Hvala lepa, predsednica. Spoštovana predsednica, spoštovane članice, poslanke, spoštovani poslanci, člani odbora, lepo pozdravljeni.
Dovolite, da se najprej zahvalim na ponovnem zaupanju predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, da me predlaga za ministra novo imenovanega resorja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Zahvalil bi se tudi za nazaj na predhodnem hearingu pred 1. 6., ker na koncu se je tako vse hitro končalo, da sem dobil zaupanje in da na prehojeno pot, katero bom na prvem delu moje prezentacije malo osvetlil, vsaj upam, nekako opravičil tisto zaupanje oziroma tista potrditev, katera se je zgodila na prvem zaslišanju. Svojo predstavitev sem razdelil na več delov, najprej bi vendarle posvetil nekaj časa na prehojeno pot, od tod ven bom potem tudi predlagal nove ukrepe, novo vizijo ministrstva, ki se na novo sestavlja, potem seveda na novo sestavljene politike, ki se bodo dogajale zdaj po združenem resorju. Sama predstavitev sem jo pa poimenoval Usmerjeni v zeleni prehod.
Najprej smo se soočili, ko smo prevzeli mandat 1. 6., zagotovo se še vsi spomnimo, da je bil izredno naporen mandat, vse okoli nas je šlo zelo veliko izzivov, smo se soočili, večino težav in pa situacij, ki so vplivale, so izvirale izven Slovenije, v evropskem, če ne celo v globalnem merilu. Vojna v Ukrajini je dobivala dodatne pospeške in je zelo vplivala na evropske državljane, tako kot tudi na slovenske državljane, zaostrovalo se je dejansko na celotni paleti življenja, na vseh okoliščinah, ki so vplivale na ljudi. Potem kasneje, čez dva meseca oziroma tri mesece, konec avgusta se je zgodil tudi prvi, tako rečeno, zlom energetskih borz konec avgusta in Slovenija, sam sem prvi opozoril, da je vrag vzel šalo in da bo potrebno nekaj narediti z energetskim trgom. To, kar smo naredili v obliki non paperja, seveda smo pa pri tem že neformalno opozarjali, da bo potrebno poseči na enotni evropski energetski trg. Tekom leta so nas spremljale še dodatne vremenske neugodnosti do dodatnega izpada proizvodnje lignita v Premogovniku Velenje, kar pomeni velik manko v proizvodnji električne energije, spremljale so nas suše, več stoletna suša, ki je zelo vplivala na velik izpad proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn. Morali smo ponovno se uskladiti in pokazati evropsko solidarnost pri usklajevanju enotnih energetskih politik, ki so dobre za vse države članice, ker problem, ki je izhajal izven Evrope, je bil rešljiv samo tako, da ga se reši najprej v čim večji meri enotno, potem pa seveda nacionalne specifike, vsaka država posebej. Makroekonomski izzivi. V preteklih dveh letih je inflacija, to dobro veste, naraščala od 1 % do več kot 10 %, v juniju, ko smo prevzeli mandat, že v roku dveh oziroma treh mesecih septembra smo uspeli inflacijo zbiti pod 10 %, ko smo prevzeli mandat, je bila inflacija tudi 10 oziroma malo več kot 10 tudi v evropskem nivoju, tam je zdaj čez 13 %, tako da smo /nerazumljivo/ z ukrepi, katere smo sprejeli, uspešno tudi ukrotili makroekonomske izzive.
Slika, ki jo vidite, nazorno prikazuje, kaj se je dogajalo. Dejansko smo imeli razpoložljivostno krizo energije že več kot leto in pol nazaj. Na začetku leta 2021 se je zgodil prvi vrh, potem leto skoraj leto kasneje drugi vrh in ob prevzemu mandata so skokovito začele naraščati cene električne energije in samo hitremu ukrepanju se lahko zahvalimo, to je ta temno rumen krožec, kjer smo začeli ukrepati in črtkana pušica, kamor smo postavili cenovni nivo, ki velja še danes za slovenske državljane. In primerjalno gledano z ostalimi evropskimi državami, to pomeni, da smo, mislim, da med petimi najbolj uspešnimi državami, kateri smo zagotovili električno energijo na ustreznem cenovnem nivoju. Kasneje so se dogajali še dodatni pretresi. Danes se približujemo cenovnemu nivoju, nismo še tam, na desni strani grafa se točno vidi kje so cene danes regulirane za srednji segment in pa za javne zavode.
Naj še omenim kazalnike, ki že rezultirajo naše ukrepe, letna stopnja rasti cen električne energije je bila v Sloveniji v mesecu juniju letos oziroma lansko leto, ko smo nastopili, 29,7 %, primerjalno gledano povprečje v EU 27 je bilo ravno tako 29,7 v novembru, kjer so zadnji razpoložljivi dostopni podatki, pa je v Sloveniji ta podatek že znižan precej na 2,8 %, v Evropi pa se je dejansko še povišal na 35,1 %. To jasno kaže, kako so ukrepi izhajajoč iz energetike bili uspešni in kako znižujemo dejansko povprečje EU 27.
Letna stopnja rasti zemeljskega plina, to lahko vidimo na naslednjem desnem grafu, pa vidimo, da je bila v Sloveniji v juniju 51,1 %, približno takšen tudi v EU, v novembru 29 %, skratka več kot 20 % nižje, ravno tako pa so v Evropi na tem segmentu precej, precej slabši. Ves ta čas, ko smo dobesedno kratkoročno, celo rečem urgentno ukrepali, smo nismo pozabili tudi na koalicijske obljube in zaveze, vzporedno smo delali dobesedno po treh tirih, naslavljali smo srednjeročne ukrepe, jih pripravljali v ozadju in pa tudi dolgoročne ukrepe, ki pridejo zdaj in bodo zelo kmalu tudi pred vami na poslanskih klopeh. Omogočali smo cenovno dostopno energijo tako za gospodarstvo, predvsem pa za gospodinjstva, za ljudi. Pospeševali smo investicije obnovljive energije. Kasnejši graf bom pokazal, da smo v lanskem letu iz meseca v mesec stopnjevali implementacijo in priključitev obnovljivih virov energije, predvsem sonca na omrežje. V celem letu dejansko smo priključili več sonca, kot se ga je zgodilo prej v vseh letih. Zmanjšujemo uvozno odvisnost pri zemeljskem plinu. Soočamo se z novo energetsko realnostjo in bomo vlogo plina v energetski mešanici zagotovo poskušali maksimalno in čim hitreje zmanjšati in s tem Slovenijo čim manj narediti odvisno od fosilnih goriv. Pospešujemo preobrazbo rabe energije v prometu, tukaj smo podedovali, tako kot vsaka vlada, določen zaostanek in bomo z ukrepi na združenem resorju končno lahko naslovili enotne politike v prometu, da bomo dejansko lahko razogljičili ali pa vsaj agresivno vstopili nastop razogljičenja prometa. Pripravljamo se še na pravičen prehod v premogovni regiji SAŠA in pa na napore, ki jih vlagamo, jih zelo veliko vlagamo tudi v črpanje evropskih sredstev za to, da čim bolj podpremo ne samo administrativne, strateške, ampak tudi finančne, finančne mehanizme v podporo zelenega prehoda. Pomembno se nam je ves čas zdelo in se nam še vedno zdi, da mora biti energija cenovno dostopna predvsem za ljudi in pa seveda tudi za gospodarstvo, da bo konkurenčno, da bo zagotavljalo. In pa na nek način že s koncem misli gledamo na konec krize, da izstopimo iz krize kot zmagovalci. Tako da glede na to, da se to že dogaja in da bo se počasi bliža že eno leto vojnih dogajanj v Ukrajini, se bo enkrat to slej ko prej končalo in ključno je, da se pripravimo na zaključek in da bo izhodna strategija za Slovenijo, za ljudi in pa za gospodarstvo čim boljša in da bomo lahko napadli ne samo evropske ampak tudi globalne svetovne trge. To je naš glavni, glavni cilj, vendar je pa pot do tja ne samo toliko od slovenskih ukrepov odvisno, ampak tudi od združenih, enotnih evropskih trgov. Kaj smo delali, da smo prišli do tega uspešnega cilja? Opredelili smo nadomestno in pa osnovno preskrbo pri plinu, razširili smo nabor zaščitenih odjemalcev, vzpostavili smo enotni informacijski sistem na področju plina. Ves ta čas se digitalizacija na plinu ni ustrezno dogajala in danes imamo pred sabo vsaj zametek enotne informacijske baze in v roku nekaj tednov bo ta digitalizirana in popolnoma pripravljena za ukrepanje tudi na zemeljskem plinu. Še več, naredili jo bomo povezljivo za razno razne izmenjave, power to gesto oziroma gesto power, izmenjavo energij iz ene oblike v drugo, zato da bomo še bolj odzivni in pa seveda uspešni pri naslavljanju energetskih izzivov, ki so zagotovo še pred nami. Sprejeli smo poroštveni zakon, s tem smo tudi kot nekatere druge države članice Evropske unije stopili in zaščitili domače proizvajalce, kar je bilo seveda ključno za to, da so lahko še vedno se udejstvovale na enotnem evropskem trgu, ki je dobro