Pozdravljeni, dragi kolegi in kolegice, vabljeni minister, sekretarka! Začenjam 13. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki smo jo sklicali na osnovi stanja v zdravstvu, da nam minister predstavi analizo trenutnega stanja. Vsi vabljeni, lepo pozdravljeni! Seja je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Jelka Godec, mag. Karmen Furman, Zvonko Černač in Alenka Jeraj, ki so vsi službeno odsotni. Na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo: Darko Krajnc, ki nadomešča Tamaro Kozlovič, Andreja Rajbenšu, ki nadomešča Matejo Čalušič, Andrej Hoivik, ki nadomešča Dejana Kaloha, in Lenart Žavbi, ki nadomešča Roberta Janeva.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, na podlagi 64. člena poslovnika. S sklicem seje dne 22. 1. 2023 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer: 1. točka, predstavitev analize stanja zdravstvenega sistema v Sloveniji in predstavitev korakov nove zdravstvene reforme.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV ANALIZE STANJA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA V SLOVENIJI IN PREDSTAVITEV KORAKOV NOVE ZDRAVSTVENE REFORME.

Gradivo številka 501/23-8/1 z dne 23. 1. 2023 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Vabljeni k tej točki dnevnega reda so: Ministrstvo za zdravje, minister Danijel Bešič Loredan.

Ministra še enkrat pozdravljam in mu dajem besedo.

Hvala, predsedujoči.

Lep pozdrav še enkrat vsem skupaj!

Jaz bom pač dokumente, ki sem jih javno na tiskovni konferenci predstavil v petek, ki so tudi objavljeni, pa to, kar smo imeli na koaliciji prejšnjo sredo, kratko povzel. Skratka, v slovenskem zdravstvenem sistemu imamo več deležnikov, na vrhu naj bi bilo Ministrstvo za zdravje, ki pa je veliko svojih pooblastil predalo zbornicam, zelo veliko pooblastil ima Zavod za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: ZZZS), ima jih tudi Nacionalni inštitut za javno zdravstvo (v nadaljevanju: NIJZ), ima jih tudi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Kar bi poudaril tukaj, je, da v bistvu na občinski ravni so za zagotavljanje mreže javne zdravstvene službe, sredstev za investicije in pogojev za uresničevanje zdravstvenega varstva zadolžene občine.

Skozi čas, v bistvu, kar se je zgodilo v slovenskem zdravstvenem prostoru ali pa v Sloveniji, je to, da v teoriji nam kader v zdravstvenem sistemu v procentih raste, vendar smo, kar se tiče zdravnikov, pod evropskim povprečjem, kar se tiče diplomiranih medicinskih sester, nad evropskim povprečjem. Težava, ki jo imamo, je, da pravzaprav iz našega sistema odhajajo kadri, odhajajo pravzaprav izven zdravstvenega sistema, nekaj jih odhaja v tujino. Največji osip je tukaj v skupini srednjih medicinskih sester ali kategorija so tehniki zdravstvene nege, ta številka upada od leta 2016 do 2020, ta upad je najbolj intenziven v letu 2021. Če gledamo kapacitete zdravstvenega sistema, po oceni OECD in Eurostata, imamo pravzaprav v Sloveniji 3,3 zdravnike na tisoč prebivalcev, evropsko povprečje, se pravi EU-27 in celo EU-13 je 3,7. Če pogledamo recimo Avstrijce, imajo 5,4, se pravi, 2,1 zdravnika na tisoč prebivalcev več, Nemci imajo 4,5, zanimivo, Finci so samo nekoliko pred nami in imajo 3,5. Kar se tiče medicinskih sester, ima Slovenija diplomirane medicinske sestre 10,5 diplomirane medicinske sestre na tisoč prebivalcev, evropsko povprečje sedemindvajseterice je 8,3, i, trinajsterice EU je 13,6, recimo, tu je na prvem mestu Finska s 13,6, in tu se potem kompenzira.

