Lep pozdrav! Bomo kar začeli s 17. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, kandidata za ministra in vse prisotne.

Danes so zadržani: imamo nekaj pooblastil, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Miha Lamut nadomešča poslanko Tamaro Kozlovič, poslanec Miroslav Gregorič nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski in poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV BOŠTJANA POKLUKARJA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE.

Del gradiv z dne 6. 2. 2023 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, medtem ko ste preostali del zaradi osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Na sejo odbora je bil vabljen gospod Boštjan Poklukar, ki je predlagan za ministra za notranje zadeve in se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot pristojnemu delovnemu telesu ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom potem v roku, ki ga določa Poslovnik, poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade.

In zdaj dajem besedo kandidatu za ministra za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju.

Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, lepo pozdravljeni in hvala za besedo!

Kot kandidat za ministra za notranje zadeve Republike Slovenije se danes pred odborom predstavljam že drugič, prvič leta 2018, ko me je na funkcijo ministra za notranje zadeve predlagal takratni predsednik Vlade Marjan Šarec in sem naloge ministrov opravljal od leta 2018 do leta 2020, in danes drugič sem kandidat za funkcijo ministra za notranje zadeve na podlagi predsednika, na podlagi predloga predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, v kolikor bom seveda potrjen s strani vas, spoštovane poslanke in poslanci Odbora za notranje zadeve ter v Državnem zboru izvoljen za ministra. Mnogi izmed vas me že poznate, vsi pa ne, zato mi dovolite, da v uvodoma spregovorim nekaj besed o sebi v mojem dosedanjem delu.

Sem Boštjan Poklukar, rojen 27. januarja 1971 na Jesenicah. Sem poročen, oče dveh polnoletnih otrok ter z družino živim na Bledu. Po izobrazbi sem magister javne uprave. Od leta 1991 sem zaposlen na Ministrstvu za obrambo, sprva kot pripadnik stalne sestave Teritorialne obrambe, kasneje pripadnik vojaške policije Slovenske vojske. Imam opravljen izpit za pooblaščeno uradno osebo ter več strokovnih tečajev in usposabljanj v policiji, v svoji poklicni karieri sem opravljal različne naloge na področju civilno vojaškega sodelovanja in naloge pribočnika poveljnika. Na predlog ministrice za obrambo sem bil leta 2009 prerazporejen v Službo za protokol Ministrstva za obrambo, kjer sem kot podčastnik za protokol opravljal protokolarne naloge za ministre in vrh ministrstva ter Slovenske vojske. V svoji vojaški karieri sem dosegel čin višjega štabnega vodnika in bil tudi večkrat odlikovan. Svojo poklicno pot sem nadaljeval na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer sem leta 2015 v času migrantske krize opravljal naloge tiskovnega predstavnika Uprave za področje migracij. Leta 2017 sem prevzel vodenje regijskega Centra za obveščanje v Kranju in ga vodil do septembra 2018, ko sem nastopil funkcijo ministra za notranje zadeve. Leta 2020 pa sem se vrnil na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, od junija lani pa vodim Upravo Republike Slovenije za vojaško dediščino na Ministrstvu za obrambo.

V več kot 30 letih svoje profesionalne kariere sem ponosen, da sem svoje izkušnje nabiral v vseh treh stebrih nacionalne varnosti, tako lahko rečem, da danes vse tri stebre zelo dobro poznam. Poznavanje podsistemov nacionalne varnosti, še posebej podsistema notranje varnosti, je moja velika prednost, saj sem že opravljal funkcijo ministra za notranje zadeve in zelo dobro poznam organiziranost, delovanje in dinamiko resorja notranjih zadev.

Po naravi sem deloven, odgovoren, vztrajen in lojalen. Svoje delo sem vedno opravljal profesionalno, pošteno in transparentno ter tako bo tudi v prihodnje. Vsi, ki me dobro poznate, veste, da sem zahteven do sebe in do ljudi, ki jim zaupam, in vedno se trudim upravičiti zaupanje ljudi, ki mi ga izkažejo, tak bom tudi tokrat. Zato mi je še posebej v veliko čast, da me je predsednik Vlade doktor Robert Golob predlagal za kandidata za funkcijo ministra za notranje zadeve, za kar se mu s tega mesta tudi iskreno zahvaljujem. Imam visoko spoštovanje do svoje države, do državljank in državljanov, zato sem kandidaturo za funkcijo ministra za notranje zadeve tudi tokrat sprejel z vso svojo odgovornostjo.

Slovenija se tako kot celoten svet sooča z vrsto novih okoliščin, neznank in sistemskih izzivov na področju varnosti. Sodobno mednarodno varnostno okolje je postalo nepredvidljivo, spremenljivo in kompleksno. Varnost nikakor ni več samoumevna, ampak je dobrina in vrednota. Brez varnosti ni obstoja naroda, demokratičnega sistema, suverenosti, blaginje in drugih interesov naroda in države. Področje notranje varnosti kot eden od treh temeljnih stebrov na sistemu nacionalne varnosti v Sloveniji je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in Slovenske vojske, Slovenske policije, se opravičujem. Že v svojem prvem mandatu ministra za notranje zadeve sem podobno spoznaval vso kompleksnost in podrobnost ter širino in pristojnosti organiziranosti in delovanja resorja notranjih zadev, ki sem ga tudi uspešno vodil. Postopki registracije prebivalstva in javnih listin, državljanstva, javnega zbiranja in orožja, migracijska politika in postopki mednarodne zaščite, sistemsko usmerjanje in nadzor policije, zasebno varstvo in občinska redarstva, reševanje pritožb zoper policijo, varnostno načrtovanje, upravljanje s tajnimi podatki, upravljanje logističnih, kadrovskih in finančnih procesov, inšpekcijski nadzor nad področno zakonodajo, preiskovanje in preprečevanje kriminalitete, prometna varnost, delovanje in odziv številke 113 v OKC, forenzične preiskave, delovanje letalske enote policije, policijske akademije, specialne enote protibombne tehnike, varovanje varovanih oseb in objektov ter delovanje in upravljanje informatike in telekomunikacij so le glavni del kompleksnosti in široko razvejanega ustroja Ministrstva za notranje zadeve. Za uspešno reševanje nalog ter zagotavljanja notranje varnosti je potrebno zagotoviti predvsem kadrovske, materialne in finančne vire. V mandatu Vlade Roberta Goloba za leti 2023 in 2024 je proračun Ministrstva za notranje zadeve investicijsko naravnan, in to me navdaja z optimizmom, da se investicijski ciklus v podsistemu notranje varnosti nadaljuje. Ocenjujem, da je še kako pomembno, da nam proračunska sredstva zagotavljajo možnost modernizacije policije, saj je le moderno opremljena policija lahko sledi sodobnim varnostnim izzivom. Proračun Ministrstva za notranje zadeve za leto 2023 zagotavlja 542 milijonov evrov, od tega za policijo 509 milijona evrov. Za prihodnje leto je v proračunu za Ministrstvo za notranje zadeve namenjenih 569 milijonov evrov, od tega za policijo 528 milijonov evrov. Skupni kadrovski načrt slovenske policije za leto 2023 in leto 2024 omogoča zaposlitev 8 tisoč 241 policistov in 677 zaposlitev na upravnem delu ministrstva. V letu 2024 pa je predviden dvig kadrovskega načrta v upravnem delu ministrstva za 682 zaposlitev. Kadrovski načrt nam seveda določa zgornjo mejo zaposlitev, dejanski trend zaposlovanja pa vemo, da je bil v preteklosti negativen in že v mojem prejšnjem mandatu sem se zavzemal, da trend zaposlovanja je potrebno dvigniti, da se poveča število zaposlenih v policiji.

