Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropska komisija je 23. novembra predstavila predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma za korekcijo trga za zaščito državljanov in gospodarstva pred visokimi cenami, s katerimi želi podjetja in potrošnike v Evropski uniji zaščititi pred izredno visokimi cenami plina in zagotoviti večjo predvidljivost deležnikov na trgu. S predlogom komisija naslavlja pojav čezmernih cenovnih konic in predlaga možnost uvedbe popravnega mehanizma, s katerim bi se omejilo previsoke skoke cen na referenčni točki TTF. Zaradi njene vloge na evropskem veleprodajnem trgu plina pa komisija pričakuje, da bi imela aktivacija predlaganega popravnega mehanizma stabilizacijski učinek na cene plina tudi na trgih mestih, tržnih mestih trgovanja v EU. Predlog komisije predvideva sprožitev predlaganega mehanizma kot nekaj samodejnega, ko sta izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je da je cena poravnave izvedenih finančnih instrumentov na TTF z eno mesečno dospelostjo na blago dva tedna zapored višja od 275 evrov na megavatno uro. Drugi pogoj pa je, da TTF European gas podindeks za 58 evrov višji od referenčne cene utekočinjenega zemeljskega plina v zadnjih desetih trgovalnih dneh pred koncem obdobja omenjenih dveh tednov. Referenčna cena za UZP, torej za utekočinjeni zemeljski plin, bi se izračunala na podlagi dnevnega povprečja košarice referenčnih vrednosti, ki jo sestavljajo sredozemski trg za dan naprej, severozahodno evropski trg za dan naprej in dnevna ocena cene utekočinjenega zemeljskega plina, ki jo pripravi ACEP(?). Republika Slovenija sicer pozdravlja predlog uredbe, saj podpira zamejitev cen plina na velepotarnem trgu, a ima do osnovnega predloga komisije več zadržkov, za katere si že prizadeva, da se tekom pogajanj, ki so v teku, tudi upoštevajo. Republika Slovenija opozarja, da bi moral mehanizem biti dinamičen, skladno s sklepi Evropskega sveta, zamejitev cene navzgor pa velja tudi na vseh mestih trgovanja in za vse izvedene finančne instrumente za trgovanje s plinom, ne zgolj za tiste z enomesečno dospelostjo na blago. V nasprotnem primeru se težave le prestavijo z enega mesta trgovanja na drugega oziroma na ostale. Prav tako je treba v ta mehanizem ustrezno vezati tudi neposredne bilateralne pogodbe, tako imenovani OTC. Republika Slovenija tudi meni, da bi moral popravni mehanizem začeti veljati ob uveljavitvi uredbe, ne šele ob nastopu predlaganih pogojev, vsekakor pa je treba te pogoje določiti tako, da bodo imele realen vpliv in bodo preprečili izjemno visoke cene plina, kar pa po mnenju Slovenije seveda predlagana meja 275 evrov na megavatno uro nikakor ne doseže. Pogajanja so trenutno v teku. So tudi zelo zaostrena in upamo, da bomo prišli do ustreznega kompromisa naslednji teden.

Hvala.

Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Zima se uradno še ni začela, a pred vami je četrti zakon, ki naslavlja krizne razmere in draginjo na področju energetike. Zakon večinoma ureja izvajanje določb evropske uredbe Sveta EU 2022/1854, ki je bila 6. oktobra objavljena v Uradnem listu Evropske unije in tudi izvajanje začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije 9. novembra. Zaradi naslavljanja izzivov, ki so zelo nepredvidljivi, seveda zakon vključuje še nekatere druge elemente, za katere je Vlada presodila, da jih je smiselno interventno zakonsko urediti. Tudi na EU ravni se interventno ukrepanje nadaljuje. Letos so ministri pristojni za energijo že sprejeli tri krizne uredbe, sprejem še treh uredb pričakujemo v decembru, ko bosta predvideni, ko je predvideno, še dve zasedanji sveta EU za energijo. Nihče pa seveda v tem trenutku ne izključuje možnosti, da bo med zimo potrebno interventno ukrepati še naprej.

A naj se vrnem k zakonu in v nadaljevanju predstavim njegove ključne elemente. Zakon vsebuje 10 poglavij, a rekla bi, da naslavlja predvsem tri ključne izzive. Prvo je zmanjšanje uvozne odvisnosti. Drugo je prerazporejanje presežnih prihodkov, ki se v energetski draginji pojavljajo v korist državljanov. In tretja je zaščita najranljivejših.