deloval kljub temu. Bil je še vedno povezan in ves ta čas smo želeli, da je evropski energetski trg enoten in dober, ker smo potrebovali, ne vem, če še veste, soočili smo se, da sta dva največja bloka proizvodnje električne energije v mesecu oktobru bila zunaj omrežja, pa niti en kilovat ni bil ne dostavljen slovenskemu gospodinjstvu niti ne gospodarstvu, še več, tudi po cenovno zelo ugodni ceni. Sprejeli smo dva interventna zakona za uspešno naslavljanje dobesedno izrednih razmer, uvedli smo za omejitev cen in pa na evropski ravni smo dosegli pet kriznih uredb, šest ministrskih srečanj. To je za evropsko dogajanje svojevrsten precedens. Končne cene električne energije za gospodinjstva v Evropi. Graf prikazuje povprečje / pokaže zboru/ in pa spodnji svet, temno moder je slovenski graf prikazovanja cen. Tako da smo daleč, daleč pod evropskim povprečjem. To so statistični podatki. Žal ni še podatkov za leto 2023 januar, ampak prepričan sem, da bodo samo še boljši, vsaj ostali primerjalni kazalci kažejo, da se dviga povprečje cen v Evropi, v Sloveniji je pa stabilno, predvidljivo in pa še vedno ostaja na cenovnem enakem nivoju kot v decembru 2022. Še dodatna struktura cene električne energije, smo v napadajočem trendu za razliko od povprečja Evropske unije. 7 % se je znižala cena za gospodinjstva, 23 % za mali poslovni odjem, gre za cirka 110 tisoč odjemalcev, večinoma za drobno gospodarstvo. Večkrat rečemo, da je drobno gospodarstvo hrbtenica slovenskega gospodarstva. Konec lanskega leta smo zamejili cene tudi za srednja, mikro in pa mala podjetja in pa maksimalno smo tudi s kolegi iz Ministrstva za gospodarstvo, kjer imamo res zgleden dialog, da naslavljamo tudi dodatne izzive, ki jih ima gospodarstvo oziroma tako imenovani veliki poslovni odjemalci. Kar se tiče zemeljskega plina, vemo, da je Slovenija 100-procentno odvisna od tujih virov, da je bila pred našim nastopom popolnoma odvisna samo od ene smeri, od severne smeri. Ves plin smo uvozili iz severne, iz Avstrije, skoraj nič ni bilo narejenega, da bi se pot diverzificirala, da bi se razpršila, da bi bila tveganja manjša. Tako da glede na to, da so se dogajali v preteklosti določeni obiski, smo zavzeli maksimalne ukrepe, da smo zagotovili Sloveniji več kot tretjino izvora iz druge smeri, stabilnega izvora po konkurenčnih cenah. Govorim o triletni pogodbi z Alžirijo, vlagamo v dodatne napore, kjer bi lahko še dodatno razpršili in zagotovili višjo zanesljivost dobave zemeljskega plina tudi iz tega naslova. Pa tudi tukaj smo že v padajočem trendu končnih drobnoprodajnih cen zemeljskega plina, s tem tudi zmanjšujemo uvozno odvisnost. Energetski ministri smo po hitrem postopku, mislim, da v roku petih, šestih delovnih dni v mesecu juliju sprejeli uredbo, kjer smo se zavezali, da je treba 15 % zmanjšati porabo energije. To je bila ideja dejansko našega predsednika Vlade na njihovem svetu, ki je bil pozitivno sprejet. Namreč, da se je Evropa odlepila in postala manj odvisna od ruskega fosilnega vira, je bilo potrebno narediti celo paleto ukrepov. Eden izmed ključnih ukrepov je bil ravno tako, da je potrebno narediti prihranek pri končni porabi zemeljskega plina. To je bil dejansko v tistem trenutku zadnji mozaik za uspešnost neke vrste na nek način reforme energetskih ukrepov, temu so potem sledili še ostali mozaiki, ki so, ki so bili potrebni za to, da se je vstopilo v zimo. In tudi danes, ko zima traja, dejansko ne čutimo kakršnihkoli pretresov. Tudi na plin krizne skupine, ki smo jih ustanovili pred poletjem, nasledili smo dosti nezavidljivo situacijo, Slovenija ni bila pripravljena na krizne situacije na energetskem področju, zakaj le, ker pač noben ni računal na to, da bi se tovrstni dogodki zgodili. Vse izhaja iz zunaj meja Slovenije. Imeli smo več kot osemnajst srečanj v šestih mesecih, zelo intenzivno. Dovolite mi, da se zahvalim vsem deležnikom, energetskim podjetjem, poslovodstvom, da so pozitivno pristopili k reševanju in res skupaj s svojo ekipo smo uspeli na dolgih večernih sestankih obvladati situacije, ki so se nam približevale. Nekateri mediji so tudi povezovali, da se nam bo zgodilo črni scenarij, da bo treba biti, ne vem, na 18 stopinjah pozimi in da bo se zmrzovalo. Marsikje v Evropi je tako, danes pri nas kljub temu, da smo sprejeli poleti priporočilne ukrepe, verjamem, da nihče ne čuti kakršnekoli nižje temperature oziroma da je komoditeta zagotovljena. Poraba zemeljskega plina, ne glede na to, da je na nek način obligatorno za vsako državo članico, da v od meseca avgusta in pa do marca moramo v kumulativnem znesku prihraniti 15 %, smo stalno na meji 15 %. Tudi zato, ker koristno in pa v dobro, za dober namen v smislu zanesljivosti oskrbe z električno energijo koristimo vsak kilovatno uro, ki jo pridobimo iz zemeljskega plina. Zato želimo zadeti oziroma preseči 15 % cilj, ne rabimo pa kaj dosti več ravno zaradi tega, ker na drugi strani želimo tudi, da je to konkurenčno pa še vedno okoljsko sprejemljivo, ker na drugi strani imamo pa določene težave oziroma izzive tudi pri zagotavljanju drugega energenta, govorim seveda tudi o lignitu.
Maksimalno pospešujemo investicije v obnovljive vire energije. Podporna shema, ki je delovala do marca lanskega leta, kjer je denarja zmanjkalo, smo ga uspeli še dodatno zagotoviti, o tem malce kasneje, ampak ne glede na to, to smo takoj zagotovili 15 milijonov evrov za nov razpis ECO sklada za vse individualne sončne elektrarne, tudi za tiste, za katere so se izvedle od marca do decembra. Seveda je bila cena te subvencije nižja, ampak je bila z razlogom, ker smo zraven ponudili tudi možnost za tiste kateri se ne morejo priklopiti oziroma so mogoče četrti, peti v izvoru iz transformatorske postaje, pa lahko zanjo dobijo bogatejšo subvencijo za hranilnik in s tem seveda si omogočijo znižane stroške za električno energijo.
Naredili smo popolni popis in pa pregled lokacij z vidika omrežja, kjer ni nobenih omejitev za priklop. Nov Zakon o umeščanju v OV prostor bo zelo kmalu na vaših mizah, verjetno bo to prvi zakon, ki ga bom kot minister, če me boste danes potrdili in mi dali zaupanje, sprejel na Vladi.
Potem omogočili smo tako imenovane balkonske sončne elektrarne po vzoru nekaterih uspešnih držav članic Evropske unije, kjer so to že naredili, mislim, da dve to že imata. Tudi za to, da res maksimalno pospeši, pospešimo solarizacijo v Sloveniji.
Omogočili smo izdajo soglasja za priključitev z upoštevanjem rabe hranilnika za to, da šišrim upravičencem, ki so na izvoru transformatorske postaje določena soglasja je bila že zavrnjena, lahko z bogatejšo subvencijo hranilnika pridejo do priključitve.
Dali smo podrobnejša navodila za samooskrbo, smo dobili zelo veliko vprašanj. Objavili smo petletni, dolgoročni pa časovni načrt za spodbujanje, verjetno ga bomo revidirali, v kolikor bomo hoteli biti še bolj ambiciozni. Novo naložbeno pomoč za investicije in pa, kot sem rekel, vedno znova iščemo dodatna sredstva za spodbujanje solarizacije.
Tukaj je tista številka, o kateri sem prej govoril. Lansko leto, iz meseca v mesec so stvari naraščale, dodatni razmah se je pa zgodil od meseca septembra, oktobra, novembra in decembra, ko se je nekako vedelo, da ni to mogoče mesečni ali pa kvartalni prehodni pojav, kar se tiče vojnih razmer v Ukrajini in imamo danes izzive, da bo potrebno nasloviti dodatne ukrepe, zato, da bomo lahko hitreje preklapali sončne elektrarne na omrežje,.
Ključen izziv, ki je pred nami je zagotovo preobrazba rabe energije v prometu. Mnogo ministrov sem slišal na zaslišanju, kako bo potrebno promet, ki velja za največjega. Promet je največji porabnik energije v Sloveniji in ga bo potrebno ustrezno nasloviti, da ne bomo povzročali na eni strani mobilnostne revščine, na drugi strani pa, da bomo uravnoteženo prišli v razogljičenje in pa seveda v čistejše oblike, pa seveda tudi v konkurenčne oblike prevoza.
Pripravili bomo nov zakon za infrastrukturo alternativnih goriv, pravzaprav ga že pripravljamo, zelo kmalu bomo poskušali to v mesecu februarju ga sprejeti na Vladi in da ga boste imeli na poslanskih klopeh.