Trend novih zaposlitev danes narašča, kar je spodbudno in kaže predvsem sadove preteklih let pravilnosti zastavljenega programa aktivne politike zaposlovanja v policiji. Z vstopom sosednje Hrvaške v schengensko območje se naloga varovanja zunanje meje Evropske unije med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki so jo izvajali policisti nadzorniki državne meje, s 1. januarjem letos odpravlja.

Kot kandidat za ministra od vodstva policije pričakujem, da se policiste nadzornike državne meje ustrezno prerazporedi v procesu izobraževanja, pridobijo ustrezno izobrazbo zahtevano za policiste ter da se poskrbi za njihovo namestitev in dobre pogoje dela. V kolikor bom s strani poslank in poslancev izvoljen na funkcijo ministra za notranje zadeve bom proces vključevanja policistov nadzornikov državne meje v redno policijsko delo podrobno spremljal tudi z obiski na terenu.

V nadaljevanju vam bom predstavil moje prioritete delovanja kot kandidata ministra za notranje zadeve v vladi dr. Roberta Goloba. Izhajajoč iz Zakona o sprejetih v Državnem zboru, strateških dokumentov Vlade Republike Slovenije in koalicijskega dogovora, dokumenta petnajste Vlade Republike Slovenije, program za delo koalicije 2022-2026, bodo moje ključne prioritete kot kandidata za ministra za notranje zadeve naslednje; prvič, boj s korupcijo, drugič, upravljanje migracij in tretjič, depolitizacija, profesionalizacija in modernizacija policije.

Naj najprej povem, da sem žalosten, da se korupcije in njenih posledic v Sloveniji kljub vsem postavljenim institucijam premalo zavedamo in jo preganjamo. Izkoriščanje družbenega položaja, politične in družbene moči za nezakonito pridobivanje zlasti premoženjske koristi in nezakonitega bogatenja posameznikov in skupin ni samo moralna pokvarjenost in izprijenost, ampak predvsem in zgolj kaznivo dejanje.

Kot kandidat za ministra za notranje zadeve bom skupaj s svojo najožjo politično ekipo učinkovito uresničeval v koalicijskem dokumentu zapisano zavezo o ničelni toleranci do korupcije, učinkovitega pregona kriminala ter učinkovitih preiskavah projektov in investicij, ki so prepletene s sumi korupcije, vključno z nabavo zaščitne opreme v zdravstvu in seveda v epidemiji. Prav zato bo ena mojih prvih političnih potez, v kolikor bom seveda potrjen in izvoljen za ministra za notranje zadeve, izdaja obveznih usmeritev policiji za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj. Ničelna toleranca do korupcije pomeni predvsem dosledno preiskovanje in kazenski pregon, kjer obstajajo razlogi za sum, da je bilo izvršeno eno izmed tako imenovanih korupcijskih kaznivih dejanj tako v javnem sektorju, še posebej v zdravstvu, kot tudi v gospodarstvu. Že danes lahko napovem, da bo Nacionalni preiskovalni urad zopet avtonomen in samostojen. Povrnili bomo status NPU, kot ga je imel ob svoji ustanovitvi, ter odprli možnost, da bo vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada prevzel lahko tudi kak drug varnostni strokovnjak s področja delovanja organov odkrivanja ali pregona, kazenskega sodstva, obveščevalno varnostnih organov in ne zgolj policist. To je zakonska rešitev, ki smo jo v Sloveniji že poznali.

Napovedujem tudi novo resolucijo o Nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024, 2028. Učinkovito preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj, učinkovit in hiter kazenski postopek dajete javnosti največje sporočilo, da sistem deluje transparentno in učinkovito, da pravna država funkcionira. Preiskovanje navedenih kaznivih dejanj sicer že poteka v zdravstvu, pri javnem naročanju, v državnih organih, javnih družbah, v lokalnih skupnostih in še bi lahko našteval, zato je potrebno še dodatno okrepiti strokovno sodelovanje policije z državnim tožilstvom pri preiskovanju korupcije vseh vrst. Enako velja tudi za pregon gospodarske kriminalitete, pri kateri se zahteva od preiskovalcev poleg splošnih znanj preiskovanja tudi posebna usposobljenost in posebna znanja s področja računovodstva, ekonomije in davkov. V pristopu k aktivni politiki zaposlovanja v policiji bomo še naprej prednostno nagovarjali strokovnjake s teh področij za nove zaposlitve v policiji. Če želimo biti učinkoviti pri pregonu gospodarske kriminalitete, je nujno potrebno dvigniti nivo konstruktivnega sodelovanja s tožilstvom in drugimi deležniki. V ta namen bo potrebno posodobiti Uredbo o sodelovanju med policijo in ostalimi organi, tako da bo ta omogočala, da organi na operativni ravni med seboj sodelujejo hitro, učinkovito in s čim manj nepotrebne birokracije. Boj s korupcijo je zahtevno in dolgotrajno delo. Potrebno se ga je lotiti sistematično, premišljeno ter na vseh nivojih in v vseh fazah postopkov, s tem mislim tako na postopke, kjer se korupcija pojavlja, kot tudi na postopke, kjer se korupcija preganja. Učinki takšnega pristopa se kažejo predvsem na daljši rok. Pomembno je, da se tudi v Sloveniji začnemo dejansko ukvarjati z bojem proti korupciji.

