaji so v določenem delu tudi podobni delu amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki so bolj osredotočeni na tako imenovane elektronske vsebine in ob tem moramo posebej omeniti, da je tudi Državni svet podprl ta predlog. Podpiramo pa tudi današnje štiri amandmaje, ki so vloženi za obravnavo na sami seji Odbora za pravosodje. Namreč glede 22., 23., 69. in 93. člena, ker uporabljajo načelo sorazmernosti, nekoliko izboljšujejo predlagane rešitve.

Menimo, da je ta predlog zakona po 5. letih usklajevanja z res številnimi deležniki tako v zasebnem sektorju kot javnem precej zrel po vsebini in da je smiselno, da se nadaljnje obravnavanje izvaja v pozitivnem duhu. Gre za materijo seveda, s katero nikoli vsi ne bodo enako srečni, zato smo tudi izbrali to, če rečem, zlato sredino, kjer smo upoštevali vse relevantne deležnike, s tem, da seveda nismo nižali raven varstva osebnih podatkov, kar je osnovni, primarni in končni cilj Zakona o varstvu osebnih podatkov in prepričan sem, da bo tudi današnja razprava pokazala, da je možno doseči kompromise in da zakon lahko pošljemo v nadaljnjo obravnavo v Državni zbor. Hvala.