Ustanovili smo družbo za opravljanje javnega potniškega prometa, zato, da bomo pospeševali javni potniški promet, ki bo podprl preobrazbo energije in pa seveda pomagal k razogljičenju v prometu.
Sprejeli smo zakon o celostnem prometnem načrtovanju. Pripravili smo pospešeno elektrifikacijo vozil v državni upravi, čaka jo medresorsko usklajevanje in tudi zelo kmalu eden od prvih ukrepov, ki ga bo potrebno sprejeti na Vladi, tako da bomo najprej sami dali zgled, da je treba začeti pri sebi. In pa seveda javno naročilo za nacionalne smernice za parkirno politiko, vse to načrtujemo že v tem letu, zelo zgodaj, kaj nas čaka 2023-2026, kar je zapisano v koalicijski pogodbi in kako si predstavljamo naše zaveze, ki smo jih dali državljankam in državljanom. Absolutno pospeševanje obnovljivih virov energije, s tem zagotavljanja slovenske neodvisnosti, suverenosti na področju energije s poudarkom na cenovni dostopnosti, konkurenčnosti. Prenovili bomo okoljsko energetsko zakonodajo v smeri ambicioznega zelenega prehoda in pa absolutno si želimo ustrezne strateške odločitve za razogljičenje. Določeni dokumenti in strategije so obvezne s strani Evropske komisije, govorim o nadgradnji dokumenta nacionalnega energetskega podnebnega načrta, dolgoročne celostne politike in pa seveda krepitev podnebne politike, kjer je končno Slovenija tudi pridobila podnebni resor in kjer bomo lahko končno naslovili horizontalno vse podnebne politike. Želimo preoblikovati elekdistribucijski sistem. Določeni koraki na to temo smo že povzeli, čaka na pravičen prehod pristopov iz premoga, odgovorno in transparentno z odločitvami o dolgoročni rabi jedrske energije, tudi tu smo kar nekaj korakov že naredili. Optimizirali bomo upravljanje s sredstvi za spodbujanje razogljičenja in pa seveda čaka nas absolutno pravilna in ustrezna strategija za obvladovanje vseh odpadkov.
Kar se tiče pospeševanja investicij, nov zakon o umeščanju obnovljivih virov energije, gre za neke vrste pozitivno diskriminacijo. Ta zakon bo verjetno zelo kmalu na vaših klopeh. Želimo nasloviti območja prednostnega umeščanja. Absolutno želimo poenostaviti prostorsko umeščanje in okoljskih presoj, seveda s tem da ne povzročamo nepotrebnih in pa okoljskih odtisov tam, kjer je potrebno. In večinoma so sončne elektrarne takšne. Tukaj smo imeli kar nekaj sestankov tudi z določenimi varuhi okolja, tako da zakon je zdaj zrel, da se ga sprejme na Vladi in pride na poslanske klopi. Ravno tako bomo uzakonili domneve prevladujoče javne koristi, uzakonjamo regulatorne peskovnike, spremljajočo rabo, gradnjo sončne elektrarne ob cestah, agrovoltaika na določenih mrtvih jezerih. Odpravili bomo nepotrebna soglasja oziroma bomo zmanjšali administrativna bremena in pa poenostavili vročanje soglasij za priključitev. Ključen element za uspešno naslavljanje pa za zeleni prehod je tudi spodbujanje pravih, pravilnih, ustreznih ukrepov. Potrebno je zagotoviti v določeni meri evropska sredstva, to gre z roko v roki iztekajoča se evropska kohezijska politika, kjer smo že uspeli zagotoviti kar 43 milijonov za sončne elektrarne, to pomeni, da v tem mandatu, v preteklih sedmih mesecih pomeni kar podvojitev sredstev. Za naslednjo perspektivo načrtujemo vsaj 231 milijonov evrov, pri načrtu za okrevanje odpornost vsaj 245 milijonov. V Repair smo zagotovili 81 milijonov, sklad za pravičen še dodatnih 70 milijonov. Tako da ključno ni samo to, da da smo denarja zagotovili, da bomo naredili pravilne ukrepe, ki bodo v korist državljanov. Mogoče pa ena anekdota, ki sem jo slišal zdaj po poti na današnje zaslišanje. Škoda, ker mogoče to ne bo rezultiralo dovolj hitro, ker vendarle je potrebno ukrepe priključiti in pa da državljani to z nekim enoletnim zamikom to čutijo, ampak delamo za dobro Slovenije, za dobro ljudi, pa četudi bodo rezultati znani 2026 oziroma po volitvah. Predvidena nacionalna sredstva za ukrepe obnovljivih virov energije in pa učinkovite energije še dodatno 180 milijonov iz Centra za podpore. In pa Eko sklad 197 milijonov evrov. Naš cilj je pospešitev, čimprejšnjo opustitev rabe fosilnih goriv v prometu. Kar nekaj ukrepov načrtujemo. Eden je Zakon o informativni infrastrukturi za alternativna goriva, kjer snujemo mrežo javno dostopne polnilne infrastrukture in pa integracijo e-mobilnosti, mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva. Dolgoročno načrtujemo prometne politike, ki bomo seveda obdobno absolutno tudi osveževali, pripravili in pa sprejeli bomo nove državne celostne prometne strategije, nova pravila za mestno logistiko, parkirno politiko, mobilnostne načrte. Pospešili bomo spodbujanje zamenjave slovenskega voznega parka, predvideli bomo določena EU sredstva in pa seveda nacionalna sredstva, vse v podporo trajnostne mobilnosti. Javni potniški promet vidimo kot hrbtenico razogljičenja prometa. Še bolj ga moramo uveljaviti in ga ustrezno podpreti z ukrepi. Upravljavec je ustanovljen, na nek način lahko rečem, da ga zaganjamo. Nove koncesijske pogodbe za medkrajevni javni potniški promet, v teku je javni razpis, predhodni je bil zaradi neustrezne razpisne dokumentacije, ni uspel. Reforma integriranega sistema javnega potniškega prometa je tudi pred nami. Ravno tako želimo izpeljati reformo terminskih delavskih vozovnic ter pa povečanje standarda dostopnosti, digitalizacijo in pa uporabnikom prijaznih storitev preko aplikacij in pa seveda spodbuditi navade, ki bodo na koncu rezultirale ne samo v cenejši mobilnosti, ampak tudi tudi okoljsko čisti mobilnosti. Želimo prenoviti okoljsko in pa energetsko zakonodajo. Lažje bo to zdaj početi v združenem resorju, zato da bo zeleni prehod bolj ambiciozen. Slovenija je od držav članic EU, mislim, da na zadnje, na predzadnjem mestu pri doseganju ciljev OVE. Jaz upam, da bo ravno ta resor dal novega pospeška, ampak v prihodnost bo sodila uspešnost naših ukrepov. Reforma Pripravljeni na 55 in pa Re-power zakonodaja še ni implementirana v slovenski pravni red. Čaka nas podnebni zakon, ga tukaj že kar najavljam, da bo še letos prišel na poslanske klopi. Zakon o spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, absolutno ga moramo prenoviti, ker so se uredbe in direktive znotraj EU dobile dodaten pospešek z dogajanjem v Ukrajini, v Evropi. In pa seveda najavljam tudi že prenovo Zakona o učinkoviti rabi energije. Verjetno se bo treba lotiti in pa prenoviti določene dele Zakona o varstvu okolja in pa evropski plinski paket, ki smo ga imeli nazadnje na mizi evropski energetski ministri ter pa metansko uredbo, ki jo bo ravno tako treba prenesti v slovenski pravni red skupaj s prenovo Zakona o oskrbi s plini. Tisto kar je ključno, je, da bo potrebno krepiti podnebne politike, sprejeti nov nacionalni energetski podnebni načrt ne glede na to, da še vedno slišim od marsikoga na raznih nedeljskih srečanjih, da podnebne politike niso pomembne, saj v Evropi vse več držav članic odloča za skupen podnebni resor. Končno Slovenija dobiva ta resor in vesel sem tega, ker bomo lahko le s skupnimi podnebnimi politikami ohranili čisto naravo, okolje in pa z nekimi celostnimi energetsko okoljskimi podnebnimi politikami vplivali na boljšo in pa zeleno prihodnost za naše ljudi. S tem pa tudi zagotovili energijo, ki bo pridobljena na čisti obnovljivi vir. Ambicioznejši bomo zagotovo pri izvajanju ukrepov preko podnebnega sklada, krepili bomo aktivnosti prilagajanja podnebnim spremembam. Velik poudarek bo potrebno dati na ozaveščanju, na izobraževanju, na usposabljanju, določene vrste, tudi koordinacijo za to, da bodo ti ukrepi dejansko našli svoje naslovnike. Kot sem rekel, posodobitev nacionalnega energetskega podnebnega načrta je že v teku, kjer nas čakajo bolj ambiciozni cilji, ki so postavljeni pred vsako državo članico Evropske unije. Javno razgrnitev napovedujem že za spomladi 2023 in pa dokončni sprejem drugo leto junija 2024. Kot rečeno, nacionalni energetski podnebni načrt, ki se dogaja za naslednjih deset let, se s horizontom še za plus deset. Do leta 2040 želimo štiristebrno politiko, ki se na koncu rezultira v zanesljivosti in pa konkurenčnosti preskrbe z energijo vseh segmentov družbe. Povečati moramo najprej izvedljivost. Žal je bil predhodni nacionalni energetski podnebni načrt premalo upoštevan, premalo se ga je upoštevalo in je treba najprej tiste ukrepe, ki so zapisani, spraviti v življenje in to bo naš fokus v letu 2023 z vzporednim nastajanjem posodobitve. Poudarek je seveda še vedno na ohranjanju energetske in pa osnovne učinkovitosti oziroma povečevanju le-te. Moramo pustiti fosilne vire in pa krepiti zmogljivost, povezljivost energetskega omrežja. Veste, da smo se povezali na prenosnem omrežju še z Madžarsko in tudi ta povezava bo igrala še kako pomembno vlogo pri premoščanju energetske situacije, ko sta dva največja bloka v Sloveniji bila izven omrežja.