Moja druga prioriteta kot kandidata za ministra za notranje zadeve je upravljanje migracij. Danes gre za povsem drugačno situacijo na državni meji z Republiko Hrvaško, kot je bila takrat, ko sem bil notranji minister in ko je Slovenija še imela dolžnost in obveznost varovati zunanjo schengensko mejo Evropske unije. Republika Hrvaška je letos s 1. januarjem vstopila v schengensko območje in prevzela obveznost in odgovornost varovanje zunanje schengenske meje Evropske unije. S tem je meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško postala notranja meja Evropske unije, ki ne potrebuje več takšnega nadzora kot smo ga doslej poznali. Mejne kontrole na državni meji z Republiko Hrvaško so odpravljene, z državne meje so se umaknili policisti, nadzorniki, nadzor in kontrolo policija izvaja z izravnalnimi ukrepi, zato bom na področje upravljanja migracij nadaljeval z uresničevanjem koalicijskih zavez. Rezilna žica in vse ostale tehnične ovire na meji se odstranjujejo in se bodo še naprej odstranjevale po zastavljenem načrtu. Cilj je, da rezilne žice do konca letošnjega leta na meji ne bo več. Vlada Marjana Šarca, v kateri sem bil minister za notranje zadeve, je že julija 2019 sprejela prvo in celovito strategijo Vlade Republike Slovenije na področju migracij, ki jo je pripravila medresorska delovna skupina in jo je vodil državni sekretar mag. Sandi Čurin. Strategija obravnava šest horizontalnih stebrov vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo odpravljanje. Danes je čas, da pripravimo novo. Na MNZ že deluje delovna skupina strokovnjakov in predstavnikov nevladnih organizacij, ki išče celovite rešitve na področju migracij ter izdeluje novo migracijsko strategijo, ki bo upoštevala spreminjajoč globalni kontekst ter dogajanje v naši okolici ob absolutnem spoštovanju človekovih pravic ter s poudarkom na varovanju ranljivih skupin. Kot kandidat za ministra zelo jasno povem, da je projekt nove migracijske strategije zame izjemno pomemben projekt, pri katerem se bom tudi sam osebno angažiral, da bo ta strateški dokument čim prej izdelan in sprejet na Vladi. Pri pripravi dokumenta nove migracijske strategije je prav, da delovna skupina odgovori tudi na vprašanje ali je smotrno, da se Urad Vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrne nazaj pod pristojnost Ministrstva za notranje zadeve predvsem, zaradi učinkovitejšega vodenja postopkov ter boljše logistične zagotovitve, področje integracije pa prevzemajo ostala pristojna ministrstva. S tem vprašanjem sem se veliko ukvarjal že kot minister za notranje zadeve. O tem se pogovarjam z različnimi strokovnjaki. Rešitev je sicer več. Tudi sam tehtam različne vsebinske in organizacijske možnosti, se pa nagibam k morebitni rešitvi, da bi Ministrstvo za notranje zadeve prevzel del pristojnosti urada. Verjamem, da mi bodo strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij tudi tukaj podali ustrezne odgovore in rešitve. Osebno se zavzemam za konstruktivni dialog z nevladnimi organizacijami in jih zato že danes vabim za skupno mizo sodelovanja k dialogu in iskanju najboljših možnih rešitev. Pot dialoga, sodelovanja in iskanja rešitev je pot do še boljših rezultatov, normativnih izboljšav ter višjih demokratičnih ciljev.

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratičnost, solidarnost, načelnost in odgovornost so naše skupne in tudi moje osebne vrednote. V tem duhu si želim, da nevladne organizacije, ki sodelujejo z Ministrstvom za notranje zadeve, pripravijo svoje prispevke ne samo za pripravo nove migracijske strategije, ampak tudi za prenovo Zakona o tujcih, Zakona o mednarodni zaščiti, Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb in Zakona o javnih zbiranjih, ki so po mojih informacijah na Ministrstvu za notranje zadeve že v strokovni pripravi. Zavedam se, da je potrebno prosilcem za mednarodno zaščito olajšati postopke ter tujcem, ki urejajo statuse, zagotoviti hitrejšo obravnavo. Prav zato se bomo na Ministrstvu za notranje zadeve maksimalno potrudili, da bodo novele teh zakonov v Državni zbor vložene še do konca letošnjega leta. Policija bo še naprej intenzivno se ukvarjala s pregonom organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi po zahodno-balkanski poti čez Slovenijo v ciljne države. Na mizi Sveta ministrov za notranje zadeve Evropske unije tudi pakt o migracijah in azilu. Slovenija bo kot solidarna država pri tem sledila jedrnim državam Evropske unije ter tvorno sodelovala s svojimi predlogi, izkušnjami in rešitvami. Popolnoma se zavedam, da je upravljanje migracij kompleksno in zahtevno področje dela, vendar bomo rešitve na tem področju iskali skupaj, zakonito, celovito, sistemsko ter v dobro ljudi v stiski.

Kot tretjo prioriteto sem si zadal depolitizacijo, profesionalizacijo ter modernizacijo policije in vam v nadaljevanju predstavljam moj pogled na to področje. Ko sem prebiral poročilo o izrednem nadzoru nad policijo na demonstracijah, moram priznati, da sem bil zgrožen nad ugotovitvami nadzornikov direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Pravzaprav si ne morem predstavljati kako hitro lahko posamezniki znotraj policijskih vrst padejo na spoštovanju demokratičnih standardov in pravnih norm, varovanju človekovih pravic in svoboščin, celo na spoštovanju dane policijske prisege. V zadnjih dveh letih smo videli represijo slovenske policije, podpihovano s strani najvišjih predstavnikov oblasti, kakršne še nismo videli in srčno upam, da je nikoli več ne bomo. Zdi se mi škoda, da to poročilo ni bilo narejeno že v prvih treh mesecih mandata, je pa jasno treba pogledati tudi poveljniško odgovornost, da ne bodo krivi samo izvajalci, saj so policijski šefi skupaj z vladajočo politiko hodili po operativnih štabih policije. Takratni generalni direktor si je sicer sam dal narediti poročilo o demonstracijah, ki pa je v nasprotju z ugotovitvami poročila nadzornikov Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, zato je potrebno spremeniti zakon in prevetriti nadzor, saj je vsem jasno, da generalni direktor policije kontrolira sam sebe.

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je kot ministrica za notranje zadeve takoj podala obvezna navodila in usmeritve policiji za pripravo sistemskih ukrepov, ki bodo v prihodnosti preprečevali zlorabo policije v politične namene. Napovedala je tudi poudarek na preventivi in preiskovanju kaznivih dejanj na področju nasilja v družini, femicida, medvrstniškega nasilja in spolnih zlorab otrok in s to politiko bom tudi sam nadaljeval.

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je svoje delo v funkciji ministrice za notranje zadeve opravila odlično, za kar iz tega mesta tudi čestitam in se ji iskreno zahvaljujem. Slovenska policija mora znova postati avtonomna in zaupanja vredna institucija, temelječa na visoki stopnji spoštovanja vladavine prava, enake obravnave, sorazmernega ukrepanja. Slovenske policistke in policisti morajo biti v službi ljudi in za ljudi. Razmerja med ministrom in generalnim direktorjem policije so jasno zakonsko definirana, prav tako razmerja med ministrstvom in policijo. To sem vedno spoštoval in bom spoštoval tudi tokrat. Predlagal bom tudi zakonsko spremembo imenovanja generalnega direktorja policije na način, ki sem ga prej predstavil za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada in kot ga je nekoč že predvidel Zakon o policiji.