Slovenija ima težave z vzdržnostjo zdravstvenega sistema, kar se tiče financiranja. Tako v bistvu rastejo prihodki neposredno iz proračuna v zdravstveno blagajno, seveda dobršen delež teh je na račun covida. Z leti 2020 in 2021, glede na to, da je BDP v Sloveniji padel, imamo v letu 2020 skok pri izdatkih kot delež BDP, se pravi, 8,5 v letu 2019 na 9,5 v letu 2020, številke so seveda zelo zavajajoče. Overall, torej cela Evropa se je zaradi covida znašla v tem in vsi so približno za 1 % zvečali, ker so veliko denarja iz proračuna dali za covid. Izdatki za zdravstvo rastejo 5 %. Tukaj, kar se tiče procenta v BDP, smo nekje znotraj povprečja EU, celo višje od EU-13, kar pa nas uvršča pod evropsko povprečje sedemindvajseterice, je izdatek na prebivalca, ki znaša 2 tisoč 280 v 2019 in 2 tisoč 400 v letu 2020. Evropsko povprečje na prebivalca, to so stroški per capita, so nekoliko višji.

Kar se tiče izzivov, ki jih ima slovensko zdravstvo. Skratka, v zadnjih trideset letih se ni kontinuirano obnavljalo. Imamo težave z demografijo, se pravi, s staranjem prebivalstva, imamo težave zaradi neuravnanih zdravstvenih potreb in kapacitet ter nepreglednosti podatkov in evidenc; to zadevo sem že večkrat predstavil. Skratka, nikoli v Sloveniji nismo naredili prenovljene mreže potreb prebivalstva, ta mreža izhaja še iz leta 1985 ali pa še prej. Imamo težave pri ekonomiki in učinkovitosti zdravstvenega sistema, kjer izstopa pravzaprav slabo vodenje in upravljanje. Imamo neustrezne standarde in obračunavanje presežkov stroškov nad prilivi. Seveda imamo tudi kot narod težave z nezdravim načinom življenja in delovnim absentizmom. Predvsem pri nezdravem načinu življenja smo bolj na repu pri tako imenovanih preprečljivih vzrokih smrti. To pomeni, da imamo čakalne dobe, to pomeni, da imamo pomanjkanje najbolj izrazito na področju družinskih zdravnikov in specialistov urgentne medicine, imamo izgube v bolnišnicah in vedno znova se v zadnjih petnajstih letih poslužujemo financiranja iz naslova interventne zakonodaje.

Kar moramo nasloviti, je starajoče se prebivalstvo. Odzvati se moramo v letu, dveh, da bomo naslovili problematiko čez petnajst, dvajset let. Neravnovesje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom se veča, kar bo vodilo dolgoročno v vedno večje stroške zdravljenja in znižanje števila posameznikov, ki bodo vplačevali v sklad obveznega zavarovanja. Kar so še kazalci, ki so v tem trenutku zaskrbljujoči, so, da v bistvu rastejo financiranje zdravstvenega varstva in izdatki veliko bolj kot raste BDP in bruto plača po letni stopnji. Če pogledamo strukturo prebivalstva leta 2040, se bo struktura oziroma skupina, delovno aktivna skupina od 15 do 64 let v procentu bo padla pravzaprav na 60 %, skupina 65 plus bo zrasla praktično na 30 % in skupina mladih nič do 14 bo približno pri 10 %.

S temi strukturami oziroma spremembami v strukturi se sooča cela Evropa, Slovenci smo tu bolj na dnu. Ker se bodo prebivalci starali, bodo potrebe po timih družinskih zdravnikov večje. Zato moramo najti rešitev, kako to zadevo nasloviti, kako pravzaprav danes rešiti situacijo, o kateri se pogovarjamo sedaj že nekaj časa, to je število tako imenovanih neopredeljenih pacientov, to so pacienti brez izbranega osebnega zdravnika. No, tukaj smo naredili en presek in vidimo, da je povprečni glavarinski količnik družinskega zdravnika oziroma tima v Sloveniji 2 tisoč 343, res pa je, da imamo približno 150 timov, ki ne dosegajo količnika tisoč 895; te podatke bomo v štirih do šestih tednih v celoti izračunali, videli, opredelili, kot sem že prej razlagal, da celotnega vsega ne ponavljam.