Čaka nas reforma ETS in pa energetskega sektorja. Tu želimo vpeljati nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, tu bomo sledili evropskim smernicah. Širitev upravičencev modernizacijskega sklada, ki smo ga uspeli pridobiti, postopno se predvideva širitev celotne sheme EU in seveda bomo tukaj sledili oziroma šli z roko v roki z evropskimi, z evropskimi smernicami oziroma direktivami. Vzpostavitev socialnega sklada nas čaka za podnebje, ki bo olajšal prehod za šibke. Dodatni izzivi bodo zagotovo emisije, cel dva in pa avtomobili, gorivo v ladijskem in pa v letalskem prometu. Vse te izzive bo treba ustrezno seveda nasloviti. Čaka nas preoblikovanje energetskega distribucijskega sistema, pravičen prehod in pa optimizacija upravljavca upravljanja s sredstvi za spodbujanje dekarbonizacije.
Absolutno je ena izmed najpomembnejših prioritet, kako odgovorno in kako transparentno se odločati o dolgoročni, dolgoročni rabi jedrske energije, Slovenija je jedrska država in nam zagotavlja trenutni blok konkurenčno, varno, zanesljivo oskrbo z energijo. Moramo poskrbeti za odlagališče nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov. Dolgoročno moramo boljše upravljati se s sredstvi sklada. Uspeli smo sprejeti nov zakon, mislim, da je Slovenija bila neuspešna pri tem 15 let, če se ne motim, to je za nami, se vam zahvaljujem na tem odboru, bila je odlična debata, da ste ga sprejeli. Izpolnjevanje obveznosti po meddržavni pogodbi in pa podaljšanje življenjske dobe NEK, ki je tik pred zdajci do leta 2043. Čaka nas umeščanje jedrske elektrarne Bloka 2 v prostor, postopki so v teku. Priprava na referendum za transparentno in pa seveda informativno dovolj bogato odločanje vseh ljudi za potencialno največjo investicijo v zgodovini Slovenije, analiza primernosti novih jedrskih tehnologij za Slovenijo za to, da si zagotovimo tudi določene alternative pri odločanj.
Pri obvladovanju odpadkov, bo potrebno absolutno pogledati in pa uveljaviti kavcijski sistem, preprečevanje odpadkov in spodbujanje krožnega gospodarstva, tukaj je določen zaostanek, vzpostaviti bo potrebno samozadostnost pri termični obdelavi in pa seveda vzpostaviti monosežigalnice oziroma objektov za termično obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav zato, da tudi tukaj Slovenija na nek način postane samozadostna. Sanacija degradiranih območij, to so grehi, ki so iz preteklosti. Med nerešenimi okoljskimi vprašanji moramo najti neke sistemske rešitve oziroma hitreje in učinkoviteje se soočati s sanacijo degradiranih območij. Ljudje degradirani, ki živijo ob teh območjih, si zaslužijo, da se enkrat za vselej tudi naslovi tovrstna območja.
Upravni postopki. Pretekla vlada je uspešno reorganizirala upravne postopke in določene aktivnosti prenesla iz ARSA na ministrstvo. Moja vizija in vizija moje ekipe je, da se vzpostavi učinkovito, moderno organizirano in informacijsko podprto samostojno enoto, v kateri bodo združeni uradniki, ki v zakonitih in razumnih rokih izdajajo okoljevarstvena dovoljenja in pa seveda druge pravne akte na podlagi Zakona o varstvu okolja. Tukaj bo potrebno postopke narediti predvidljive, hitrejše in pa seveda tudi roki morajo biti razumni zato, da ima investitor pred sabo predvidljivo pot. Ukrepi, s katerimi se bo pospešilo to, kar pravim, eno so zagotovo zakonodajni ukrepi, drugo so organizacijski ukrepi, kjer bomo redno spremljali stanje vlog ter sprotno odločanje in pa prioritiziranje, koordiniranje, potem so kadrovski ukrepi, določene kompetence zagotoviti, pripraviti uradne tehnične smernice, navodila, informatizacijo, digitalizacijo, z digitalizacijo podpreti postopke, informatizacijo postopkov in pa ustrezno vodenje vseh evidenc.
Dovolite, da na koncu zaključim, zakaj nova reorganiziranost resorja in kakšne so prednosti, ki jih vidimo, pa tudi na podlagi razgovorov, ki sem jih imel z ministrom, kateri imajo že podobno organiziran resor. Energetika in promet, zgodovina je pokazala, da sta največja izziva podnebne politike in podnebne spremembe, so pa največji izziv za oba dva, za energetiko in pa za promet. In prav in edino pravilno je, da se to dvoje dogaja z roko v roki. Moramo najti, najti mehanizem, kako prednostno načrtovati in pa usklajevati. In ta resor je na nek način zdaj temelj za vse pod eno streho, podnebne politike, energetske politike, prometne, okoljske, odpadke in tako dalje. Možno bo številno, številne sinergijske učinke doseči, da bomo lažje in bolj rezultatsko efekasni. Ter pa združevanje navedenih politik pomeni, da je to na nek način ustaljena praksa v marsikaterih moderno organiziranih in pa orientiranih državah članicah EU.
n za na konec, če lahko se od vas poslovim od moje predstavitve s štirimi sporočili. Želimo učinkovito in pa uspešno se nadalje soočati z draginjo. Obvladali smo vse izzive do sedaj. In pa danes sem veliko bolj optimističen, kot sem bil junija. Pripravljeni smo za ukrepanje tudi za naprej, ne glede na to, kakšni nepredvidljivi dogodki so pred nami. In pa uresničevali bomo svoje cilje. Nekatere smo zapisali v koalicijsko pogodbo, nekateri bodo pa zagotovo tudi prišli iz poslanskih vrst, tako da smo odprti tudi za vaše pobude. Če ne zdaj, je zdaj čas za obnovljive vire energije, ampak resno, za tiste resnične in resne korake, ki jih mora Slovenija narediti za to, da bo naredila pravi razvojni zeleni preboj in pa da dobimo dodaten pospešek tudi pri novih tehnologijah.
Hvala lepa.
Hvala za besedo.
Lep pozdrav seveda tudi kandidatu. Ob enem bi se zahvalil za res izčrpno predstavitev, torej, bom rekel, do sedaj, opravljenega dela in pa predvsem seveda tudi vizije strategij in pogledov na prihodnost.
Moram reči, da vsaj moj občutek je bil ob tej predstavitvi, da dejansko se bodo s preoblikovanjem tudi tega ministrstva v torej tudi ta podnebni del, ki smo ga v Sloveniji že dolgo časa mogoče čakali zastonj ali pa pričakovali, da se bodo seveda lahko zadeve zelo spremenile, kar ste po mojem tudi zelo dobro tudi prikazali v predstavitvi, se pravi, kakšni so načrti. Seveda je jasno, da mnoge podlage bodo v tem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, za katerega kot ste sami tudi povedali, torej, ga že imamo, sedaj ga v bistvu nadgrajujemo, dopolnjujemo, pa vseeno je pa bilo vseeno dobro, da se je takrat sprejel, kar je v bistvu tudi bilo v sodelovanju takrat, tudi vašem, čeprav je res, da se mogoče v tem vmesnem času od pač februarja 2019 pač niso določene stvari tako izvajale, kot bi se lahko, se pravi, so se tudi izvajale malo manj resno. Mislim, da vaša predstavitev dokazuje, da se bodo v prihodnosti dosti bolj. Predvsem pa me tudi veseli področje, ki bo tudi, se mi zdi, nekako dobilo nov zagon, to je to ravno ravnanje z odpadki, ki mislim, da je v Sloveniji že tudi zelo dolgo časa zelo pereč problem, se pravi, nekako ne pridemo z njim na zeleno vejo in seveda je pa zdaj tudi na nek način zelo, tudi celotna ta problematika, zelo povezana z učinkovitim zelenim prehodom, ker če tukaj ne bomo naredili najprej reda, potem pa tudi ustreznih ukrepov, potem nam tudi marsikaj lahko pade voda. Tako da, mogoče pri tem delu, če bi samo vprašal, če so tu tudi kakšne časovnice pri tem, ko ste imeli tisto prosojnico okrog ravnanja z odpadki, se pravi, najprej te plastenke, kar mislim, da druge države že dolgo imajo in potem mogoče to čisto mogoče okvirno. Sicer pa res hvala lepa, ocenjujem pač vizijo za zelo pozitivno.