V procesu politizacije je nujno potrebno novelirati Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu policije, v katerega je treba vgraditi sistemska varovala, ki bodo politiki onemogočala politično lomastenje po policiji.

V sklopu še večje profesionalizacije slovenske policije si bom prizadeval vzpostaviti karierni sistem napredovanja zaposlenih v policiji. Z aktivnostmi smo skupaj s strokovnjaki iz ministrstva za notranje zadeve, policije in obema policijskima sindikatoma začeli že v mojem prvem mandatu, takoj po podpisu stavkovnega sporazuma leta 2028. Danes si želim, da ga v dobro policistk in policistov ter vseh zaposlenih v policiji tudi dokončno vzpostavimo.

V medijskem odzivu na mojo kandidaturo sta oba policijska sindikata izrazila pričakovanje nad vzpostavitvijo kariernega sistema v policiji, kar je seveda naš skupni cilj. Z obema policijskima sindikatoma si želim predvsem konstruktivnega dialoga in reševanja zadev v dobro vseh policistk in policistov, zato so moja vrata vedno odprta.

Pomemben poudarek bom dajal sistemu izobraževanja, ki je sicer v policiji dobro urejen, a je vseeno potrebno nekoliko prevetriti programe izobraževanja in usposabljanja. Posebej pomembno se mi zdi, da se v izobraževalnem procesu policije daje veliko večji poudarek osnovam, kodeksu policijske etike in sistemu vrednot, temelječemu na policijski prisegi. V sistemu izobraževanja in usposabljanja policistk in policistov bom vsekakor podpira sodelovanje in izmenjavo s tujimi policijskimi akademijami, sodelovanje z Interpolom, Europolom ter Cepolom ter izmenjave policijskih in policistov v tujih policijah na različnih področjih dela.

Modernizacija policije pospešeno poteka že od konca finančne krize, od leta 2015 dalje. Pri modernizaciji policije bom še naprej sledil razvojnemu in investicijskemu ciklu, ki je že nastavljen v proračunu za leto 2023 in leto 2024. V naslednjih dveh letih je predviden predvsem nakup enega policijskega helikopterja in enega čolna, nakup novih policijskih vozil, nadgradnja logističnega centra, novogradnja objekta in poligona za specialno enoto, novogradnja objektov policijskih postaj in končno dokončna rešitev izgradnje nove stavbe generalne policijske uprave in policijske uprave v Ljubljani. To je zares nujno potrebno, da se v tem obdobju tudi zgradi.

Kot kandidat za ministra za notranje zadeve pa v mojem mandatu napovedujem tudi pripravo in sprejem nove resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje naslednjih desetih let. Pri pripravi nove resolucije je potrebno na novo definirati in oceniti sodobne varnostne izzive na področju notranje varnosti, pripraviti sistemske rešitve na področju razvoja slovenske policije in zagotoviti odpornost njenega delovanja.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! V moji predstavitvi sem kot kandidat za ministra za notranje zadeve predstavil moje ključne prioritete. Slovenija je varna država in varnost je naša skupna dobrina, še kako pomembna za razvoj in blaginjo Slovenije. Zavedam se, da bom, spoštovane poslanke in poslanci, potreboval vaše razumevanje in podporo ter nanjo na funkciji ministra seveda tudi računam. Če povzamem še enkrat, boj s korupcijo in poudarek na preventivi ter preiskovanju kaznivih dejanj na področju nasilja v družini, femicida, medvrstniškega nasilja in spolnih zlorab otrok se mora v tem mandatu nujno premakniti in za to se bom tudi sam osebno zavzemal.

Dovolite mi, da svojo predstavitev zaključim z besedami pokojnega sodnika Paola Borsellina: »Normalno je, da je v vsakem človeku strah, pomembno pa je, da strah spremlja pogum. Nikoli ne dovolite, da vas strah premaga, sicer postane ovira, ki vam preprečuje, da bi šli naprej«. Hvala za vašo pozornost.

Hvala za predstavitev.

Prehajamo na vprašanja članic in članov odbora in ob tem samo še poudarim, da se lahko vprašanja nanašajo na delovno področje Ministrstva za notranje zadeve, kot ga določa 34. člen Zakona o državni upravi, in to je področje javne varnosti, policije, upravnih notranjih zadev in migracij. In v kolikor se strinjate, bomo na vsakih pet vprašanj oziroma vsakega petega člana potem dali možnost kandidatu za ministra, da odgovori.

Besedo dajem najprej poslancu Branku Grimsu, izvolite.

Hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav!

Najprej dve konkretni vprašanji za gospoda ministra. Tako kot je sam postavil prioritete, kot prvo prioriteto ste dejali, da bo na vrsti pregon korupcije in gospodarskega kriminala, zato vas konkretno vprašam, kako bo potekala preiskava zoper malverzacije, vse tisto, o čemer poroča danes celoten Balkan v povezavi z Gen-I, se pravi o gotovinskih dvigih in očitno nezakonitih prenosih denarja, potem o izginulem financah, o vsem ostalem, o čemer poročajo različne, zlasti pa na Kosovu in pa v Albaniji, medijske firme. Tukaj bo dela očitno zelo veliko, gre za milijonske zneske, za velik kriminal in me zelo zanima, kako bo to potekalo. Ali se boste oprli tudi na sodelovanje teh služb, kakšni bodo stiki, kako boste pospešili zadevo, ki je zagotovo v interesu Slovenije, da se čim prej razčisti?

Drugo, kar me zanima je vprašanje, kako boste zagotovili večjo enakost v postopkih. Ker tudi to ima element koruptivnosti, kadar do tega ne pride. Kajti medtem ko so nekatere stvari s svetlobno hitrostjo zdajle bile sprocesirane. V nekaj tednih o Fotopubu ne slišimo več ničesar, pa niti Fotopuba, kot vemo iz nekaterih fotografij, vodijo v sam vrh Golobove vlade. Tam je šlo za nasilništvo, za spolne zlorabe, tudi za mladoletne osebe, za to, da danes nekateri zardeli pridejo v trgovino in čisto po tiho rečejo, da bi radi kupili radiator, ki jim je tako nerodno. Zadeva je pa vsekakor izredno resna, kar pomeni, da ko gre za stvari, ki so pač najhujša oblika kriminalnih dejanj, enostavno ni procesiranja v razumnem roku. Zdaj ali se to ustavi na policiji ali kje drugje, vsekakor bo to treba pospešiti in sprašujem vas, kaj boste storili za to. Toliko o preiskavah kriminala in korupcije, ki ste jih dali na prvo mesto.