Skratka, ena od rak ran slovenskega zdravstva, da imamo neurejeno stanje podatkov, kar seveda otežuje in onemogoča načrtovanje in upravljanje s sistemom. Trenutno nimamo centraliziranega zajemanja podatkov po vzoru modernih digitalnih sistemov, imamo seveda neenotno metodologijo, imamo različne sisteme na NIJZ, na ZZZS, na Zdravniški zbornici, in imamo neurejeno strukturo obračunskega sistema. Ob tem imamo še razkorak med diplomanti in razpisanimi specializacijami, kot tudi v zadnjih letih upad diplomantov obeh medicinskih fakultet. Če smo imeli še leta 2015 pa 2016, 2017 približno 350 diplomantov, imamo leta 2021 274, leta 2020 242 in leta 2022 237. To zadevo bomo naslovili, z dekani imamo sestanek, da vidimo, kako bo.

Problem, ki ga imamo v urgentnih centrih, je ta, da so bili urgentni centri načrtovani leta 2015, številke načrtovanih obiskov so bile takrat bistveno manjše, kot jih imamo v letu 2021. Na primer, urgentni center v Ljubljani je bil načrtovan za 135 tisoč obiskov na leto, leta 2021 jih je bilo 212 tisoč. Težava zaradi nedostopnosti na področju družinske medicine vodi v dejstvo, da imamo v zadnjem času več kot 65 % obiskov v urgentnih centrih, ki so zeleni in modri, se pravi standardna in ne nujna, ostali so stanja, ki dejansko strokovno sodijo v urgentne centre.

Kot sem že prej omenil, v bistvu država iz proračuna močno dviguje sredstva v proračunsko blagajno, bodisi v bolnišnice bodisi tudi v ZZZS, veliko tega je na račun covida. Leta 2022, ko tega ni bilo, se bo sistem sedaj v celoti razgalil, točne podatke zaposlovanja leto 2022 bomo imeli proti koncu februarja, uradne v marcu. Seveda se povečuje tudi delež izdatkov iz gospodinjstva za 6,04 %. Problem imamo, ker zdravstveni izdatki rastejo hitreje kot povprečna plača; tudi to je bilo vse prikazano. Če tega ne naslovimo s celovito reformo financiranja zdravstvenega sistema, nam bo prej kot v desetih letih zmanjkalo denarja za zdravstvo.

Pred covidom, sploh pa v času covida in sedaj tudi po covidu imamo izjemno stisko v Sloveniji z delovnim absentizmom. Skratka, breme absentizma na račun zdravstvene blagajne se povečuje za 19 % v primerjavi z 2021, 2020, in še bistveno več v letu 2022, kjer bomo dali pravzaprav 700 milijonov evrov za nadomestila za bolniške, kar je pravzaprav višji znesek, kot znaša znesek celotnega primarnega zdravljenja. Kar se tiče tega, se pravi, na področju delovnega absentizma, smo se v zadnjem obdobju premaknili na konec lestvice držav EU-27. Za delodajalce pomeni skok absentizma, se pravi v procentih, 10 % v breme delodajalca, razmerje 2020-2021, in skoraj 20 % leta 2021, če bomo gledali 2020-2022, bomo videli, da je ta procent še bistveno večji.

Izdatki v zdravstvenih zavodih po letih so jasni. Če bolnišnice delajo kumulativno izgubo, vsi ostali delajo kumulativne prihodke, presežke, torej plus, kam je to šlo in kako gre, bo treba še podrobno… Skratka, imamo težave pri razdeljevanju denarja v zdravstveni sistem, kjer imajo eni konstantne izgube, drugi pa konstantne dobičke in ti dobički se ne vlagajo v zdravstveni sistem.

Zaradi vsega tega je bilo v letu 2022 izjemno slabo, kar se tiče število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo; seveda je to še posledica covida. Leto 2023 kaže že znake, in to število pada. Zaradi stanja, napačnega ali pa, drugače rečeno, neplaniranega kadrovanja, imamo silno stisko na področju specialistov družinske medicine. Kot rečeno, demografska slika se slabša, staranje prebivalstva je tisto, kar moramo nasloviti. Model upravljanja in vodenja zavodov bo potrebno spremeniti.

Zato smo pravzaprav pripravili deset korakov, ki so zaporedni in ne vzporedni. Prvi korak je digitalizacija zdravstvenega sistema. Orodje za digitalizacijo so nam pokazali Estonci in ni potrebno izumljati popolnoma nobene tople vode. Načrt je in ta zakon že nekaj mesecev na MZ pripravljamo, temelje zakona, sedaj smo že v fazi pisanja zakona. Torej, zakonodaja bo pripravljena najkasneje v treh mesecih in implementirana v sistem 1. 1. 2024, kjer bo določeno, kakšne informacijske sisteme morajo izvajalci imeti, kjer bo določeno, kako morajo podatke pošiljati in v kakšni obliki v nek centralni sistem in to bo tudi predpogoj za plačilo opravljenih storitev.