Hvala.
Hvala, predsednica za dano besedo. Lep pozdrav vsem članicam in članom, še posebej ministru, kandidatu za ministra s svojimi sodelavkami in sodelavci. Seveda hvala za vašo predstavitev.
Vašo predstavitev sem pozorno poslušal, seveda večinoma tega časa je bila namenjena energiji, prav gotovo je danes energetika, energija, ko se pogovarjamo o težavah v Republiki Sloveniji mislim da številka ena. Je pa dejstvo, mogoče to malo lažje vam kot bivši, tisti, ki ste delal v energetiki, seveda sedem mesecev, osmi mesec teče, ko ste bil minister na tem področju / nerazumljivo/ na tej predstavitvi, hočem povedati, to vam mogoče malo lažje, kot vsem tistim, predvsem podjetnikom, podjetjem v Republiki Sloveniji, ko mogoče kdo od tistih spremlja to današnjo predstavitev oziroma se je v teh sedmih mesecih soočal z energetsko krizo. Seveda velikokrat tudi tukaj v Državnem zboru, predvsem vladajoča Vlada, ministrstvo zame neke segmente prelahko. Kajti, ko eno podjetje se sooča s temi enormnimi cenami na področju energije seveda vseskozi skuša to ceno preleviti na izdelek, ki ga, vsaj en del tega na izdelek, ki ga prodaja kupcu. Zdaj bom pa en mogoče tak banalni primer povedal, da seveda zdaj, če je naše podjetje se v tem oziroma v lanskem letu pogovarjal, da bi za en izdelek z nemškim kupcem, zaradi posledice dviga cen energije moral ta izdelek biti veliko dražji, seveda, saj ta nemški kupec nima možnosti, da bi v enem tednu oziroma v enem mesecu nekaj pri sebi spremenil. Je pa dejstvo, da ta nemški kupec intenzivno vsak dan razmišlja, kako bo v prihodnje, ne vem, na koncu tega leta ali v naslednjem letu ta izdelek nekje lahko kupil veliko ceneje v kakšni drugi državi oziroma Kitajski, Indiji ali pa še kje drugje. Seveda, spoštovani minister, jaz moram priznati, da sem v tem odboru že nekaj časa in ko to dogajanje spremljam od blizu pa tudi seveda Vlada daleč sem večkrat zaskrbljen. Od tega, da smo se pogovarjali, koliko imamo na zalogi premoga v Šoštanju, od tega kakšno leto je bilo lansko leto na vodotokih predvsem seveda velikokrat gospodarstvo, ki tudi nas poslanke in poslance sprašujejo, kje je zdaj tista razlika, ne vem, premog kopamo po isti ceni oziroma malo višji, voda teče, ne vem, / nerazumljivo/, seveda so pa takšne enormne razlike v ceni energije. Velikokrat je tudi vprašanje, da se v Sloveniji šestkrat več trguje z električno energijo kot jo v Sloveniji proizvedemo. Ali to drži? Seveda velikokrat je tudi vprašanje, da tisti, ki z električno energijo trgujejo služijo enormne vsote. Na drugi strani podjetja se ubadajo pa z enormnimi težavami. Tudi zavedati se moramo, da je veliko slovenskih podjetij mogoče ima neke pogodbe sklenjene še v tem letu oziroma enim so potekle na koncu lanskega leta in če mogoče, ko se tudi na tem odboru neke stvari mogoče malo lažje pogovarjamo je v teh podjetjih skrb o energiji mnogo, mnogo težja. Velikokrat od medijev poslušamo, da bomo na čelu Vlade energetskega strokovnjaka v Sloveniji, ki tudi slišimo, da je eden najmočnejših kar se tiče energetike v Evropi. Velikokrat tudi poslušamo, da se je velika kvota električne energije v preteklosti prodala po veliko nižjih cenah izven meja Republike Slovenije zdaj jo pa uvažamo po bistveno, bistveno višji ceni, kar se to preliva v slovensko gospodarstvo. Seveda, ker mi, ki sedimo v teh odborih nismo vedno največji strokovnjaki - zdaj imamo v mislih energetiko - seveda pa poslušamo naše gospodarstvenike. Lansko celo leto pa tudi vse dni tega leta, ki še jih ni veliko, so gospodarstveniki vsak dan zaskrbljeni. Vi ste danes minister govoril, da smo na katerih področjih naredili takšne premike, kot jih, ne vem, prej p15 let nismo, ko jih prej nismo v 5 letih, ko je prej prejšnja Vlada. Jaz močno dvomim, da smo v šestih mesecih naredili takšne, ne vem, premike, ki jih v preteklosti nismo. Tudi zelo lahko je Vlada dala HSE pomoč finančno. Mediji so povedali, jaz ne vem kako je bilo to povedano na Vladi, da če bo šlo, da bo to nekdo vrnil, ne vem, leta 2024 ali 2025. Skratka, zelo veliko beganje je, zelo veliko beganje je med uporabniki, predvsem imam tu v mislih gospodarstvo. Moram priznati, da kar se tiče gospodinjstev je šla Vlada nasproti. Recimo to beganje, minister, no, če ste lahko tu malo bolj konkretni.
Bi še pa eno bistveno vprašanje imel tudi ob koncu. Poglejte, lansko leto je bil predsednik sosednje države Madžarske, gospod Viktor Orban na otvoritvi daljnovoda. Jaz mislim, da je to en velik dosežek za obe državi. Pa vas, spoštovani minister, seveda, ker sem tudi večkrat jaz zbegan ko poslušam iste medije, ko je bil temeljni kamen položen za ta daljnovod, pa je ta isti predsednik Vlade prišel v Slovenijo, ampak je v Sloveniji bil takrat drugi predsednik Vlade, smo poslušali en teden, da bo kmalu Slovenija Madžarska. Seveda jaz moram priznati, da sem tudi mogoče na kakšnem segmentu bil v dvomih. Ampak glejte, isti predsednik Vlade je pa bil lansko leto, tu imam v mislih madžarskega predsednika v Sloveniji, nisem zasledil niti enega stavka od nobenega slovenskega medija, da je med Madžarsko in Slovenijo kaj narobe, ampak samo spodbudne besede. Jaz bi vas prosil, če mi lahko to potrdite, da sta ti dve sosedi tudi na energetskem področju pomembni sosedi. Ali to drži?
Seveda še en segment je bil za mene bolj pomemben. Isti dan se je tudi podpisala pogodba za plinovod, spoštovani minister, pa vsi zbrani, pa vsi tisti, ki spremljate to sejo današnjo, da bi to pogodbo podpisal prejšnji predsednik naše Vlade, pa jaz mislim, da bi pol Slovenije gorelo. Pa vas sprašujem, ali je ta pogodba, ki se nanaša na plinovod v dobrobit slovenske energetike in tudi Madžarske, da ne bom sam seveda kot poslanec Državnega zbora zbegan, pa tudi tisti, ki
spremljajo naše delo. Hvala za vaše odgovore.
Hvala lepa.
Bom začel tukaj na koncu, mi je lažje, ker ste dali dobro iztočnico. V energetiki je vedno tako, da si želiš biti čim boljše povezan predvsem s sosedi. Namreč, veste, da če bi ugasnili luč ali pa če bi jo prižgali, pa govorim bolj simbolično gledano, za velike enote, je potrebno za to, da imamo stabilno, zanesljivo oskrbo, da smo čim boljše povezani. Nisem tako mlad, da se ne bi spomnil še raznih mrkov iz časov bivše države, ker smo bili slabo povezani. Enotni evropski energetski trg je najboljša garancija, da imamo eno Evropejci najzanesljivejših oskrb, kar se energije tiče. In Madžarska je bila še zadnja soseda, s katero nismo bili električno povezani. In investicija v daljnovodno povezavo Cirkovce-Pince se je dogajala, mislim, da 20 let. Ideja sega celo v prejšnje stoletje. Postopek umeščanja zelo zahteven, ker gre za res linijski projekt čez mnogo parcel. In vse ekipe, ki so pri tem sodelovale so zaslužne, da se je v času vaše Vlade najprej zgodilo tesno obdobje, v času naslednje vlade oziroma naše ali pa rezanje traku oziroma pritisk gumba. Tovrstne energetske investicije so bile v preteklosti absolutno podhranjene in bi morale vse vlade na tem početi, pa sam sem bil del dveh vlad, sicer zelo kratkih, vendar energetski projekti, energetska infrastruktura je ravno ta energetska kriza, če se tako izrazim, pokazala, da je potrebno tukaj narediti korak naprej. Tako da absolutno pomeni ta daljnovodna povezava z Madžarsko korak v pravo smer, ki bo garantirala Sloveniji še bolj zanesljivo oskrbo in je igrala dejansko ključno vlogo pri tem, ker je bil leto pa pol napovedan remont največjega bloka jedrske elektrarne in pa seveda zaradi pomanjkanja premoga še TEŠ6 ni deloval. Tako da, smo lahko ravno zaradi odlične povezljivosti Slovenije lahko zagotavljali nemoteno oskrbo.