Z drugimi besedami, prvič, z zmanjševanjem porabe v koničnih urah pomagamo zmanjševati pritisk na borzne cene, ki se pojavlja predvsem zaradi krize razpoložljivosti energije. Tukaj predlog zakona zadolžuje sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja, to je Eles, da identificira te ure in izvede vse potrebno za zmanjšanje porabe v teh obdobjih.

Drugič, olajšanje pravil za financiranje novih investicij v obnovljive vire energije in nova pravila na tem področju bo vodila do novih proizvodnih virov, ki bodo ublažili efekt morda celo bolj zahtevne prihodnje zime. Za dodeljevanje sredstev z zakonom zadolžujemo Center za podpore, ki sicer že danes izvaja podobne sheme podpor razvoju obnovljivih virov energije.

Tretje, z omejitvijo presežnih tržnih prihodkov in pobiranjem solidarnostnega prispevka bomo poskrbeli za to, da ni vojnih dobičkarjev oziroma da se presežna sredstva iz tega naslova stekajo v proračun Republike Slovenije. Določamo njihovo namensko rabo, ki je namenjena predvsem blažitvi visokih cen energije ali preko povračil dobaviteljem, ki dobavljajo energijo in energente po regulirani ceni, ali preko neposredne pomoči končnim odjemalcem. Podobno velja tudi za presežne prihodke od prezasedenosti.

Četrtič, preko številnih drugih ukrepov zasledujemo zaščito najranljivejših, torej končnih odjemalcev. Naj omenim določitev referenčne cene za elektriko in za lesno biomaso za naprave, ki so vključene v podporno shemo, možnost regulacije cen energentov, katere danes ni mogoče regulirati po zakonu o kontroli cen, možnost hitrejšega prenosa celotnega portfelja odjemalcev v primeru izstopa nekega dobavitelja iz trga, dopustitev izjeme pri javnem naročanju in podobno. Naj omenim tudi, da Vlada pozdravlja in podpira amandmaje, ki so bili vloženi s strani koalicijskih poslancev. Poudarim naj, da z amandmaji predlagane izboljšave in dopolnitve zakona pomembno pomagajo dosegati cilj interventnega zakona.

Spoštovani! Sprejem zakona je nujen za izpolnjevanje obveznosti, ki jih določa evropska zakonodaja in za nadaljnje uspešno obvladovanje kriznih razmer na svetovnih in evropskih energetskih trgih, ki se le počasi umirjajo in nas bodo okupirale verjetno še celo naslednje leto. V boju z njimi smo kot država do sedaj uspešni in upam, da bomo tudi naprej. Že v naprej hvala za vašo podporo zakonu.

Hvala.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, ki ste ga prejeli včeraj ob sklicu, zato bom iz njega izpostavila samo nekaj poudarkov.

Naša služba je z vidika skladnosti z Ustavo najprej opozorila, da predlog zakona uvaja solidarnostni prispevek, kar pomeni, da vsebuje poleg določb, ki so lahko predmet referenduma, tudi določbo, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega odločanja. Ureditev solidarnostnega prispevka pa bi bilo treba pojasniti še z vidika prepovedi povratnega učinkovanja zakona.

V zvezi z več rešitvami iz predloga zakona je opozorila na načelo legalitete, ki zahteva, da morajo podzakonski predpisi in posamični akti izvršilne oblasti temeljiti na določni vsebinski podlagi v zakonu in je ne smejo preseči ali jo samostojno urejati.

V zvezi z začasno prepovedjo opravljanja dejavnosti je opozorila na skladnost s pravico do svobodne gospodarske pobude. Opozorili smo tudi na pravno zavezujočo naravo uredb Evropske unije. Dali smo tudi nomotehnične pripombe, ki so z vloženimi amandmaji večinoma upoštevane. V zvezi z vloženimi amandmaji je treba povedati, da je amandma za novi 9.a člen podnormiran, saj v besedilu ni določena osnovna vsebina aplikacije, roki za oddajo vloge, za morebiten umik vloge, niti ni jasno kdo izvaja nadzor, postopek nadzora ni dovolj določen in niso pojasnjeni razlogi za drugačno ureditev nadzora centra za podpore na podlagi zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Predlog za novi 20.a člen pa pomeni poseg v posamične pravnomočne upravne akte o izdaji okoljevarstvenih dovoljenj in ga je treba pretehtati z vidika 158. člena Ustave, saj takšen poseg slabi zaupanje v pravni red.

