Lepo pozdravljeni, začenjamo 6. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, torej vse članice in člane odbora in vse vabljene in druge prisotne lepo pozdravljam.

Imam podatek, da na seji kot nadomestna članica sodeluje Katarina Štravs, ki nadomešča gospoda Teodora Uraniča.

5. decembra 2022 ste bili z dopisom obveščeni, da se bo dnevni red današnje seje odbora razširil s točko A1 dnevnega reda, to je z obravnavo zadeve Evropske unije, pri čemer vas obveščam, da o tej širitvi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora ni glasovanja. Ker k dnevnemu redu ni bilo drugih poslovniško skladnih predlogov za razširitev oziroma za umik katere izmed zadev, je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem in z omenjeno razširitvijo

Prehajamo na … / oglašanje iz dvorane/ Imate poslovniško postopkovno? Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Zdaj morda bi bilo fajn, da nam pojasnite, kaj se dogaja s predlogom za razširitev, ki smo ga podali v skladu s 64. členom Poslovnika Državnega zbora. Mislim, da smo ga pač oddali v skladu do 12. ure, prošnjo za razširitev, zdela se nam je smiselna. Zakaj? Ravno danes bomo obravnavali tudi poročilo, že deveto poročilo, ki se nanaša na ukrepe oziroma pač področje romske tematike. Naš predlog je, da bi danes odločali tudi o tako imenovani ustanovitvi pododbora za spremljanje romske tematike. Ta pododbor je deloval tudi v prejšnjem sklicu Državnega zbora, sodelovali smo v tem odboru praktično poslanci vseh poslanskih skupin, ni šlo za neka politična preigravanja, zato smo tudi na moj predlog imeli sistem, bom rekla, menjave vodenja pododbora, ravno zato, da si ne bi kdor karkoli prilaščal, zgolj z namenom, da pomagamo pri reševanju te aktualne teme. In me samo zanima, kako to, da danes ne bomo glasovali o tej razširitvi predloga dnevnega reda.

Hvala.

Hvala lepa za to intervencijo. Jaz sem sicer že včeraj poslala dopis z obrazložitvijo, zakaj danes ne bomo razširili te dnevnega reda še z dodatno tematiko na temo romske problematike, vsekakor zelo pozdravljam to pobudo in se jo bomo tudi lotili na eni od naslednjih sej. Ker pa danes se ukvarjamo s poročilom iz leta 2021, glede na Poslovnik ta tema pravzaprav ne paše zraven. Jaz sem tudi navedla, glede na 64. člen Poslovnika Državnega zbora v povezavi s 56. členom Poslovnika se razširi seja z zadevami določenimi v drugem odstavku 58. člena. Torej le v primerih, ko se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, je odločitev vezana na rok, določen z ustavo, gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslancev ali gre za odločitve iz dvaindevetdesetega člena Ustave. Jaz sploh ne želim zmanjševati potrebe po taki dodatni razpravi, se mi samo zdi, da pač današnji, današnji sklic ni temu namenjen. Sem pa tudi napisala, da bomo vse člane s tem o tem obvestili in o tem se dogovorili na eni od naslednjih sej.

Izvolite.

Hvala lepa za vaše pojasnilo.

Jaz menim, no, ravno nasprotno v zvezi z nami, enkrat na leto, spoštovani, obravnavamo to temo na matičnem odboru in to je Odbor za notranje zadeve in javno upravo. Enkrat na leto imamo temo romske problematike. In jaz mislim, da če kdaj, potem bi bilo danes tudi smiselno, da se ustanovi oziroma da se pač sprejme in seveda razpravo naredimo o tem, seveda potem pa tudi glasujemo, da se ta pododbor ustanovi. V preteklem mandatu ni bilo nobenih zadržkov. Takoj smo spravili zadevo na dnevni red, glasovali in nihče ni bil proti temu. Tako da jaz upam, da ta za ta, bom rekla, zavržen predlog sedaj z vaše strani, se pravi, ki ga niste pač uvrstili na dnevni red, ne pomeni to, da bomo zavlačevali s tem, ampak da bo vendarle prevladala ta korist v dobro vseh, da imamo ta pododbor. Kot rečeno, odpirali smo teme povezane z romskimi svetniki, z romskimi naselji, vabili smo romske predstavnike iz različnih področij Slovenije, odpirali problematiko, poskušali tudi iskati rešitve, pomagati Vladi, tako da jaz res upam, da to ne pomeni, jemljem pa to seveda kot neko zavrnitev, zaradi katere mi je žal in se mi zdi, da tudi točka, ki jo bomo obravnavali, ne bo mogla biti tako iskrena, kot bi lahko bila. Hvala lepa.