Zdaj težko sodim, kako so, bi rekel, zunaj trgovinski odnosi med državama, imajo pristojnost, kar se tiče pa plina, kot ste rekli, ni bila nobena pogodba podpisana, v medijih je bilo z veliko, zelo veliko napačnih, napačnih informacij, bila je dana pa pobuda, da bi bilo vendarle mogoče nadaljevati, ampak ne samo za zemeljski plin, ampak da ideja, ki je bila na nek način že dana med obema državama, da bi jo nadgradili v vodikovod. Vodik je energent prihodnosti in če že snujemo ali pa želimo snovati plinsko povezavo med Slovenijo in Madžarsko, mora biti absolutno brezpogojno nadgrajena v vodikovod, zato ker enkrat vodik bo energent in itak bo to projekt, ki se bo mnoga leta izvajal, da bomo prišli, ampak upam pa, da ne tako dolgo, dokler, tako kot je bila daljnovodna povezava.
Zdaj, premik(?) je več let. Jaz sem bil zelo jasen, ko sem povedal na katerih Zakon o skladu NEK, mislim, da 14 let ni bilo. Meni se zdi to dolga doba, da se ga ni prenovil, pa smo, pa smo rabili, dejansko je bil dobesedno skupen, skupen napor storjen, da smo ta zakon sprejeli. Potem, tiste premike, ki sem jih rekel, so bili tudi na podlagi večletnega zaostanka, zakaj, zakaj je poudarek na energiji, je, ker je dejansko za podnebje tako pomembna, da iz energije veje 80 procentov emisij in je že zato pomembno, da, pa ne glede na to, da je pač energetika trenutno najbolj bila, bila na udaru zaradi situacije v Evropi in pa seveda obvladovanje razmer v preteklih sedmih mesecih, dejansko ne samo Slovenija, ampak tudi, tudi druge države članice smo se prvič soočali s situacijo v kateri smo se znašli. Tako da, tudi zato moram reči, da če tega prej ni bilo, da je pač to potem, bom rekel, neke vrste zgodovinski premik.
Zdaj, drži, ja, šest do sedemkrat več se trguje z električno energijo, jaz temu rečem, da ena megavatna ura preden(?) od izvora do ponora šestkrat najmanj zamenja lastništvo. Ta procent je bil pred letošnjim letom še oziroma ta mnogokrat, ki je bil še višji, preko deset, tudi deset do enajstkrat je zamenjalo lastništvo, ampak pravilna razmerja so nekje med tri, pa med sedem. Zakaj? Ravno z enotnostjo in dobro delujočim energetskim trgom? Zdaj smo šli celo na petnajst minutni interval, mi moramo zagotavljati energijo v vsakem trenutku in če si izmenjujemo energijo na dnevnem nivoju 24 ur, potem pa določene petnajst minutne bloke si preprodajamo in s tem dejansko vsem državljanom znotraj Evrope kreiramo, ker določena država ima v enem delu dneva suficit, določen deficit in je prav, da si izmenjamo že znotraj včasih ure, štirikrat petnajst minutni blok. Jaz v tem ne vidim nič slabega, ker ni nujno, da menjavo lastništva pomeni dodajanje k draženju, lahko je kontra efekt, je pa zagotovo to eden izmed ključnih faktorjev, da imamo zanesljivo oskrbo, a zato se mi zdi to nič slabega, mogoče faktor 10, 11 let, je pa malo pretiravanje, to se pa strinjava.
Zakaj so cene višje, voda, cena vode in pa premoga pa so ostale enake oziroma tako kot so marsikje v medijih povzemali, saj je verjetno v Franciji, Nemčiji, vsepovsod enako kot pri nas, ampak leta 2021 pravzaprav prve megavatne ure za prodajo električne energije za porabo v letu 2022 so se prodajale za leta 2019, nobeden ni vedel, kaj se bo dogajalo, še pred covidom so se prodajali prve megavatne ure za leto 2022, potem je prišel pa leta 2022 februar, pa vojne razmere, pa suša, celotna hidro proizvodnja je bila plansko prodana, pred vstopom v leto, kar je čisto normalno, ampak potem zaradi suše dejansko so morali ti isti proizvajalci pokupiti nazaj, prej so prodali po 70 evrov, potem so pa prodali pa po 700 evrov nazaj, zato, da smo imeli energijo, da je gospodarstvo lahko delovalo, ker niti ena kilovatna ura pa ni bila nedostavljena, ne na, končnemu odjemalcu, pa govorimo o gospodarstvu pa o gospodinjstvu. Tako da, ta razlika v ceni je pa, je pač tista, ki je bilo potrebno ustrezno nevtralizirati.
Kar se tiče kavcijskih odpadkov oziroma kavcijskega sistema. Moja želja je za, za, da v tem mandatu vendarle pridemo do tega. To bo moja zaveza, ne bo obljuba, ampak bo pa zaveza, da to naredimo. Treba bo določen program narediti, operativni program sicer imamo, ampak namen pa je, da delujemo pet nivojsko, se pravi čim manj odpadkov oziroma brez odpadkov, potem večnamenskost, potem reciklaža, krožno gospodarstvo in tako dalje in s tem osnovno pridemo v to pet nivojsko ravnanje z odpadki, ampak ja, kavcijski sistem pa najkasneje 2026.
Hvala.
Hvala minister, kandidat za ministra, za odgovore, ki sem jih dobil.
Mogoče ste malo preslišal, kako je s temi podatki, tudi medijsko so bili večkrat povedani, pa tudi seveda v gospodarstvu tudi slišimo, da so nekatera podjetja tudi med njimi GEN-I, kajne, prodal v preteklost, ne vem, v letu 2020 ali 2021, kakšne so bile te pogodbe, da so po neki ceni, ne vem, bistveno nižji ceni prodali električno energijo izven slovenskih meja, seveda, posledično jo so potem konec lanskega leta oziroma letošnjega leta pa našim podjetjem prodajale po bistveno višji ceni. Ali to drži?
Pa še ena zadeva me zanima, poslušal sem prej vas pozorno, kot ste povedal, glede trgovanja z električno energijo. To mi je povsem jasno, no, da če ne bi bilo tega trgovanja, potem nam bi tudi kdaj luči ugasnile, ker svoje energije nimamo dovolj, ampak me pa zanima, no, če so ti podatki, kako pa ti, ti, ta podjetja poslujejo, no, z, s to energijo, zdaj, če, če poslušamo na eni strani težave gospodarstva, pa bi me je res zanimalo, no, ta kvota, šestkratna, tudi finančna kvota, če je neka ocena narejena? Saj, saj gre za neko skupno dobro v Sloveniji, ne. Zdaj, če, malo velike žulje v gospodarstvu, no potem se mi zdi nekorektno v isti državi, no, da pa eni pa v tej krizni situaciji velike denarje služijo, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s temi »bonami«, ki jih preprodajajo. Tu so pač podjetja, ki služijo milijone, no, ampak, vsi skupaj pa smo v enem bazenu, slovenskem, z velikimi težavami na področju energetike.
Hvala.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča.
Ja, naš minister Jernej Vrtovec je pokrival področje infrastrukture, pokrival je področje energetike in pa konec koncev tudi zelenega prehoda. Danes v Državnem zboru potrjujemo tri ministre, ki bodo delali praktično enako, kar je, bom rekel, Jernej Vrtovec kot minister delal sam. In potem poslušamo neka zagotovila vladnih predstavnikov, da to ne bo pomenilo dodatnih izdatkov iz državnega proračuna. Nekako to ne gre skupaj. Reorganizacija Vlade in pa dodatna ministrstva pomenijo dodatno birokracijo, prepričan sem, da tudi dodatne stroške, ki jih bomo občutili vsi državljani in potem je logično, da se name obračajo tudi številni državljani iz štajerskega konca, sem ravno prejel eno sporočilo in rekel, »daj ti tole vprašaj ministra«, predstavil se mi je pa kot davkoplačevalec iz Štajerske, ker sprašuje, koliko bo dejansko stalo to novo ministrstvo in kakšna bo dejanska dodana vrednost tega ministrstva in kako se bo to recimo poznalo v državni blagajni? Čisto legitimno vprašanje na katerega tudi prosim za odgovor.
Zanima me. Koliko bo novih zaposlitev na tem Ministrstvu za okolje, podnebje in pa energijo realiziralo? Kakšen bo profil kadrov, ki jih boste zaposlovali na vašem ministrstvu? Na kakšen način bodo vsi ti ljudje tudi izbrani in kakšne reference bodo zahtevana za ta delovna mesta? Kakšna bo njihova zadolžitev, da ne bodo samo recimo prelagali papirjev in printali na hodnikih. Ključna pa je, tako kot sem že prej povedal, poraba denarja, ki je, namenjena za opisano delovanje. Torej jasno in glasno povejte, kakšen bo realno merljiv rezultat kot plod dela tega resorja? Kako ga bomo izmerili, na kakšen način ga bomo tudi ocenjevali? Če ne bo nekih merljivih rezultatov, je njegov obstoj lahko tudi fiktiven. Torej, kdo bo odgovoren za to, da bo porabljen denar v primeru ne rezultatov porabljen? Torej lahko kot odgovorni, če bo izbran, seveda če boste izbrani, zagotovite na podlagi delovanja tega resorja, ne vem, čistejši zrak, boljšo letino, čiste vode, manj obolenj, kakovostnejše življenje, itn. Kako bo ta resor vplival na gospodarsko politiko? Kakšne pristojnosti bo imel glede obratovanja in delovanja gospodarstva? Kakšne vrste novih davkov se nam obetajo na področju podnebja, morebitnih novih davkov?