Kot vam je že znano, je takoj drugi in vzporedni del pravzaprav reforma plačnega sistema javnih uslužbencev. Na to temo je bilo veliko govora, tudi na račun stavk in vseh protestov in vsega. V petek začnemo pogajanja oziroma imamo prvi sestanek z vsemi sindikati na področju zdravstva in socialnega varstva. Z Ministrstvom za javno upravo in seveda z Ministrstvom za finance, načrtujemo do 1. 4. oblikovanje stebra in potem vložitev do 30. 6. nek zakon, ki bo celovito naslovil reformo sistema plač javnih uslužbencev.

Ker imamo silne težave na področju družinske medicine in nujne medicinske pomoči ali urgentne medicine, moramo definirati mrežo, temelj bosta ti dve veji medicine, potem pa seveda sekundarni in terciarni nivo. Na novo bo potrebno definirati tim družinske medicine. Dejstvo je, da moramo uradno z zakonom poskrbeti za administrativno razbremenitev, prenos kompetenc. Pri prenosu kompetenc moramo biti pozorni, če kompetence prenesemo, mora za to tudi nekdo odgovarjati. Pa seveda sistem financiranja ali kot so nam lepo na estonskem ZZZS rekli, so storitve, ki jih opravi lahko kader zdravstvene nege in je plačan ločeno od tega, kar naredi zdravnik, poleg seveda glavarinskega količnika. Postavili bomo regionalno mrežo zdravstvenih potreb za državo, ob tem, da bomo upoštevali specifiko vseh dvanajstih regij. Šli bomo na regije območnih enot ZZZS, ki se delno prekrivajo s statističnimi regijami. Mi moramo priti do poenotenega delovanja urgentnih centrov, do delovanja dežurnih služb in postavitve SUC. Tudi ta zadeva strokovno teče, bo končana v enem mesecu in potem bomo po regiji šli, da v bistvu postavimo mesta, da ne bo nihče oškodovan. Na ta način bomo izboljšali kakovost in varnost obravnave pacientov in temeljno obravnavo vrnili na primarni nivo. Ta del, prav tako zakonodaja, do konec junija 2023 in implementacija 1. 1. 2024, predvsem kar se tiče definicije tima družinske medicine in ustrezne razbremenitve ter postavitve mreže. Pred tem, kot sem že omenil, bomo sedaj naslovili to problematiko neopredeljenih in jo tudi drugače terminološko ovrednotili. Ker so nam Estonci jasno pokazali, kaj pomeni Zavod za zdravstveno zavarovanje, v osnovnem pomenu izvajanja nadzora, digitalizacije, transparentnosti, bomo pravzaprav prenovili ZZZS, ki bo postal središčna točka zdravstvenega sistema; sistem mora biti digitaliziran in transparenten. Javno bodo objavljeni podatki o storilnosti izvajalcev, ki imajo z ZZZS sklenjeno pogodbo, in prenoviti bo treba model plačevanja storitev na vseh nivojih; posebej bi tu izpostavil terciarni nivo in sekundarni nivo v obeh UKC. Tukaj bomo probali zakonodajo pripraviti v najkrajšem možnem času. Računamo, da bi imeli vsaj nek temeljni predlog do konca februarja. Bomo pa na tej skupini za zdravstvo to zadevo v izhodiščih najprej videli, potem bomo na osnovi tega pripravili zakonodajo in pravočasno potem začeli z usklajevanji z vsemi deležniki v zdravstvu.

Imamo silne težave pri nadzoru in vodenju javnih zavodov. Prenovili bomo trideset let star Zakon o zavodih. In tudi na tem se bomo dogovorili kako bomo v prihodnje upravljali bolnišnice in javne zdravstvene zavode, tako iz nadzorne kot upravljavske funkcije. Tudi tu zakonodaja, 30. junij, implementacija 1. 1. 2024.