Jaz sem pojasnila, vsi člani, vse članice in vsi člani so dobili to pojasnilo zakaj tema ne bo na današnji seji. Vsekakor ne gre za zavrnitev. Jaz celo mislim, da je to tako pomembna tema, da jo kar tako na hitro nima smisla obravnavati samo zato, da jo obravnavamo. Tako da

zdaj gremo naprej z današnjim dnevnim redom. Vsekakor pa ta tema še pride na dnevni red in mislim, da je tudi to dobro, kot ste sama rekla, da se romska problematika samo enkrat uvrščamo, se ne bo samo enkrat, ker bomo o tem razpravljali na eni od naslednjih sej.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O HORIZONTALNIH ZADEVAH GLEDE KIBERNETSKE VARNOSTI ZA IZDELKE Z DIGITALNIMI ELEMENTI IN SPREMEMBI UREDBE EU 2019/1020.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnem zboru v obravnavo dne 1. 12. posredovala Vlada. K tej točki dnevnega reda smo vabili Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Zdaj pa vabim k besedi predstavnika Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, direktorja dr. Uroša Sveteta, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite, da v nekaj minutah predstavim pravzaprav akt, torej z delovnim nazivom /nerazumljivo/ oziroma Uredba o kibernetski odpornosti. Dejstvo je, da Evropska unija že zadnjih vsaj šest let zelo konkretno pravzaprav naslavlja področje kibernetske varnosti, tako s pravnega seveda kot tudi z vidika same samega izvajanja ukrepov. Namreč, kot sami veste, kibernetski incidenti so v res velikem eksponencialnem naraščanju. Škoda gre v milijarde evrov, ne samo med podjetji, kritično infrastrukturo, ampak tudi med državljani. Torej sama uredba o kibernetski odpornosti pravzaprav v tem smislu zelo pomembno dopolnjuje že do sedaj sprejete pravne osnove, kot je direktiva 1 niz 1 oziroma sedaj že tako rekoč pred nami je niz 2 direktiva, potem seveda akt o kibernetski varnosti ter direktiva o odpornosti kritičnih subjektov. V tem primeru seveda gre za to, da predlog določa zahteve, ki se bodo uporabljale za proizvajalce programske in strojne opreme in bo spodbujal zaupanje uporabnikov, torej nas vseh, v izdelke z digitalnimi elementi, kar je ključno. Namreč zato, ker imamo na trgu danes seveda ogromno naprav povezanih v medmrežje pravzaprav, ki so tako rekoč brez standardizacijskih oziroma certifikacijskih shem in mehanizmov. S tem seveda v tem trenutku vso varnostno tveganje pravzaprav prevračamo na uporabnike. Evropska unija želi ravno s tem določiti enake pristojnosti oziroma tudi nenazadnje, bi rekel, samoizvajanje za proizvajalce na trgu, da seveda ne prelagajo svoje odgovornosti na uporabnike. V tem smislu seveda Republika Slovenija pozdravlja tovrstni sprejem. Naj povem, da rok za sprejem akta je 2024 tega leta in potem seveda imamo še 24 mesecev za sam prenos.

Morda še za zaključek, kar je tudi zelo pomembno. Tudi ta seveda uredba bo morala imeti nadzor pri izvajanju, ker seveda samih proizvajalcev je veliko, da ne govorimo o številu proizvodov. Mi smo tudi v stališču, ki smo ga izoblikovali, opozorili na to, da bo potrebno seveda skrbeti za nadzor kdorkoli bo že določen kot nadzorni organ za izvajanje omenjene uredbe, kar seveda pomeni, da bo potrebno zagotoviti materialna, ampak seveda tudi kadrovska sredstva.

Hvala lepa. Toliko z moje strani.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Če ne, predlagam, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Odboru predlagam, da sprejmemo naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o horizontalnih zahtevah glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi in spremembi uredbe EU 2019 1020, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Moramo še določiti način poročanja. Jaz predlagam, da odbor poroča pisno, če nima nihče nobenega zadržka?

S tem zaključujemo to točko dnevnega reda. Hvala.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO 9. POROČILA O POLOŽAJU ROMSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo še na voljo mnenje Državnega sveta z dne 20. 10. in stališče Vlade do mnenja Državnega sveta z dne 11. 11. K tej točki dnevnega reda smo vabili Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Vlado, Policijo, Varuha človekovih pravic, Državni svet, Svet romske skupnosti Republike Slovenije, Zvezo Romov Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Združenje Forum romskih svetnikov. 9 poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji je bilo dne 29. 7. 2022 posredovano Državnemu zboru na podlagi na podlagi 4. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo omenjenega poročila in besedo dajem predstavniku Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti za predstavitev poročila. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovani poslanci in poslanke in prisrčen pozdrav tudi z moje strani! Seveda tudi hvala, da ste uvrstili na dnevni red 9. Poročilo.