Hvala.

Hvala za besedo.

Zakon, ki je danes v obravnavi je usmerjen v obvladovanje visokih cen energentov in zniževanje pritiska na odjemalce. Bil je podrobno predstavljen, zato naj navedem, da Agencija za energijo ukrepe, ki so usmerjeni v zniževanje porabe, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, reguliranja cen toplote, omejevanja tržnih prihodkov za proizvedeno in prodano energijo v regulacijskem območju slovenskega prenosnega operaterja ter prerazporejanje teh prihodkov končnim odjemalcem zelo pozdravljamo, jih podpiramo, saj dejansko omogočajo zadrževanje cen električne energije za končne odjemalce na vzdržni ravni.

Zakon je po našem mnenju skladen z usmeritvami evropske uredbe in zasleduje tudi ključne smeri potrebnega razvoja, ki so opredeljeni v dokumentu Evropske komisije z naslovom / nerazumljivo/ EU, predvsem pa predlagani ukrepi zagotavljajo, da trenutna kriza ne bi povzročila trajne škode za odjemalce in gospodarstvo.

Naj poudarim, da je agencija pri zakonu sodelovala. V okviru javne obravnave podala pripombe in predloge, ki so bile večinoma upoštevane. Zakon se nanaša v nekaterih delih tudi na pristojnosti Agencije za energijo, ena izmed njih je uporaba presežnih prihodkov operaterja prenosnega sistema iz naslova avkcije za čezmejne prenosne zmogljivosti, ki se bodo na podlagi tega zakona lahko uporabili za pokrivanje vseh stroškov elektrooperaterjev, tako prenosnega kot distribucijskega operaterja električne energije, omrežje električne energije, kar bo pomembno vplivalo tudi na gibanje omrežnine oziroma morebitno zniževanje omrežnine v prihodnjem obdobju seveda po predhodni odobritvi Agencije za energijo. S predlaganim zakonom se obseg dela za Agencijo za energijo tudi pomembno povečuje. Agencija za energijo bo na podlagi tega zakona zadolžena za nadzor nad izvajanjem člena, ki se nanaša na omejevanje presežnih prihodkov iz naslova prodajnih poslov za energijo, električno energijo, ki je bila proizvedena in prodana v regulacijskem območju sistemskega operaterja v Republiki Sloveniji. Gre za obsežno, zahtevno nalogo, zato naj že na tem mestu omenim, kot je tudi navedeno v predlaganem gradivu, da bo agencija primorana podati rebalans programa nedavno sprejetega programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo za naslednje leto, kjer bomo predvideli torej povečanje stroškov za potrebno nadgradnjo informacijskega sistema kot tudi za dodatne zaposlitve.

Naj pa še enkrat, kot sem že v okviru programa dela, tudi na tem mestu omenim, da se Agencija za energijo sooča z resnimi kadrovskimi težavami. Ključen razlog pa je prav uvrstitev v enoten plačni sistem oziroma javni sektor in pa torej razlika med plačami, ki jih lahko imamo v javnem sektorju in tistimi, ki so v energetiki, ki jih pa Agencija za energijo regulira, zato tudi na tem mestu naslavljam to vprašanje, ki ga bom ponovno naslovila v okviru obravnave Zakona o energetski politiki, ki verjamem, da bo na vrsti v naslednjem letu.

Hvala zaenkrat.

Pozdrav vsem skupaj!

(Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja Eles.) Če bom šel kaj preveč na široko, prosim, ustavite.