In potem je še področje absentizma. Tudi tukaj že teče skupina, pripravljajo se zakonodajne spremembe, ki bodo pripravljene do 30. 6. in implementacija potem 1. 1. 2024.

Če povzamem, to je prvi del zdravstvene reforme, digitalizacija, reforma plačnega sistema, strukturna prenova ZZZS, mreža, nadzor javnih zavodov in absentizem, spremembe 1. 1. 2024. Skozi ves ta proces in vse, kar se bo v letu 2023 v zdravstvenem sistemu dogajalo in kar bomo spremljali podatke, bomo nato opredelili koncesionarstvo in koncesije oziroma določili, kako bomo izvajali javne zdravstvene storitve z ravnovesjem med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci, zakonodaja do konca tega leta, implementacija 1. 1. 2025. Glede na kadre in stanje kadrov bomo seveda najprej sprejeli standarde in normative in jih potem implementirali najkasneje 1. 1. 2025, to sta dva pojma, eno je sprejetje standardov, eno je implementacija, ker se moramo zavedati, koliko kadra imamo oziroma nimamo. Ključno, kar bomo morali nasloviti, je, kako nasloviti tisoč zdravnikov premalo v našem zdravstvenem sistemu in seveda z digitalizacijo ovrednotiti obremenitev zdravnikov in določiti maksimalno mesečno obremenitev, kot imajo to že narejeno v razvitih državah. Tudi ta del je časovnica, zakonodaja do konca leta, implementacija 1. 1. 2025. Spet na osnovi vseh teh podatkov do konca leta, zakonodaja na področju celovite prenove financiranja, nasloviti moramo starajoče prebivalstvo, najti moramo način stabilnega in vzdržnega financiranja, poiskati možnost za nove vire. Strukturno bomo prenovili in nadgradili zdravstveno zavarovanje, kar bo potem pomenilo tudi ukinitev sedanje oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In neminovno se bo potrebno dogovoriti, kateri del zdravstvenih storitev bomo financirali iz proračunskih postavk. In to pomeni še, na osnovi financiranja tudi, se pravi, kako bomo ustanovili ali pa našli transparenten, učinkovit model nabave medicinske opreme, materiala in zdravil ter vzpostavili centralni register. Tu bomo sledili farmacevtskemu paketu iz Evropske komisije in paketu medicinskih pripomočkov, ki se intenzivno pripravlja in bo nekaj v letu 2023, nekaj v 2024 tudi sprejeto, podobno kot skupni evropski digitalni prostor, kjer se digitalizacija uvaja z namenom izmenjave podatkov.

Dogovor je tudi, da se bomo pravzaprav znotraj koalicije enkrat mesečno sestajali med nami in ministrstvom, sestajali se bomo tudi z opozicijskimi poslanci, ker bomo pač iskali najširši možen kompromis. Zaveza je bila dana, zaveza je s strani Vlade jasna, mi bomo zadeve pripravili, ekipa na ministrstvu je na ta izziv pripravljena.

Hvala.

Hvala, minister.

Bi morda še kaj dodala ali dopolnila državna sekretarka Tjaša Vidic? / oglašanje v dvorani/ Me veseli. Hvala lepa še enkrat za izčrpno predstavitev stanja in za predstavitev naslednjih korakov nove zdravstvene reforme.

Zdaj odpiram razpravo kolegic in kolegov, poslank in poslancev. Prosi, da se tisti, ki želijo, javijo k razpravi z dvigom rok. Lenart Žavbi… / medsebojni pogovor/ Prav. Besedo dajem poslancu Andreju Hoiviku.

Hvala za besedo, podpredsednik.

Spoštovani minister, državna sekretarka!