Na drugo mesto pa ste dejali, da dajete vprašanja pač ilegalnih migracij oziroma, kot ste se izrazil, upravljanje z njimi. Pravilen izraz bi bil, da se zagotovi zakonitost, to se pravi, da ilegalnih migracij ni in jih ne sme biti. Stanje na slovenskih mejah pod Golobovo vlado je katastrofa, to je zelo mil izraz, ampak jaz enostavno ne vem hujšega do sedaj. Najhujše leto po vdoru ilegalnih migrantov na ozemlje Republike Slovenije je imelo številko okoli 16 tisoč zabeleženih vdorov, v lanskem letu je bilo po uradnem poročilu policije od zabeleženih 32 tisoč 42 ilegalnih vdorov preko slovenske meje, nezakonitih vstopov na ozemlje Republike Slovenije in to seveda za sabo potegne zelo velike naloge. Predvsem je treba vedeti, da to tudi zelo veliko stane in se ob tem zavedati, da stanje je pa res popolna katastrofa, ko pride do vprašanja azila, ker je število azilnih vlog v lanskem letu, gre za očitno masovno zlorabo te pravice do azila, kajti lahko pogledamo po državah, kdo prihaja, dalo vlogo približno 30 tisoč ljudi. To se pravi, to je skoraj toliko kot prej v vseh letih obstoja samostojne Slovenije do lanskega leta. To so tako imenovani uspehi Golobove vlade, ki seveda kažejo kaj čudno luč.

Zdaj, vi ste že bil notranji minister in v vašem času je bilo postavljenih, mislim, da 26, vsekakor nekaj 10 kilometrov dodatne ograje na naši južni meji, ki seveda še vedno obstaja in po teh številkah celo postaja še bolj nujno potrebna, kot je bila prej. Tisto izgovarjanje, da zdaj to ni več zunanja meja, je seveda kaj kratkega veka, če vemo, da so se Hrvatje že zdaj trudili maksimalno, da bi zagotovili schengenske pogoje. Zdaj so seveda vstopili v Schengen, vendar se za to tok niti malo ni zaustavil ali kako drugače preusmeril. Ravno nasprotno, Slovenija, poleg tega, da je pač direktno na balkanski poti in seveda deležna tudi upravičenih kritik tako s strani Italije in Avstrije, pa tudi nekaterih drugih evropskih držav in napovedi dodatnih zaostritev ukrepov proti Sloveniji, je postala tudi ciljna država za migracije, kar sem povedal s številkami in vse to strahovito veliko stane. Vsak ilegalni migrant, azilant vsak mesec tisoč 963 evrov, po uradni ugotovitvi Računskega sodišča. Če to zmnožite, je to kakšnih 60 milijonov, za začetek.

Zdaj, glede na to, da ste vi nekoč ograjo postavljal in da se je v tem času nekaj bistvenega spremenilo v Evropi. V Evropi ograje niso več nekaj, kar je nezaželeno, nasprotno, na zadnjem sestanku ministrov so se celo podprli, da bi v bodoče pač meje ščitili tudi z ograjami, ki bi jih financirala Evropska unija. To seveda postavlja v zelo čudno luč politiko sedanje vlade in seveda nas očitno oddaljuje od jedrne Evrope oziroma vodi v osamljenost in v izolacijo, ker bodo ukrepe, če jih ne bomo izvedli mi, izvedli drugi, proti nam. Tako kot sem napovedal leta 2015, ko sem povedal, če ne bodo ograje stale na zunanjih mejah, se bodo začele dvigovati znotraj Schengenskega območja in danes smo tam in žal je tako, da Hrvaška zaradi svoje oblike in pa zaradi posebnosti niti slučajno ne bo mogla zagotoviti kratkoročno ustrezne nepropustnosti zunanje meje in se tega tudi sama zaveda. Rezultat tega bo dodaten pritisk na Slovenijo, ki ne bo prav nič manjši ali pa vsaj nič bistveno manjši, kot je bil v tem letu in zato bi veljalo te ukrepe ponovno preučiti.

Zdaj se je šlo v neko ideološko zaplankanost, ki, kot smo videli v Evropi nima nikakršne podpore več. Danes Evropa ne govori več o tem, da so ograje nekaj negativnega, ravno nasprotno, prevladalo je spoznanje, končno, ampak pozno, ampak bolje pozno kot nikoli, da je ograja tisto preventivno sporočilo, ki je izjemno učinkovito, če se ga seveda tudi ustrezno ščiti z ostalimi sredstvi in pa seveda z ljudmi, ki odvrača pač ilegalne migracije in zaradi tega je zagotovo ohranitev teh ograj oziroma pač krepitev nadzora na slovenski meji v slovenskem interesu. Nemogoče je tisto, kar je bilo v prejšnjem, pač, s strani prejšnje ministrice nekajkrat poudarjeno, da bo pač ograje odstranila in bo potem ustrezno to nadomestila s povečanim številom ljudi na meji. Vlada je popolnoma po tiho umaknila celo vojsko slovenske meje, kar je še dodatno odraz neke uničujoče proti slovenske politike, po drugi strani je pa zdaj število ljudi v vojski, ki so sposobni in usposobljeni za dejanske aktivnosti čedalje manjše in žal tudi policija ni kaj bistveno na boljšem. Policija ima premajhno število zaposlenih že za zagotavljanje vseh ostalih nalog, ki naj bi vzela dodatne ljudi za zaščito slovenske meje, če se ograja zares odstrani, kot ste napovedali, to je seveda popolnoma nerealna naloga, ker tega rezerve ni in je kratkoročno tudi ni mogoče vzpostaviti.

Zaradi tega postavljam ti dve vprašanji. Prvo: »Kako boste ravnali glede Gen-i in raziskav na Balkanu ter enakosti v postopkih zlasti, ko gre za hitrost procesiranja Fotopuba in pa najhujših zločinov, ki so se tam dogajali? Po drugi strani, kaj boste storili, da boste zaščitili slovensko mejo, ker vem, da je tudi vaša intimna opcija, ker je to vedno bila, sedaj ste pač v Vladi, ki je temu nenaklonjena, pa vendar vas sprašujem, kaj boste storili, da boste zaščitili Slovenijo? Kajti, ko boste enkrat izvoljen kot minister, tukaj izgovorov ne bo, zato boste vi osebno, objektivno in subjektivno odgovorni.

Naslednja ima vprašanje gospa Nataša Sukič.

Lep pozdrav, spoštovani kandidat!

Sedaj bolj nasprotnih, vsebinsko nasprotnih vprašanj, kot ste jih pravkar slišal, ne boste mogel verjetno slišati več danes, kajti tudi sama se bom malo posvetila migracijam pa še ostalim zadevam. Imam kar nekaj vprašanj, tako da vas prosim, si mogoče tudi kaj zabeležite, ker če ne boste malo pozabil vse med tem že, kaj vse vas bom vprašala.