9. Poročilo, kot ste že tudi sama navedla je skladno z uresničevanjem Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji in ga je koordiniral in pripravljal Urad za narodnosti skupaj z vsemi pristojnimi ministrstvi ter vladnimi službami, z Nacionalnim inštitutom za zdravje, Stanovanjski sklad Republike Slovenije je sodeloval, občine, kjer živi romska skupnost in Svet romske skupnosti Republike Slovenije.

Da bom krajši in bom podal nekatere orise omenjenega poročila, ker bodo lahko še potem tudi dodali kolegi iz pristojnih ministrstev na kakšna vaša vprašanja. Torej, poročilo vsebinsko zajema vse pomembnejše informacije o aktivnosti na tem področju, ki so bile izvedene v letu 2021. Moramo se zavedati, da je bilo leto 2021 zaznamovan tudi s covidom, z boleznijo covid in so se nekateri programi, tako je tudi zapisano noter, v nekih merah, v neki meri tudi niso v celoti uresničevali, kot je bilo predvideno in zavzema tudi nekatere prve mesece iz leta 2022.

V zvezi z začetkom uresničevanja nacionalnega programa ukrepov 2021-2030, ter potem so nekatera poročila vežejo tudi že na nov sprejeti nacionalni program ukrepov 2021-2030, ki ga je Vlada lani decembra tudi potrdila. Seveda, to je en del poročila, drugi del pa je pregled uresničevanja obveznosti na podlagi Zakona o romski skupnosti, kjer so ga tudi pripravile pristojna ministrstva in pa vladne službe ter na koncu imamo tudi pregled, preglednico sofinanciranja potreb romske skupnosti ter tudi finančna ovrednote vseh programov in projektov, ki so se izvajali na lokalni ali pa na državni ravni. Jaz bi tukaj rekel, da je potrebno pogledati tudi, da so na koncu, to ste tudi opazili, po vsej verjetnosti v branju, vsakega vsebinskega poglavja, ki so ga, ki je predstavljen, so tudi nekateri sklepi oziroma ugotovitve, ki smo jih povzeli na podlagi prejetih poročil ter potem tudi na nek način nakazali nekatere poti, kjer bi bilo nujno potrebno še postoriti kaj za razvoj romske skupnosti.

Morda bi se jaz dotaknil še v tem delu, da je tudi ob formiranju te nove Vlade, so, se je k tej temi pristopilo zelo aktivno, hitro in učinkovito, tako da smo že takoj po tem ustanovili tudi novo delovno skupino za obravnavo romske problematike, ki jo bo vodil v tem sklicu sekretar v kabinetu predsednika Vlade, gospod dr. Anton Grizold in bo združevala tudi vsa pristojna ministrstva, potem predstavnike občin, kjer živijo romska skupnost, predstavnike Romov ter na odločitev tudi na prvi seji, ki je že potekala 11. 11. 2022, da se na sejo vabijo tudi vsi ostali predstavniki, kot so predstavniki glas ljudstva in pa seveda tudi Foruma romskih svetnikov ter po potrebi po tematiki, ki jo bomo odpirali.

Tako da, tudi ta delovna skupina je na 1. seji, kot sem že omenil, 11. 11., pregledala, tudi se seznanila s poročilom dela prejšnje delovne skupine, ga ocenila kot dobrega in zelo proaktivnega in si tudi na tej prvi seji zastavila tudi nekatere cilje. Zdaj jaz v te cilje, jih ne bom šel naštevati, ampak bi rekel, da so zelo proaktivni. Da omenim morda samo dva, dva taka ukrepa, da so se formirali tudi dve posebni podskupini, ena skupina bo, bi rekel, proaktivno in aktivno vodila področje infrastrukture, okolja, prostora in financiranja občin. To delovno skupino bom vodil jaz osebno, ker je bila takšna želja, ne glede na to, da vemo, da je v državi bolj za to področje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor in morda še infrastruktura zraven, ampak ne glede na to, ker je bila prošnja izrecno iz kabineta predsednika Vlade, sem to nalogo tudi sprejel.

Druga delovna skupina za področje socialne politike, izobraževanje in varnost jo bo vodila državna sekretarka, gospa Tina Heferle in moram povedati, da sta se obe delovni skupini že tudi sestali, sta si naredili tudi neke vrste smernice za operativno delo in pa naj še kot informacijo dodam, da je naslednja, 2. seja delovne skupine delovne skupine bo v Novem mestu v romskem naselju Brezje-Žal, Brezje-Žabjak, in smo sprejeli tudi, bi rekel, prijazno gesto župana Gregorja Macedonija, tako da bo 14. 12., to pomeni naslednjo sredo, ta seja potekala prav v Žabjaku.