Ja, najbrž koalicijski poslanci poslušajo danes že tretjič, na koalicijskem vrhu, potem na novinarski konferenci in še zdaj, kar ni nič narobe. Jaz bi kar konkretno se osredotočil na izhodišča, ki ste jih tudi predstavili zdajle ustno in tudi v tem poročilu berem, kar se tiče diplomantov, razmerje, ki pač ni najbolj spodbudno. Dejali ste, da šest let nazaj je bilo teh preko 350, zdaj številka pada. Logičen podatek je, ki ga lahko tudi sami preverite, vpisna mesta. Jaz sem šel sam pogledat, in na to opozarjam že vrsto let, še prej kot študent, predvsem kar se tiče vpisa na medicino. Na primer, še leta 2011-2012, študijsko leto, torej dvanajst let nazaj, je bilo vpisnih mest 220 za medicino in prijav 509, vpisalo se je 223 dijakov, uspešnih dijakov, najbrž veste, da je zahteven študij medicine, tudi sami ste to doštudirali. No, potem pa pridemo v leto 2014-2015, je pa le 150 mest, torej, z 220 je padlo na 150. In prav zaradi tega se pozna ta upad diplomantov. In tudi, kot je minister zdaj za visoko šolstvo dr. Papič na hiringu dejal, večina študentov oziroma dijakov, ki gredo na medicino, doštudirajo. To je v resnici eden izmed programov, ki je res skoraj sto procenten, nekako tako rečemo. In meni se zdi, da je v resnici prva možnost že jutrišnja seja Vlade, kot sem zdajle pogledal, dnevni red je bil objavljen, ko se sprejema točka 2c, si lahko zapišete, ko daje minister Papič predlog za soglasje k programom. In kolikor sem iz medijev razbral, ne nameravate, Vlada ne namerava zvišati razpisnih mest, trenutno je 205, se mi zdi, za medicino. Logično je, da je to tako na hitro težko izvedljivo, ampak naša prejšnja vlada je pa to pokazala, smo v resnici s 160 zvišali na 205, pa sistem deluje. Se mi zdi, na medicini se zdaj že dve leti izvaja program, morda tudi malo v večjih skupinah, ampak vsaj čez deset let bomo imeli zdravnike; če bo to deset družinskih zdravnikov več, pa jih bo deset več. Tako jaz mislim, da je to ena izmed rešitev. Dal bi apel vam, da ko se odloča za financiranje teh študijskih programov, se da več denarja za ta vpisna mesta. Projekt nove medicinske fakultete, kot sem slišal, se pelje, in to je, se mi zdi, prva taka dolgoročna reforma, ki bi lahko rešila marsikateri izziv, ki ste ga danes tudi povedali.

Kar se pa tiče naslednje problematike, digitalizacija. Jaz sem z zanimanjem prebral, tule na eni strani je taka segmentna analiza primarja, tule na strani 104, kjer vidimo, da imamo v teh zavodih, zdravstvenih domovih preko 30 informacijskih rešitev, imamo 2 % Toraks, Liz, d.o.o. 13 %, Kobis, d.o.o., 2 % in tako naprej, ne bom vseh našteval, jih je 30. In se mi zdi, da je to ta prva ključna reforma, kot ste omenili, digitalizacija tako primarja, predvsem pa sekundarja. Sekundar v bolnišnicah, tako kot smo tudi danes na izredni seji že slišali, imamo štuke v UKC, ki so nepovezani, in potem še na papirju nosimo oziroma nosijo zdravniki izvide in tako naprej. Tako bo tu trd oreh, zagotovo se tega zavedate, kajti lobiji ne bodo tiho. Ampak morate biti odločni, kot ste sami tudi prej dejali, hrbtenice vam še niso zlomili, in bom rekel, upam, da vam tudi ne bodo, kot sem sam tudi prej v stališču dejal. Javnost je pomirjena, s tem da je predsednik Vlade prevzel to koordinacijo, to reformo. Osebno, to je moje mnenje, ne stališče stranke, bi bil bolj vesel, če bi vi bili še vedno šef te reforme, kajti vem, da veste, tudi deset let ste nazaj že opozarjali in imeli rešitve. Jaz pa bolj to vidim kot eno politično vmešavanje predsednika Vlade v vaše delo in vam želim, no, da bo res vaša beseda na koncu obveljala, ne pa dr. Golobova.

Dotaknil bi se v tej razpravi še nečesa, in to je predvsem ta časovnica, zdaj v javnosti lepo predstavljena. Jaz bi si morda pri nekaterih zadevah celo malo dlje časa pustil, zaradi tega, ker je vprašanje potem vaše odgovornosti. Tudi ko bomo prišli na tisti presečni datum, ali je to 1. april ali je to konec junija ali je to 1. 1. 2024, no, upam, da bomo res te rešitve imeli.