Začela bi z migracijskimi politikami. Sicer ste tako napovedal neke pozitivne trende, ampak bi jaz mogoče malo bolj podrobno vprašala par stvari. Vaš prejšnji mandat so zaznamovala množična vračanja prosilcev za azil na Hrvaško in v tem času so mednarodne organizacije, Evropska sodišča in tudi Evropska komisija nedvoumno pokazale, da tam prihaja do nehumane obravnave, do nasilja, celo mučenja s strani policije in da vračanja na Hrvaško absolutno ne bi smela biti dopustna. Govorimo o tako imenovanih pushbackih. Videli smo tisto črno knjigo pushbacka v dve debeli knjigi, tam je vse dokumentirano. Slovenska policija je sicer, zaradi mednarodnega pritiska prenehala z množičnim vračanjem po sporazumu s Hrvaško, kljub temu pa nadaljuje z vračanjem preko tako imenovane Dublinske uredbe, kar konkretno pomeni, da je večina prosilcev za azil, ki so trenutno v sistemu, dejansko v postopku vračanja na Hrvaško, čeprav so bili, kot rečeno, tam podvrženi hudemu nasilju in poniževanju ter niso imeli možnosti primerne azilne obravnave in še manj jo bodo imeli, ko jih bo Slovenija v drugo vrnila tja. Med njimi so na primer družine z malimi otroki, bolniki, težko travmatizirane osebe in tako naprej in me zanima, ali boste kot minister vztrajali pri vračanju teh prosilcev za azil na Hrvaško oziroma ali bo Slovenija končno prevzela odgovornost in bo te prosilce resnično obravnavala?

Nadaljnje vprašanje. Prosilci za azil so prejšnji teden na Ministrstvu za notranje zadeve ter urad za oskrbo in integracijo migrantov opozorili na nevzdržne bivanjske razmere, predvsem na ekstremno revščino, ki so ji podvrženi v času čakanja na odločbo, saj jim urad za življenjske stroške - spoštovani kolega Grims, dobro poslušajte - namenja zgolj sramotnih 18 evrov na mesec? Pristojne prosijo, da bi jim dovolili delati oziroma da bi bili obravnavani enako kot so obravnavani ukrajinski državljani. Ali boste kot minister poskrbeli, da se uredijo bivanjski standardi prosilcev za azil in se preneha diskriminacija? Kot smo na primer videli pri ukrajinskih beguncih, ni razlogov, da bi jim preprečevali dostop do dela ali osnovne socialne pomoči.

Nadalje. Sam ste omenjal žico. Dejansko v koalicijski pogodbi je zaveza, da da bo torej odstranjenih do konca leta vseh 194 kilometrov ograje v meji za Hrvaško in me zanima, ali je to izvedljivo, glede na to, da trenutno ni še dosti ograje odstranjene, pa me zanima, ali resnično stojite za tem, da se bo to zgodilo tekom letošnjega leta, do konca leta? Potem dalje, konec aprila 2021 je začela veljati sporna novela o tujcih, ki jo je sprejela Janševa vlada in zaostruje pogoje prebivanja tujcev v Sloveniji. Nevladne organizacije so prepričane, da bo zakon treba ponovno preizkusiti pred ustavnim sodiščem. Namreč, Državni zbor je zakon sprejel konec leta 2021 in z njim uvedel institut kompleksne krize. Z razglasitvijo kompleksne krize bi bilo ob spremenjenih migracijskih razmerah mogoče začasno suspendirati izvajanje Zakona o mednarodni zaščiti in tako omejiti dostop do azila. Takšno krizo bi lahko državni zbor razglasil z najmanj 46 glasovi. V skladu s to novelo bodo policisti namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito zavrgli, razen če ne bi med preverjanjem zaznali sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko povzroči povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v državi, v katero ga vračajo. In me zanima, ali si boste prizadevali za noveliranje tega zakona in za to, da se ukineta oziroma umakneta 10.a člen, ki govori o kompleksni krizi in 10.b člen, ki pomeni ukrepanje v kompleksni krizi na področju migracij, ki v primeru torej zaostrenih migracijskih razmer predvideva omejevanje vstopa tujcev v državo oziroma dopušča zavračanje tujcev brez individualne obravnave. Naj tukaj spomnim, da so bili primeri, vemo kaj se je zgodilo v Afganistanu, Talibi so ponovno prevzeli oblast in vendarle Slovenija vrača Afganistance nazaj v Afganistan. Tako da, treba se je vprašati ali smo torej na pravi poti in ali boste vi kot minister končno poskrbeli, da se v tako grozljive razmere ljudi pač ne vrača nazaj, ki imajo več kot upravičene, pa tudi iz drugih držav, razloge, da bežijo od tam.

Glede vašega razmerja do sindikatov me zanima, ali še zmeraj ocenjujete, da je Sindikat policistov Slovenije, če vas še zmeraj spominja na parapolicijo, kot ste izjavili tukaj v Državnem zboru v svojem prvem mandatu, v času torej Vlade Marjana Šarca.

In zanima me, kako se boste lotili implementacije kariernega sistema in pravičnejšega vrednotenja delovnih mest policistov, sploh zdaj v luči plačne reforme oziroma reforme plačnega sistema v javnem sektorju?

Glede depolitizacije, ki ste jo danes dal med svoje prioritete, kot tretjo prioriteto, če se ne motim, me zanima, kako se boste vi lotili depolitizacije policije, ne da bi pri tem kršili zakone Republike Slovenije, glede na to, da tudi vaši predhodnici, ministrici Bobnar, ki smo ji ob njeni interpelaciji v Državnem zboru vsi priznali, da je delala strokovno in pozitivno, očitate, da pri tem ni bila dovolj učinkovita. Torej, na kak način lahko minister to izpelje, če ga pri tem omejuje zakonske podlage, če sem lahko bolj natančna. Skratka, ob upoštevanju me tudi zanima, glede na to, da je treba upoštevati, da je bila depolitizacija policije izvedena že pred pol leta, ko je bila opravljena sprememba tako uredbe o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo ter drugimi državnimi organi kot ZDOPOL, kakšno depolitizacijo imate torej v mislih oziroma katere ukrepe boste vi izpeljali oziroma zahtevali od generalnega direktorja policije v tej zvezi? Zanima me ta razlika, kajti ogromno je bilo narejenega na sistemski ravni dejansko in sem vam naštela pred pol leta.

Zanima me, ali tudi vi menite, da se mora politika zaustaviti pred vrati generalnega direktorja policije?

Zanima me tudi, glede na to, da ste v prvem mandatu vpeljali lovilce IMSI, ki jih je Ustavno sodišče prepovedalo, ki sodijo med modernizacijo oziroma moderna tehnična sredstva, pa me zanima, kakšno je vaše stališče do uporabe tehničnih sredstev za prepoznavanje registrskih tablic? Kakšno je vaše stališče glede tehničnih sredstev za prisilno ustavitev brezpilotnih letalnikov? Take stvari me recimo zanimajo.