Eles je osnutek zakona proučil tudi, bom rekel, skupaj z ministrstvom šel nekatere določbe skozi z vidika, kako je to, bom rekel, možno implementirati v praksi, Gre namreč za en kup novih nalog, s katerimi se Eles ni ukvarjal. Jaz mislim, da je zakon dober in da ga je treba sprejeti in da imam tak občutek, da imamo v Sloveniji občutek, da živimo v takem zelo, bom rekel, ugodnem času, kar se tiče oskrbe z elektriko, ne cen. Moram reči, da bo zdajle velika preizkušnja naslednji teden, če ste gledali vremenske napovedi s ponedeljkom, gredo vse krepko pod nič. Povem na en podatke, v zadnjih desetih dnevih so cene na tako imenovanih na borzah, ki se ukvarjajo s kratkoročnimi produkti, to je recimo tudi Ljubljanska borza BSP, katere 100 % lastnik je Eles so zrasle ogromno, iz dvesto in še nekaj evrov je recimo za jutri cena 416 evrov, ob tem, da so vse borze v Evropi, katere se ukvarjajo s / nerazumljivo/ se pravi s terminskimi posli so nelikvidne. Praktično ni možno kopati elektriko preko borz recimo na mesec, kvartal ali leto. Še ena stvar, ki jo velikokrat v medijih berem in je povsem napačno interpretirana, ko, bom rekel, presojamo v kakšni kondiciji je slovenska elektroenergetika, bom rekel z vidika obvladovanja elektroenergetskega omrežja pa, bom rekel, zagotavljanja napajanja končnih odjemalcev, smo eni boljših v svetovnem merilu. Vendar če malo bolj analitično gremo v globino, pa ne smemo biti najmanj, kar bi lahko, bi bili optimisti. Vam povem podatke recimo za letošnje obdobje od 1. januarja do včerajšnjega dne, 97 % vseh ur smo bili v Sloveniji uvozno odvisni, samo 3 % smo bili, smo imeli uvozni presežek. In operirati s podatkom, da smo na letnem nivoju toliko in toliko procentov samo uvozno odvisni je zelo napačen. Elektrika namreč ima to hibo, da je ne moreš skladiščiti in pač, bom rekel, jo proizvajaš. Nekatere elektrarne, recimo nuklearko, se ne splača, bom rekel, znižati obremenitve, zato pač dela na tisti svoji čim bolj sto procentom. In moramo se zavedati, da bomo letos 30 % uvozno desni. 30 % uvozne odvisnosti je približno 4 televatne ure. Te 4 televatne ure ne moreš kupiti po drugi ceni kot je 400, 500o evrov. Ni druge cene. Me razumete? Tudi v letu 2023 so napovedi slabe. Tudi če bo boljša hidrologija je moja ocena, da bomo nekje med 26 in 31 % uvozno odvisni. V čem je pa glavni razlog? Glavni razlog je predvsem v TEŠ-u. Recimo za primer, TEŠ bo v letu 2023 proizvedel manj elektrike, kot je v zadnjih petih letih v višini 1,1 teravatne ure, kar je za tako plastično primerjavo za dvoletno proizvodnjo celotne spodnje savske verige. Tako da bom rekel, zaradi tega tudi moja odločitev, pa predlog ministrstva 14. 10., da smo ustavili TEŠ, za to, da se je, da je lahko HSE, sicer je imel likvidnostne probleme, ker je mogel kupiti to energijo na borzah, kadar je kupoval v povprečju med 150 in 210 evrov, danes pa, sem vam povedal kakšna je številka. Tako da definitivno smo naredili dober posel. Povečali smo zaloge lignita, sicer daleč od tistega, kar bi rabili, in tudi za HSE bo malo boljše. Evo, toliko na kratko. Če bo pa kaj vprašanj, mi smo pripravili, mi imamo izračun… Poglejte, 10 % ur v obdobju od 1. 11. do 31. marca naslednje leto moramo mi zbrati v teh desetih, bom rekel, procentih ur moramo pa urno znižati konice za 5 %. 5 % v povprečju znižanih konic pomeni pa 90 megavatov. Zdaj kaj pomeni devetdeset megavatov, ne vem, recimo Slovenske železarne, kompleten odjem, če delajo na polni moči. Mi se tudi pripravljamo takoj, če bo in mislim, da bo zakon sprejet, mi bomo objavili javni poziv predvsem velikim gospodarskim subjektom in jih bomo stimulirali, to kar je tudi predvideno v samem zakonu, stimulirali, kolikor bodo pripravljeni znižati proizvodnjo, pač s ustrezno stimulacijo katera se bo izplačala. Večji problem je, če bo Evropa po tem naslednjem tednu, ko bo po moji oceni prvi resen test za kontentalno Evropo in za njen sinhronizirano elektroenergetsko območje, se pravi naslednji teden, če bo Evropa hotela, da se striktno držimo tistih določil po katerih je treba povprečno porabo v letih, v 5. letih v obdobiju 1. 11. – 31. marec, začne se 2017–2018, konča se z 2021-2022 znižati za 10 %. Če bo pol koga zanimalo, vam lahko tudi povem koliko to to pomeni, to so pa največ bi mogel znižati gospodarstvo priključeno na distribucijski odjem, sledi s mali poslovni odjem, potem gospodinjski odjem in na koncu velike proizvajalce. Imamo še eno srečo v Sloveniji, da je Talum kot nekdaj največji porabnik elektrike, ki je letno porabi približno 1,3 teravatne ure električne energije, zaradi prestrukturiranja proizvodnje bo to znižal v 2023 na manjkrat na 300 DVH.