V Slovenski demokratski stranki, kot je bilo tudi rečeno na današnji izredni seji, bomo dobre predloge vedno podprli. In ta smer, ki ste si jo zadali, ni napačna. Predvsem pozdravljam ta estonski in finski model. Estonija, kar se tiče digitalizacije, je ena izmed najbolj digitaliziranih držav Evropske unije, in se mi zdi, da je to pravi model, pa tudi finski, ki ste ga omenjali, sledi temu. Kjer pa jaz vidim težavo v Sloveniji, je pa ravno to, in sem tudi že izpostavil, to referenčno primerjavo teh cen. Še enkrat, ne morem se znebiti občutka, ko ste prišli na Vlado, ko ste prisegli kot minister, da je bil eden izmed prvih zakonov ta interventni zakon, kjer ste ukinili ta urad. Jaz bi si res želel, da je bil namen iskren, kajti mene nobeden ne bo prepričal, da je direktiva obvezujoča. Direktiva daje cilj in cilj je zagotovo, da Slovenija čim bolj enotno zniža cene medicinskih pripomočkov, se pravi, da smo v povprečju Evropske unije. In noben KPK me ne bo prepričal, da je bilo nekaj v nasprotju z ne vem čim, kajti, tudi slišali smo, na podlagi cene električne energije, da direktiva pravi tako, potem je Vlada našla rešitev po pritisku gospodarstva in zdaj imamo zamejene cene za mikro, mala in srednja podjetja. Tako dajem tu apel na Ministrstvo za zdravje ali pa Ministrstvo za javno upravo, da še enkrat preuči vse možnosti. In se mi zdi, da je to tudi v skladu z direktivo, kar je prejšnja Vlada zapisala v to novelo Zakona o javnem naročanju, ki ste jo potem vi zbrisali. Verjamem pa, no, da niste bili to vi, ampak so bili uradniki na MJU in na MZ, ki želijo ohraniti status quo, kot da se še naprej davkoplačevalski denar namenja za preplačila. Tako tu ponovni apel z naše strani.

Bom zaključil, ker vem, da je bil dan že dolg, pa bi vsi šli radi najbrž domov. Jaz vam res iskreno želim, da vam uspe, res, iskreno si želim. In tudi, tako kot je naša kolegica, se pravi vodja poslanske skupine, gospa Jelka Godec dejala, vedno ste dobrodošli v naši poslanski skupini in vedno ste tudi dobrodošli, če se bo kaj zalomilo pri stranki Levica ali pa Svobodi, ko boste iskali glasove za dobre rešitve, bomo v Slovenski demokratski stranki, če bo rešitev dobra in bo šla v prid slovenskih državljanov, davkoplačevalcev, bomo vseh 27 glasov zagotovo vam dali, tudi če prihajate iz druge politične opcije.

Hvala lepa.

Hvala.

Bomo razpravo vodili tako, da bomo dali besedo trem razpravljavcem, pa potem odgovor ministra, če se strinjate. Naslednjemu dajem besedo poslancu Miru Gregoriču.

Gospod minister, hvala za prezentacijo. Imel bi eno vprašanje oziroma dve vprašanji ali pa sugestijo. Kot prvo imam vprašanje, na slajdu, kjer so podatki o številu aktivnih timov po razredih glede na število glavarinskih količnikov. Tam vidim, če pravilno berem to tabelo, da 48 timov ima luksuz, da ima manj kot tisoč glavarinskih količnikov, in 90 timov ima glavarinski količnik pod tisoč 500. Okej, plačnik je v obeh primerih ZZZS. Ja, mislim, pa ali ZZZS ne vidi, da imajo pod tisoč količnikov, ali imajo potem manjše plače? To je prva zadeva.

Drugo pa je naslednje. Ugotavljate, da tisoč zdravnikov manjka. In potem imamo eno tabelo, o kateri pa je že moj kolega iz opozicije govoril, koliko je diplomantov. In tam se vidi, da smo imeli najnižje število diplomantov na leto, je bilo 206 leta 2011, najvišje je bilo 2017 345, zdaj smo pa nekje vmes, na 237. Če nam res tisoč zdravnikov manjka, in računamo, da če zdravnik za osnovno izobrazbo rabi sedem let, medtem v teh sedmih letih se bo še precej zdravnikov upokojilo, potem bi bilo verjetno res potrebno zelo povečati vpis, da bomo imeli čez sedem let kaj več zdravnikov, čez sedem pa osem pa tako naprej, kajne. Tako bi tu morali iti kar po mojem korajžno v razširitev.