Jaz bi morda kot informacijo še zaključil s tem, da dejansko ta pregled, poročilo, ki je že deveto, nam daje nek vpogled v izvedene aktivnosti in ukrepe v letu 2021, in seveda se vleče tudi širše. In tako kot ugotavljamo, da so tudi glavne informacije, ki so podane s strani pristojnih ministrstev, bi rekel, zelo široke, tudi finančno podprte, kar mi na Uradu za narodnosti, ki vodimo aktivnosti preko evropskega projekta SIFOROMA, ugotavljamo, da je še dejansko potrebno velikega sodelovanja na lokalni ravni med različnimi institucijami, povezovanja lokalne skupnosti in državnih organov. Predvsem pa ob vsem tem ugotavljamo, da je pomanjkljivo vključevanje romskih predstavnikov na lokalni ravni, to pomeni posameznih Romov, ki kjer se jih določene teme lotevajo in jih je potrebno aktivno tudi vključiti na lokalni ravni. Tako da, na tej ravni te ugotovitve našega urada so, da je nujno potrebno aktivirati vse delovne organe, delovne skupine, ki jih imajo na pristojnih občinah ter v njih vključiti aktivno tudi participacijo romske skupnosti. Kajti ob vsem tem, in s tem bom tudi zaključil, ker ste v zaključku, boste lahko videli tudi finančno oceno vseh projektov, ki tečejo, ugotavljamo, da enostavno ne dosegamo aktivnosti in aktivne participacije predstavnikov romskih, romskih predstavnikov samih. In tukaj se ubadamo dejansko z nekim vprašanjem, kar se tiče tudi vseh nas, ki danes tukaj sedimo, tudi poslancev, ki lahko aktivno participirajo tako na lokalni in tudi na državni ravni, da je potrebno najti primerno pot za aktivacijo prepoznavanja, da romska skupnost prepozna vse sistemske rešitve in programe, ki so jim dani na voljo, da bi se lahko hitreje aktivirali oziroma vključili v celostno družbo.

Morda s tem zaključim, s tem stavkom, in sem seveda na voljo tudi za vsa naknadna pojasnila.

Hvala lepa.

Hvala lepa gospod Baluh.

Zdaj pa besedo dajem predstavnici Vlade, gospe Tini Heferle, državni sekretarki.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom zgolj na kratko z vidika Ministrstva za notranje zadeve podala nek uvod, bolj natančno bo pa ta del, ki spada pod ministrstvo, seveda bolj tisti operativni del predstavil predstavnik Policije.

Zdaj, kar se tiče Ministrstva za notranje zadeve, lahko povem, da je bilo v preteklem obdobju na podlagi izvajanja posameznih ukrepov vključenih v Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2017-2021 vključeno z raznimi usmeritvami oziroma usmerjanjem dela Policije, ki je potem izvajala vse naloge zastavljene v tem nacionalnem programu. V tej zvezi sta bila sprejeta tudi dva akcijska načrta, in sicer akcijski načrt za vzdrževanje javnega reda in miru na območjih z več etično skupnost in pa akcijski načrt Policije za implementacijo usmeritev Ministrstva za notranje zadeve za izvedbo nalog in ukrepov Policije za izboljšanje varnosti ljudi in premoženja na območjih z romskimi naselji.

Zdaj, temeljni cilji obeh akcijskih načrtov so seveda zagotavljanje večje vidnosti policijskega dela, proaktivna in tudi vsebinska obravnava potencialnih varnostnih dogodkov in v večji meri tudi zagotavljanje večje varnosti na teh območjih. Prav tako je recimo eden izmed ciljev, navedenih v teh akcijskih načrtih, nemoteno izvajanje vseh nalog Policije in tudi inšpekcijskih služb. In z vsem tem seveda želimo doseči nek pozitiven odziv, tako v romski skupnosti kot v lokalni skupnosti in strokovni javnosti. Zdaj, glavni ukrepi, ki so zajeti tako v nacionalnem programu kot tudi v obeh akcijskih načrtih, jih je kar nekaj. Predstavil jih bo podrobneje, kot sem že omenila, predstavnik policije, namestnik generalnega direktorja policije. Za konec, lahko pa samo povem, da v okviru pristojnosti, ki jih ima Ministrstvo za notranje zadeve, se bodo vse potrebne aktivnosti nadaljevale tudi v prihodnje, ker ocenjujemo, da so relativno uspešne, seveda pa se bomo k še izboljšanju razmer oziroma situacije, ki zadevajo tako romske prebivalce kot tudi ostalo lokalno prebivalstvo na teh območjih, trudili izboljšati še naprej.