Hvala.

Gospa predsednica, hvala lepa.

Nimam posebnega stališča do 1. člena, ampak rad bi se odzval na prejšnjo diskusijo, pa na predstavitev zakona v celoti.

Prvo bi rad, če se da razložiti nekako bolj plastično v praksi, kako bo izgledalo zmanjšanje porabe v koničnih urah za konkretnega ali industrijo ali ne vem, eno podjetje, kako bo to v praksi izgledalo? Jaz sem bil koncem 70. letih na Inštitutu Jožef Štefan, moj šef je bil Miha Tomšič in takrat je on prišel ven s sikom, sistem za izravnavanje konic, ki je nekaj podobnega delal, ampak zdaj očitno greste pa vi prek nekih avkcij ali ne vem kaj. To je prvo. Drugo pa tole, kar je gospod Mervar povedal glede energetike, je pa zelo resno. In imam konkretno vprašanje, jaz sem bil strogo proti TEŠ-6. Ampak zdaj, ko ga imamo, sem pa strogo za to, da se ga uporabi. In po mojem bi moral, če ni domačega premoga, bi moral, bi morala dva vlaka, dve kompozicije priti na lokacijo dnevno in bi TEŠ-6 laufal na 100% moči. In moje vprašanje je zakaj oziroma kdaj se bo to dogodilo?

Hvala lepa.

Bom začel z vašim drugim.

Tudi jaz sem bil, mislim, da edini, ki sem napisal leta 20090 mnenje glede bloka 6. In moje mnenje je bilo /nerazumljivo/ ta investicija je to manjša. Zakaj? Zato, ker ni dva lignita. Ampak pustimo, tako kot ste rekel, imamo najsodobnejšo, to se moramo zavedati, najsodobnejšo tehnologijo. In strinjam se z vami, jaz nisem bil direktor HSE. Če bi jaz bil direktor HSE bi že verjetno marca letos začel s testnimi sežigi in bi iskal, problem, ki ga ima TEŠ je njegova konstrukcija kotla, ne more kuriti vsak premog. Imamo pa še blok 5, ki lahko kuri lignit. In jaz sem, kolegica državna sekretarka pozna, mi od 15. julija na podlagi sklepa Vlade se sestajamo vsaj na 14 dni, kot bom rekel, krizna skupina in smo dali takrat zahtevo, da se v TEŠ, seveda pričakujemo, da se tudi zmenijo za prave cene. So pa cene, tako da v ocene se ne spuščam. Z vami se strinjam, če bi imeli dosti lignita, da bi lahko obratovali v teh kriznih časih, tako s šestico, s petico smo mi samozadostni, pa še preveč imamo. Zato mislim, da bo novo vodstvo, mislim, da že ima to nalogo, da bo mogel na tem segmentu, ker a veste, 2 milijona 400 tisoč ton lignita pri povprečne kalorične 11 pomeni komaj 0,52 lot faktor za blok 6. Nič. Novi taki bloki morajo obratovati približno z 0,85 ob tem, da je petica 0.