Nadalje me zanima, kako ste zadovoljni z delom NPU oziroma Nacionalnega preiskovalnega urada, odkar ga vodi gospod Darko Muženič in zakaj? In še zadnje vprašanje, ki je tudi malo daljše. Vaša predhodnica, ministrica Tatjana Bobnar je vzpostavila visoko raven civilnega dialoga oziroma dialoga s civilno družbo in na najvišja mesta svojih prioritet postavila varovanje človekovih pravic, boj proti nasilju nad ženskami, femicid, torej femicid je ona postavila na listo in ne njena namestnica, ministrica, ki ste jo prej omenjali, ki je pač prevzela v.d.-jevstvo med tem. Statistike nasilja nad ženskami so namreč grozljive. Tukaj gre za zgodbe fizičnega, psihičnega, spolnega, ekonomskega in drugega nasilja, ki ga podpirajo torej globoko ukoreninjeni vzorci in na žalost še zmeraj patriarhalna družba. Femicidov, torej najhujših oblik nasilja nad ženskami, smo samo lani v Sloveniji zabeležili 12 in takrat je ministrica, takratna ministrica Bobnar rekla, tudi v Sloveniji je dom najnevarnejši kraj za ženske. To je izjavila na prvi nacionalni konferenci za preprečevanje in odzivanje na nasilje nad ženskami v Sloveniji in za izboljšanje razmer takrat zastavila dva cilja: vzpostavitev ničelne tolerance do nasilja in učinkovitost ukrepanja. Trdno je torej tudi stala za stališčem, da politika ne sme nikoli več nadvladati policije ali je zlorabiti kot orodje za dosego svojih ozkoglednih ciljev in kljub svojemu kratkemu mandatu je uveljavila, dejansko uveljavila povrnitev zaupanja javnosti v policijo in se tudi opravičila državljankam in državljanom za nekatera nedopustna dejanja policije v času prejšnje Vlade. Pa me zanima, kako boste vi torej konkretno, nekaj ste napovedal, omenjal ste femicid in tako dalje, ampak katere konkretne ukrepe boste vi na sistemski ravni izvedli za preprečevanje femicida, preprečevanje medvrstniškega nasilja in drugih hudih kaznivih dejanj.

Tako da kar se tiče zaposlovanja, ste tudi omenil, da so bili trendi torej vzpostavljeni pred vami in me veseli, da mislite slediti, se pravi, povečati število zaposlenih v policiji, kar je prav. Tako, da to zapuščino imate dobro. Upam, da jo boste dejansko tudi nadaljevali. Toliko z moje strani zaenkrat.

Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj dajem besedo poslanki Vidi Čadonič Špelič.

Najlepša hvala za besedo.

Vsi lepo pozdravljeni, posebno kandidat za ministra, gospod Poklukar!

Dobila sem občutek, da ste si pogledali, preden ste šli sem, predstavitev bivše ministrice pred istim matičnim odborom, ker ste nekako nekatere njene prioritete povzeli tudi sami, s tem, da je njena predstavitev trajala eno uro in bila je zelo prepričljiva. Ne samo, da je bila prepričljiva pri predstavitvi, tudi ta kratek čas, ki je delala, je s svojimi dejanji prepričala ljudi, da so policiji ponovno zaupali. Tega si želimo tudi od vas. Vendar kako? Namreč moje prvo vprašanje je zelo preprosto: kaj boste delali drugače, da boste prepričali oziroma ste že prepričali predsednika Vlade, da vas je predlagal za kandidata za ministra? Glede na to, da v resnici javnost še zdaj ne ve, kaj je bil razlog, da je bivša ministrica, gospa Tatjana Bobnar izgubila njegovo zaupanje, zakaj je morala oditi, torej kaj konkretnega ste mu obljubili, kaj od vas pričakuje, da vam zaupa? Glede na to, da smo javnost, laična javnost imeli občutek, da bivša ministrica dela dobro, predvsem pa, da dela strokovno. In kar je najbolj pomembno, da javnost je zaupala, kar se pričakuje od ministra za notranje zadeve in predvsem od policije.

Moje drugo vprašanje je tudi vezano na depolitizacijo policije. Namreč, če je ona morala oditi zato, ker je zaprla skupaj z v. d. generalnega direktorja policije politiki vrata v policijo, kako boste vi, enako ste tudi obljubili, da boste policijo depolitizirali, kako boste vi preprečili vdor politike v policijo in predvsem s kom boste to preprečili?

V medijih smo že prečitali, da nameravate menjati državne sekretarje. Ugibanja so tudi, da boste menjali vede generalnega direktorja. Mislim, da imajo državni sekretarji v tem trenutku, kot tudi gospod Lindav, tudi neko zaupanje javnosti, in da so do zdaj pokazali določene kompetence in znanje na področju na katerem delujejo. Torej, kaj bo vaš kriterij za izbiro vaših novih sodelavcev in, ali že lahko izvemo kdo so ti vaši novi sodelavci, da bomo lahko ocenili, ali je dejansko se že gospod predsednik Vlade popolnoma odpovedal stroki, ali se je odpovedal stroki samo na področju notranjih zadev, ali bo še vedno držal obljubo izpred predvolilnega časa, da bodo kadri, ki bodo delali s to vlado, strokovni.

Želim si tudi, da mi poveste direktno tukaj, če je to mogoče, kakšen je vaš odnos z gospodom Boštjanom Lindavom in ali uživa vaše zaupanje? In če, slučajno ne, zakaj ne, Je morda politik ali ni strokoven. Ne vem, boste odgovorili vi. Gre pa gotovo za prvega človeka, ki bo vodil policijo, upam da je ne boste vodili vi, ampak da jo bo vodil on in da jo bo vodil strokovno in apolitično.

In zdaj še nekaj o varnosti, ki je povezana, prvič, z migracijami in drugič z eno specifiko, iz področja od kod prihajam, torej iz Novega mesta. Sami ste ugotovili, da se je sedaj zakonodaja spremenila oziroma situacija na meji od takrat, ko ste bili že notranji minister, pa me vseeno zanima. Kaj boste lahko konkretnega storili, da bodo ljudje, ki živijo ob meji, dobili občutek da jih tu v Ljubljani niste pozabili oziroma, da se bodo počutili varne, kajti kot vemo, migranti še vedno prihajajo v našo državo. Kateri so sedaj vaši prijemi in orodja, da boste to preprečili, in da bodo ljudje res dobili občutek, da lahko stopijo na svoje dvorišče sredi Bele krajine in se pri tem ne čutijo ogrožene.

Omenili ste tudi Urad za oskrbo in integracijo migrantov. Vesela sem, da ste v povezavi z migracijo omenili ta urad, kajti ravno naš odbor je bil na obisku pred dvemi, tremi tedni na tem uradu in dejansko smo se prepričali, upam da gospo direktorico osebno poznate, torej smo se prepričali, da tam potrebujejo pomoč, predvsem strokovno pomoč, pomoč pri pripravi zakonodaje, pomoč v obliki boljših prostorov in še marsikaj.