Nadalje. Zanima me, na kakšen način boste pri delovanju ministrstva zagotovili, da okoljski del ne bo v podrejenem položaju z energetiko? Se mi zdi zelo pomembno vprašanje, na katerega tudi vas prosim, spoštovani kandidat, za odgovor.
Kako si predstavljate razdružitev reševanja problematike varstva okolja in ohranjanja narave? Namreč področji sta sedaj razdvojeni na dve ministrstvi, vsebinsko, pa tako zelo povezani. Kakšna je vizija nadzora nad stanjem okolja in narave, ki ga trenutno zelo primanjkuje? Kakšne sistemske ukrepe imate v mislih? Kateri skrajni rok je zamišljen za sanacijo degradiranih območij? Ali nameravate kadrovsko in finančno okrepiti institucije, kot je na primer ECO sklad. Rekli ste, da ste zagotovi dodatna sredstva, 10 milijonov evrov, boste v tem tempu nadaljevali tudi v naslednjih letih. Kako ste si zamislili porabo sredstev sklada za podnebne spremembe ter krepitev možnosti rabe zemljišč in izkoriščanja obnovljivih virov energije?
Glede na vztrajno porabo elektrike ter vse večja odvisnost le-te od uvoza. Kakšna je predvidena časovnica, ampak tista res realna predvidena časovnicae izgradnja NEK 2? Kako boste zagotovili stabilno preskrbo z energijo po zmernih cenah in energetsko samozadostnost Slovenije?
In za konec še. Kdo bo prevzel odgovornost za nepremišljene izjave predsednika Vlade, Roberta Goloba, ko je javno govoril in svetoval podjetjem, naj sklenejo pogodbo, naj pogodbe ne sklenejo? Zdaj se izkazuje, da so bile te napovedi popolnoma zgrešene, in da so najbolje prišla ravno skozi tista podjetja, ki elektro GEN-I, bom rekel, niso poslušala. Zanima me, kaj je s HSE in dokapitalizacijo v višini 500 milijonov evrov? Zakaj je šel ta denar, in če ga bomo davkoplačevalci kdaj videli oziroma dobili nazaj? In če se lahko zavežete, da bodo terminske pogodbe po katerih podjetja prodajajo elektriko, javna. Ljudje iz gospodarstva in državljani ne moremo razumeti, da se elektrika prodaja po ceni 70 evrov za eno megavatno uro, proizvaja po ceni 70 evrov za eno megavatno uro, ljudi in gospodarstvo pa vse to kupuje po 400 evrov in več in kam gre ta razlika?
Hvala.
Predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu. Lep pozdrav kandidatu za ministra z ekipo. Spoštovani kandidat, prej ste na začetku omenil, da vas je na začetku mandata nekako doleteli ti nepredvidljivi dogodki, to je zaostrene vremenske razmere v koncu lanskega leta in seveda izpad proizvodnje v Premogovniku Velenje. Zdaj, prej ste tudi omenil, da imamo v Sloveniji tudi zanesljivo oskrbo z električno energijo. To je res, ampak hvala bogu, da imamo tudi takšno vremensko situacijo, katera nam gre tu v dobro. Bi pa izpostavil sledeče, če imamo zanesljivo oskrbo z električno energijo, pa prav gotovo nimamo zanesljive proizvodnje električne energije. Po nekaterih podatkih, kateri so bili dostopni koncu leta in jih je bilo moč dobiti, kroži en podatek, da je bil mesec november v zadnjih 20. letih najslabši mesec za proizvodnjo električne energije v Sloveniji. Zdaj vemo zakaj je bilo to, kot je rekel, bila sta dva remonta. Za Nuklearno elektrarno Krško vemo, da je bil planiran, planiran je bil tudi v Šoštanju. V Šoštanju je že bilo tudi kar nekaj izpadov v prejšnjih časih. Nekako dobivam vtis, da da tu pa šepamo v Sloveniji s proizvodnjo električne energije in tudi nekako ne kaže, da bi se ta stvar v naslednjem času, vsaj v tem letu, nekako bistveno izboljšala. Zdaj, če se osredotočim na ta dva faktorja, kot so zaostrene vremenske razmere, trenutna situacija gre zelo slabo v to smer, pa tudi ta izpad proizvodnje lignita v Premogovniku Velenje nekako ne kaže, da bi v letošnjem letu bila situacija kaj boljša, kot je bila v lanskem letu. Zato me zanima tudi, kakšen status bo po vašem imela Termoelektrarna Šoštanj pri proizvodnji električne energije? Dejansko, kaj bodo kurili, če bo premalo lignita? Variant je več, ki krožijo, tako da da to me zanima. Mislim, da je to največji problem.
Prej je bilo omenjeno tudi trgovanje tole z električno energijo. Vemo pač, da ti trgovci tržijo z elektriko po principu 50:30:20. To pomeni, da 50 prodajo proizvodnje za naslednje leto, od naslednjega leta pa 30 potem spet od tega in 20 naprej. Zanima me, kako lahko recimo prodajajo neproizvedeno električno energijo in nekupljeno električno energijo? Mislim, da to, prej je bilo rečeno tudi, da so, da so prodajali električno energijo po ceni 70 evrov, kasneje pa seveda so jo morali kupovati po desetkratniku cen. Zanima me, kako dolgo lahko to traja? Mislim, da v nedogled to ne more iti, ker ta kriza se verjetno še ne bo v letu 2023 končala, pa tudi verjetno ne v letu 2024. Država tu ne bo mogla nenehno s subvencijami in z vsemu temu pomagati tem trgovcem in tem energetskim podjetjem. Prav je, da se gredo investicije v zanesljive vire oziroma v te proizvodnje sončne elektrarne. Ampak vemo, da v tem času, zimskem, ko je malo manj sonca, pa lahko nastane problem pri samooskrbi Slovenije, tako da… Me, pa tudi občani sprašujejo, kar nekaj občanov oziroma gospodinjstev na podeželju je takih, katerih niso dobili pozitivno rešeno, da bi se lahko priključili s svojo elektrarno oziroma da bi lahko šli na proizvodnjo, da bi lahko šli v montažo elektrarne na svoje objekte. Kako bo pa s tistimi recimo, ko niti najmanj v bivši prihodnosti ne bo urejeno to omrežje, da bi se lahko priključili. Ali tu obstaja kakšna varianta, da bi se kje drugje poiskala rešitev za te, nekako po principu neke zadruge, da bi lahko ljudje tudi, če nimajo možnosti priključitve oziroma montaže elektrarne na svojih objektih, da bi se nekje drugje to.
Hvala lepa.
Hvala lepa za vsa vprašanja. Ni problema, bom poskušal iti po vrsti, kar sem si uspel opisati, ker jaz nimam, ne bom mogel brati, bom moral, pa sem si mogel zapisati. Malo mi bo lažje, pa ste lahko prebrali vprašanja.
Zdaj, jaz sicer v neke korporativne poslovne politike
Podjetij, najprej težko komentiram, sploh za nazaj, ker na eni strani ti lahko pove, da je lepo biti general po bitki, po drugi strani pa vsako podjetje skladno s svojimi risk politikami in pa poslovodnimi odločitvami sprejemajo odločitve. Ampak tako, kot sem vam prej povedal, da na nek način se prodaja proizvodnja, tako kot se zakuplja v naprej. Naravna pozicija vseh odjemalcev je, da morajo kupiti električno energijo in si zagotoviti neke vrste predvidljivost pri nakupu, na drugi strani pa tudi proizvajalec, da plansko proda svojo proizvodnjo, pri tem pa zasledujejo lastne cilje.
Tudi jaz sem dobil podobna vprašanja oziroma namige, zakaj sploh rabimo nekega trgovca vmes. Najbolje bi bilo, da kaj direktno se odjemalec pa prodajalec oziroma odjemalec zmenita za proizvodne stroške, potem ne bi rabili električno energijo, mislim da ne bi rabili enotnega evropskega trga. Marsikaj bi bilo drugače oziroma dejansko bi se vrnili nekje 40, 50 let nazaj in bi šli spet v tista 70., 80. leta pa v neke mrke, ampak to je situacija, ki zagotovo ni prihodnost in tudi to ni skladno z evropskimi politikami enotnega evropskega trga, kjer rabimo visoko povezljivost in pa visoko zanesljivost, ker najslabša in najdražja megavatna ura je pa tista, ki se je ne dostavi, pa imamo izpad proizvodne linije, itd. Ampak, da ilustriram. Ravno zaradi tega, kadar je cena nizka, je proizvajalec skladno s svojimi internimi uzancami ne želi prodati ali pa ima, zasleduje svoje politike. Na drugi strani imamo pa kontra pozicijo, ko so cene visoke, pa odjemalec noče kupiti, za to rabimo vedno vmesni člena. Lahko je to trgovec, lahko je to dobavitelj, da premošča, ker nikoli nimamo tako, da bo dovolj visoka cena pa dovolj nizka, da se bosta dva, na nekateri eden ne rabi, drug ima energijo, da se lahko zmenita. Ampak to je zelo poenostavljeno povedano, ampak dejansko za ilustracijo je pomemben trgovec ravno zato, da premošča preko borz in pa preko likvidnostnih mehanizmov, ki jih je kar veliko, ker so se razvili za to, da smo lahko te nasprotne se situacije, ki so seveda naravne pozicije, lažje premoščali. Zato se tudi dogaja, da so v času nizkih cen nekateri kupili, nekateri prodali in obratno, ampak zelo je treba previden biti, ker tukaj se gre za različne masovne produkte, z rokom omejenostjo. Ali so to konične obremenitve, pasovna energija, lahko je to mesečni produkt, lahko je to znotraj dneva, lahko so to produkti od ponedeljka do petka, popoldanski produkti. Lahko se kupi dan, pa se potem odproda noč, pa s tem dejansko kupiš visoko tarifo, itd. Tukaj je zelo veliko teh mehanizmov ravno zato, da se proizvodnji in pa na drugi strani prodajni portfelj optimizira in zato tudi pride do najmanj dvakratne prodaje oziroma menjave lastništva ene megavatne ure.