Kar se pa tiče tistega, kar ste rekel, konic. Poglejte, mislim, da že tudi zaenkrat vsi ukrepi na nivoju Vlade in pa resornega ministrstva so šli v smeri, da ne uvajamo nekih drastičnih, bom rekel, ukrepov. Jaz sem kot direktor Elesa naročil štiri tako imenovane suhe teste, kaj bi bilo, če bi bilo treba izvajati redukcije. Moram reči, da stvar ni tako enostavna. Tukaj smo imeli vključene vseh pet distributerjev. Problem je, ker na eni trafopostaji je gor priključenih kup porabnikov in od njih marsikdo, ki je tako imenovan ali je kritična infrastruktura ali pa kaj drugega. In moram reči, da ne bo enostavno. Imamo rešitve, me razumete, tudi v tem momentu nočemo o njih govoriti. Zaenkrat po vseh ocenah ENTSO, se pravi Evropskega združenja sistemskih operaterjev, ni na vidiku nekih, bom rekel, splošnih redukcij. Še v najtežji situaciji v tem momentu, kar je neverjetno, je Francija, ki je bila največji izvoznik, ampak zaradi svojih problemov z nuklearko in pa Švedska, se pravi jug Skandinavije. Zdaj Slovenci imamo še eno možnost, je pa treba vedeti, da je tukaj problem stroškovna komponenta. Stroškovne cene so od 350 do 450 evrov na megavatno uro, odvisno kakšna je cena Elcot-a, se pravi teh 500 megavatov spečih, bom rekel, plinskih turbin na lokacijah predvsem Brestanice, dve so v TEŠ-u in pa dve zelo stare po slabem stanju v Trbovljah. Tu imamo še tiho rezervo. Mi bomo pa te konice šli najprej s pozivom, z avkcijo, če pa to ne bo šlo drugače pa z omejevanjem moči…

… / izključen mikrofon/ ali to pomeni, pardon, to, da industrija sama se izklopi?

Ja, ja, sama ponudi…

Poglejte na primer Talum, njega poznam pač, ker smo lastniki zaenkrat še. On ima par teh, bom rekel, baterij elektrolize in ti mu rečeš, si pripravljen, sem, okej bom izključil eno linijo, ampak za to hočem pa … /nerazumljivo/ Na tem principu bo veljalo tudi za ostale. Imamo kar nekaj porabnikov. Treba je vedeti, da tudi Eles je leta 2015 uvedel tako imenovano agregirano ponudbo z ročno regulacijo frekvence oziroma vi so boste spomnili TECR-ni(?) in teh so že, bom rekel, trije trgovci spravili skoraj 250 megavatov. In bi lahko tudi v okviru te platforme s to količino mi to znižali. Samo zdaj se je to, bom rekel, so prihajali k nam na avkcije za TECER-no(?), pa smo recimo vzeli od tega 40 megavatov, še vseeno stane več kot 200. In tukaj računamo, da bomo brez kakšnih pretresov uspeli to znižati.

Hvala.

Lep pozdrav vsem!

Mi v zadnjega pol leta obravnavamo kar nekaj ukrepov, predlogov zakonov, ki se dotikajo energetske krize, posledično višjih stroškov, zniževanja cen energentov, posredno zniževanja pritiska na inflacijo in tako naprej. In do zdaj smo obravnavali vse te ukrepe na zelo parcialen način. Nekajkrat je bilo že izpostavljeno, da bi bilo potrebno te stvari spraviti v en regulatorni okvir in nekako poskrbeti za neko sistematičnost, preglednost, da ne prihaja do podvajanja in da tudi tisti, ki jih ti ukrepi naslavljajo, vidijo kaj in na kakšen način lahko s to pomočjo računajo v prihodnjem letu. To ni bilo upoštevano. Jaz mislim, da bi bilo za naprej za razmisliti. Ne glede smo ime, ne glede na to smo imeli v preteklem obdobju, ko je bila neka druga kriza, covid kriza, en tak primer, ki se je izkazal za dobrega, govorim o PKP zakonih, kjer je bila materija obravnavana od A do Ž v celoti. To govorim zaradi tega, ker ko nekdo, ki se sprašuje ali bo še lahko normalno obratoval prihodnje leto ali ne, ali bo prisiljen za nekaj mesecev zapreti obratovanje in ko spremlja te razprave tudi danes, moram reči, da ne ve kje je. Zaradi tega bi bilo prav, da tisti, ki predlagate te rešitve na praktičen primer poveste za enega konkretnega uporabnika, ki je imel v letu 2020 X ceno energije, koliko bo zdaj ta cena v prihodnjem letu za tega uporabnika višja in koliko bi bila višja, če tega zakona ne bi bilo. Mislim, da to vsi pričakujejo in pričakujejo tudi odgovore na konkretna vprašanja, ali je s temi ukrepi zagotovljeno, da nekateri ne bodo kljub vsemu ostali brez dobaviteljev ali temu ni tako. Ker tam nekje sem videl, da je v enem členu napisano, da naj bi Vlada intervenirala.