Samo ti dve vprašanji. Hvala.

Hvala.

Naslednji dobi besedo poslanec Lenart Žavbi.

Najlepša hvala, predsedujoči. Mogoče se bom v svoji razpravi malo reflektiral pa naslonil na današnji cel dan; tako naj mi bo to oproščeno, malce se referirati na izredno sejo parlamenta.

Najprej to, kar smo tu slišali. Jaz sem zaznal danes večkrat pri opozicijskih poslancih, da iščejo neko razpoko med premierjem pa med ministrom za zdravje. Pa jaz pravim, kar iščite, ker je tratite čas na tem, da iščete tam razpoko, pa da kolega Hoivika skrbi, da se je Robert Golob, premier, osebno angažiral pri tej zgodbi. Kar tratite čas pri tem, ker ta vez med ministrom za zdravje in premierjem je res izjemno trdna, mislim, da vsi koalicijski poslanci, sploh poslanci Svobode, to izrazito vidimo. In ne skrbite, ministru se ne bo zalomilo pri iskanju glasov Poslanske skupine Svoboda, kakor je bilo prej povedano, ne bo nobenega problema. Danes, minister, vam moram res čestitati za cel dan. To, kar ste v tej razpravi povedali po sedemurni razpravi na prejšnji seji, en globok poklon in klobuk dol za vse to.

Torej, to predstavitev, ki smo jo slišali, je prej kolega Hoivik pravilno povedal, jaz slišim tretjič v tej obliki, verjetno sem jo slišal prej že v nekih prejšnjih ali pa še manj dodelanih verzijah. In vsakič, ko vas poslušam, spoštovani minister, mi je bolj jasen koncept tega, kar delate. Vsakič ko vas poslušam, vidim, kako široka in kako kompleksna je reforma, ki ste si jo zastavili, kako o njej razmišljate, in iz dneva v dan bolj podpiram to, kar ste naredili, in to, kar ste danes predstavil.

Videli in slišali smo danes veliko korektnih razprav opozicije, veliko pa tudi pokroviteljskih razprav opozicije o našem ministru. In včasih sem imel občutek, kot da ste učili ministra o tem, kaj je zdravstvo, kot da jaz zdajle začnem Dončića učiti košarko igrati. To je bilo nedostojno v nekih trenutkih. Meni je bilo že na momente smešno, ampak minister je stoično sedel, poslušal in argumentirano, koncizno odgovarjal na vse. Še enkrat, minister, vsa čast za danes in samo tako naprej, Svoboda je za vami.

Replika, gospod Hoivik.

Hvala.

Zdaj, ko sem bil neposredno imenovan s strani kolega Žavbija, sem bil, zgleda, napačno razumljen. Jaz sem izpostavil to, da je predsednik Vlade, na primer, rekel je, da voz ne gre zato, ker je pač zdravstvo prioriteta, in je poslal ministrico /?/. Tu jaz ne vidim problema, ampak hočem samo povedati en koncept. Koncept je to, da je bilo v javnosti prej rečeno, da bo pač vsak minister pač poskrbel za svoj resor, na primer, Levica ima zdaj solidarno prihodnost in minister Bešič Loredan, ki je stari maček v zdravstvu - in kot sem že dejal, pohvale, že takrat 2013 je opozarjal, se je javno izpostavil in točno ve izzive in tudi pozna zagotovo rešitve. In sem pač zaskrbljen, da s tem, ko je predsednik Vlade prevzel to reformo tudi nase, da bo potem on tisti končni človek, končni odločevalec, in seveda kot predsednik Vlade je šef tudi ministru, to vsi vemo, ampak se ne morem znebiti občutka, da je minister že nekatere korake pravilno zastavil, zdaj mu je pa gospod Golob pač te prepreke dal samo on, no. To jaz pač tu vidim, saj morda sem napačno razumljen in hvala, kolega Žavbi, če pač to vaše dejstvo drži in upam, da bo potem tudi to dokazoval sad - prvi tak presečni datum je 1. april 2023, tisti glavni pa 1. 1. 2024. In se veselim tega datuma in se veselim vseh teh rešenih izzivov.

Hvala.