Dobil sem vprašanje, da predhodni minister pokriva vsa tri področja, ki jih imamo danes, vsi trije resorji. To ni res. Koliko bo stalo novo ministrstvo? Lahko govorim za naše ministrstvo, zagotovo nekaj tisočkrat manj kot referendum, katerega ste želeli. Če bo sploh karkoli stalo, ker jaz ne vem kje bi karkoli stalo naše ministrstvo. Jaz bom imel isto pisarno, isti stol, moji sodelavci so več ali manj bolj kot ne iz ministrstva. Dobili smo mandat ljudstva na volitvah, pa trikrat na referendumu, če samo se politično izražam in pa seveda določene koalicijske zaveze, ki jih bomo lažje izkoristili skozi takšen program.
Čistejši zrak, vode. Vode spadajo pod / nerazumljivo/ ministrstvo. Čistejši zrak, emisije, zato gremo v agresivno solarizacijo in pa implementacijo obnovljivih virov energije v prostor. To bo generiralo tudi za čistejši zrak bomo izvajali monitoring in pa obdobna povračila iz okolja. Nobenih novih davkov. CO2 takso bomo poskušali prestrukturirati in pa dejansko jo koristno nameniti za dobre ljudi. Kakšen način? Lahko garantiram za to, da bodo te politike med energijo in pa okoljem in pa podnebjem, da ne bo ena politika prevladovala na drugo. Deloval bom zakonito, deloval bom uravnoteženo in absolutno v korist ljudi, varstva okolja in narave. V preteklosti smo imeli že različne reorganizacije, mislim, da prednjači Ministrstvo za šolstvo, ki je bilo že šestkrat reorganizirano, tako da, to nič novega. Tudi v tujini se srečujem z drugimi ministri, se tudi v vsaki oblikovanju nove vlade pa nimajo referendumom, saj Vlada ima pravico tako oblikovati kakor želi. Skupni rok degradiranih površin ne bi dodajal nekega roka, poskušali bomo čim prej, da to, kar je pač podobno podedovano in ni bilo sanirano, da bomo pri tem bolj uspešni. Konec mandata bom podal ceno kako pri tem bom uspešen.
Eko sklad. Zagotovo bomo sredstva povečevali. Na predstavitvi je bilo to jasno navedeno koliko sredstev smo že rezervirali in koliko še bomo, mislim, da je bila cifra 197 milijonov evrov do leta 2025.
Podnebni sklad. Imamo program koriščenja podnebnega sklada. Zagotovo bomo naredili metodologijo za ustrezno naslavljanje podnebnih politik / nerazumljivo/. Časovnica je znana. Res je bilo, energetsko dovoljenje podpisano, vendar je bila vloga, ki je bila dana, zaradi hitenja neustrezna. Večkrat je bilo treba dopolniti. Končno smo sedaj s skupnimi napori celovito vlogo popolnili in sedaj se že začne postopek državnega prostorskega načrta. Zagotovo to pomeni k zanesljivost oskrbe absolutno povezljivost. JEK-2 pomeni, ne samo slovenski projekt, to pomeni za regijski trg, se pravi, vsaj do romunsko srbske meje bo vpliv in pa do avstrijsko nemške meje, če gledamo regulatorno področje v katerega bo priključen in je pomemben, zaradi same regije.
Napoved glede podpisovanja pogodb. Težko, kar se tiče poslovodstva za nazaj oziroma za naprej, je prvo vprašanje za njih.
Zaveza po višji ceni. Te zaveze vam ne morem dati, ker pač ministrstvo ne prodaja po višji ceni, mi reguliramo ceno. Na grafu je bilo prikazano, da imamo eno najnižjih cen primerjalno gledano po Evropi.
Nepredvidljivi dogodki. Res je, jaz upam… Pokažite mi enega, da je to predvideval, ko sem nastopili ta mandat pa te suše, ki so bile več stoletne! Proizvodnja električne energije v Sloveniji, najslabši mesec. Ravno za to smo rabili enotni evropski energetski trg in pa visoko povezljivost, zato da lahko smo lažje kos vremenskim razmeram, ki se bodo dogajale. Podnebne politike so pač tiste politike, ki v prihodnje se naslavljajo, da bomo boljše pripravljeni v nepredvidljivih situacijah.
Proizvodnjo v TEŠ-u - kaj bodo kurili? Vprašanje za poslovodstvo. Kaj lahko jaz rečem? Da bomo z ustreznimi zakonskimi in pa politikami usmerili, da bodo državljani imeli konkurenčno oskrbo, zanesljivo oskrbo, da bo upravljanje s strani Slovenskega državnega holdinga ustrezno. Prodaja 700 evrov sem shematično prikazal kaj se je dogajalo za nazaj.
Zavračanje soglasij za preprečitev. Res je. Dostikrat je tako, da včasih je bilo eden od desetih, to je bila statistika nekaj let nazaj zavrnjeno, potem je bilo po vseh medijih, da se je to za 200 % povečalo za vrnitev, tudi to drži, ampak še vedno so recimo tri od desetih povečano. Marsikje je ta procent še večji, ampak ne glede na to, treba je to nasloviti in pa narediti ustrezne ukrepe, da se ta procent ne bo dvigoval. Vendar veste, ko začneš odvajati ukrepov, je treba to še implementirati, pa zato, da se ti ukrepi dejansko potem ustrezno implementirajo med ljudmi. Jaz mislim, da sem pokril vse, kar je bilo pa si uspel zapisati, če nam pa še enkrat. Hvala.
Hvala lepa za besedo. Pozabili ste na eno vprašanje, in sicer 500 milijonov evrov dokapitalizacije HSE. Ali bomo kdaj državljani ta denar videli, ga bomo dobili nazaj? To je tako zelo ključno vprašanje. Na njega ste pozabili.
Drugače pa, ko ste omenjali ta referendum, da ne bo nekih dodatnih stroškov in da je bilo na referendumu tisočkrat več stroškov, lahko povem, da mi nismo zahtevali tega referenduma. Si pa zdaj predstavljam nekaj v tem smislu, da bo to prva brezplačna širitev javne uprave in bomo to tudi z zanimanjem spremljali. Hvala lepa.
Se opravičujem, res je, nisem si zapisal. Celo več, že gospod Podkrajšek me je to vprašal. Zdaj bom pa lahko obema odgovoril, tudi vi ste vprašali. Za to dokapitalizacijo oziroma dodatno vplačilo kapitala, na predstavitvi sem omenil poroštveni zakon, kjer smo dali poroštvo za to, da sta lahko naša proizvodna stebra, ki sta v 100 % v državni lasti lahko še vedno delovala, energijo zagotavljala v Sloveniji. Namreč, na borzi je vedno tako, da potrebuješ za udeležbo na borzi določen kapital, da si lahko še vedno član, aktiven član na borzi. In glede na to, da so bile cene ne več sto evrov, ampak tisoč evrov, je seveda ta participacija, da si aktiven, toliko večja. Celo več, ta, bi rekel, špekulativni kapital, ki se je selil iz določenih finančnih trgov na energetske borze je zahteval še več. Tako da ni bila več 10 % udeležba /nerazumljivo/, ampak na 15 %, celo na 25 %, ampak ravno to je bil naslov našega non paperja konec meseca avgusta, da moramo doseči in pa določene varovalke na energetskih borzah, da se v primeru teh konic aktivirajo in preprečijo špekulativno kapitalu in finančnim institucijam, da se to ne bo dogajalo.
500 milijonska dokapitalizacija. Na Komisiji za nadzor javnih financ je bila dobra debata in diskusija, kjer so za to poklicani na dolgo in široko pojasnili. Bivši minister je predsednik komisije, je dobil vsa vprašanja. Mislim, da je bil celo en sklep. 2 leti je rok, da se to povrne in pa gre se za to, da se v času povišanih cen, katera so bila v lanskem letu jeseni, da se je podprlo slovensko proizvodnjo zato, da smo lahko še vedno premoščali in kar se je kasneje tudi pokazalo, zaradi tega, ker smo bili dve največji enoti izven omrežja, da smo še vseeno imeli v Sloveniji zanesljivo in pa konkurenčno oskrbo. Hvala.