Jaz ne vem, če Vlada intervenira v takem primeru, verjetno imamo kakšne druge inštitucije, ki posežejo v takem primeru, da zagotovijo dobavitelja. Zdaj med prvimi ambicijami, prvima dvema ambicijama v tem 1. členu je napisano, da je ambicija tega zakona zmanjšati uvozno odvisnost pri oskrbi z energijo. Zdaj verjetno v enem letu se to ne da, da se pa v daljšem obdobju. In zaradi tega bi bilo verjetno danes za slišati odgovor na vprašanje, kaj se dogaja z največjim projektom, ki lahko dolgoročno bistveno zmanjša našo uvozno odvisnost in nas naredi ne samooskrbne, ampak celo več in tu je nuklearka, drugi blok nuklearke. Kje smo zdaj s temi postopki? Kaj se je zgodilo v zadnjega pol leta? In, kako naj bi se dogajalo in kako v prihodnje? Ker ti ukrepi, ki so predvideni za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, vse ostalo lahko podvojimo v roku leta dni, pa to ne bo kaj bistveno pomenilo pri zagotavljanju stabilne in večje oskrbe z električno energijo. Tako da mogoče bi bilo za povedati kje v tej luči teh ukrepov, ki jih imamo tukaj v tem zakonu, se najde ta projekt? In, kakšni koraki so bili narejeni v zadnjega pol leta za to, da bi se iz mrtve točke, na kateri je bil dolgo, dolgo let, tudi premaknil?

Potem moram reči, da podpiramo ta amandma, ki je bil vložen glede podpore tistim, ki za ogrevanje uporabljajo pelete, ker je bil ta cenovni pritisk v zadnjem obdobju izjemno visok. In to, kar je tukaj predvideno, ta subvencija 100 evrov na tono delno ublaži ta strošek, približno tretjina, ne v celoti, ampak vsaj nekaj je. Tisto, kar pa predlagamo, je pa časovnica veljave tega ukrepa. Zaradi tega smo v tej smeri tudi vložili amandma, ki popravlja to, kar imate vi v vašem amandmaju napisano in kjer se ta pomoč daje samo za obdobje 1. 9. do 30. 11. letos. Se pravi, tisti, ki so nabavili to gorivo v tem obdobju, bodo do te podpore upravičeni. Vemo pa, da ljudje ne nabavljajo večinoma velikanskih količin, ampak glede na pač prihodkovne zmožnosti postopoma. Zaradi tega predlagamo, da ta ukrep je nediskriminatoren in velja za vse, ki bodo pač želeli po njem poseči do omejitev, ki veljajo do 31. januarja prihodnje leto. Toliko glede tega za začetek.

Drugače pa, če jaz prav razumem, razumem narobe, se električna energija limitira na nivoju 180 evrov megavatna ura. In tukaj je vprašanje, zakaj je razlika pri elektriki proizvedeni iz drugih virov in pri tisti proizvedeni iz lignita, če poenostavljeno povem.

No, pa še nekaj bi rad rekel, recimo, če bi to razpravo, ki jo danes poslušamo o tem, kako nas v tej situaciji zdaj lahko na nek način reši premog, umazan vir energije, če bi razpravljali kakšno leto nazaj, jaz sem prepričan, da tamle na drugi strani dvorane ne bi bila tišina, ampak da bi poslušali razglabljanja o tem, kakšna sila se dela nad naravo, če to kakšno leto več še uporabljamo, ker veste, da so bile silne debate o tem, ali naj se premog ukine leta 2030 ali leta 2032 ali 2035 ali 2038, ob tem, da je bilo povedano s strani gospoda Mervarja, da razpolagamo s sodobno tehnologijo, ki je bistveno manj škodljiva okolju, kot so bile tiste, ki so bile pred njo. Ampak čas naredi svoje in počasi bomo prišli do tega, da moramo pri teh razpravah o tem prehodu ravnati racionalno, gospodarno, predvsem pa tudi s pogledom na svoje lastne denarnice in da je v interesu ljudi in gospodarstva, da z nekimi preveč histeričnimi obljubami ne poslabšamo naše konkurenčne prednosti, predvsem pa, da ne ogrozimo naše energetske stabilnosti za naprej in tisto, kar si že nekaj časa prizadevamo, da postanemo na koncu tudi 100 % samozadostni.

Hvala.