Zato me zanima, ali ste se že kaj pogovarjali z gospo direktorico, glede na to, da ste celo napovedali možnost spremembe statusa tega urada, ker zdaj vemo, da je to vladni urad, medtem ko mislim, da sem vas prav razumela, da ste razmišljali, da bi ta urad bil ponovno organ v sestavi notranjega ministrstva, kar je že enkrat bil. Če se še niste vas prosim, da v kolikor boste razmišljali o statusni spremembi tega urada, najprej opravite razgovor z direktorico in tam zaposlenimi, ki vam bodo znali marsikaj dobrega in koristnega povedati. Seveda pa upam, da boste pri tem tudi upoštevali stroko in strokovne nasvete, ne zgolj političen vidik kje in kdo je najbolj obvladljiv, da ne bo delal težav vašemu ministrstvu.

In zdaj še zadnje vprašanje. Kako boste zagotovili, da se bodo državljani in državljanke oziroma občani in občanke občine Novo mesto, iz katere prihajam in več dolenjskih občin ima enak problem, čutili pred zakonom enake. Namreč policisti so prisotni recimo pri prometnih prekrških ali pa pri kršitvah javnega reda in miru in če jih naredi Novomeščanka ali Novomeščan, torej ta prekršek, dobi položnico za globo in jo plača. V kolikor je ne plača, jo seveda država od njega izterja tako, da mu od njegovega osebnega dohodka, od trga del za globo. Če stori ta prekršek in teh prekrškov je žal zelo veliko nekdo, ki pripada romski skupnosti se žal ne zgodi nič. Zakaj? Zaradi tega, ker nimajo tem Romom kaj odtrgati, ker češ, da nimajo svojih dohodkov. Vendar romske skupnosti dobivajo oziroma Romi sami dobivajo denar kot socialni transfer in ta denar pač zaslužimo mi, ki hodimo v službo, potem jim dajejo te transfere za to, da bi lažje preživeli in tako ostanejo kazni neizterjane. To predvsem demotivira policijo, ker so mi večkrat sami povedali - bila sem na mnogih sestankih, kjer smo se o tem pogovarjali - predvsem pa daje občutek večinskemu prebivalstvu, da ni enako pred zakonom. Najbrž si vi in tudi vse poslanke in poslanci prizadevamo, da bi bili pač vsi državljanke in državljani pred zakonom enaki torej, da bi zakone enako upoštevali.

Za zaključek še enkrat moje vprašanje, prošnja, kakorkoli, ko sem vas poslušala, se mi je dozdelo, da ste dober uradnik, da ste hvaležen uradnik tistim, ki so vam omogočili, prvič in zdaj tudi drugič, da boste, v kar ni dvoma, postali notranji minister. Zanima me, ali boste znali reči ne ravno tem osebam, ki ste jih zdajle hvaležni, v kolikor bodo od vas zahtevali, da določene postopke, odločitve ali karkoli delate v skladu z njihovimi navodili?

Najlepša hvala.

Hvala.

Sem sicer napovedala, da bomo dali petim poslankam in poslancem možnost za vprašanje, ampak mislim, da se je nabralo toliko vprašanj, da kar vabim vas, gospod Poklukar, k odgovorom.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Hvala poslancem, poslanki za vprašanja.

Sicer gospodu Grimsu odgovarjam, da je policija v mojem mandatu pa zdaj tudi v mandatu Vlade Roberta Goloba neodvisna in pa seveda avtonomna. Preiskovalne postopke v tej državi vodi državni tožilec, policija vodi preiskavo, tako bo še vedno naprej. Sedaj kakšne preiskave v tem trenutku policija počne mene kot kandidata za ministra za notranje zadeve ne sme zanimati. Verjamem pa je, da je bilo v mandatu nekoliko drugače.

Sedaj, če še odgovorim gospe Čadonič Špelič, poslanki. Jaz mislim, da je bil v tem kontekstu najboljši uradnik tisti uradnik, ko je bil na vrhu policije, ki nas je šprical z vodnim topom, ki je streljal po Ljubljani in zaplinjal solzivec in pa seveda, ki je odnašal mirne demonstrante, ki so brali Ustavo pred Državnim zborom. Tako da, tukaj ste lahko vsi brez skrbi. Sedaj kje se, pred katerimi vrati se kaj neha, predvsem minister za notranje zadeve je tisti, ki spoštuje zakonodajo in po 12. in 13. členom Zakona o organiziranosti in delu policije je točno določena pristojnost in razmerje med generalnim direktorjem policije in pa seveda med ministrom. Tako da, to je bilo že prej in zdaj seveda bo vnaprej tudi tako.

Kar se tiče ograj, spoštovani poslanec Grims in pa migracij. Veliko se je spreminjalo takrat, ko sem bil jaz minister za notranje zadeve, predvsem je Republika Hrvaška vstopila v schengensko območje, je odgovorna za varovanje zunanje meje Evropske unije, za zunanje schengenske meje. In jaz verjamem, da je njena evropska obveza, da varuje mejo, tako kot je varovala schengensko mejo po schengenskih standardih Republika Slovenija. Danes je to meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško notranje meje Evropske unije. Nadzor na meji, notranji meji, vemo kakšen je postopek. V tem trenutku ni nobene potrebe po tem. Kajti, Schengen je tudi zaupanje, zato je celotna Evropska unija zaupala Republiki Hrvaški, da vzpostavi schengensko območje in pa tudi, da varuje mejo. Tako da jaz tukaj ne bi delal prevelike drame. Kajti, se mi zdi, da pravzaprav policija preko izravnalnih ukrepov dela dobro, da pravzaprav je tudi ta žica in pa seveda ograja, ki sem jo seveda, priznam, tudi jaz takrat postavljal v skladu z varnostjo v tistem trenutku v državi danes nepotrebna. Kajti, notranja meja Evropske unije ni tista, ki jo je treba, bom rekel, še dodatno varovati in zato tudi ni potrebe, da tam je. Verjamem, da so ljudje ob državni meji varni, da se počutijo varne. Da pa obstajajo varnostni incidenti, ki so v vsaki državi in jih je pravzaprav policija tudi vedno sproti reševala. Jaz verjamem, da bo tudi vnaprej tako. Tako da kar se tega tiče nimam nobenih težav s tem odgovorom, da se bo žica še naprej umikala in pa ograja podirala. Jaz verjamem, da je pač še čas, da to do konca leta naredimo, samo dinamiko je treba malo malo povečati. V tem trenutku ne vem na kateri fazi je, saj sem nenazadnje šele kandidat za ministra, ampak verjamem, ko se bom vrnil na Ministrstvo za notranje zadeve v kolikor bom izvoljen, bom zelo hitro te zadeve postavil, da se bodo učinkovitejše odstranjevale.

Zdaj, gospa Sukič tukaj vi ste dala veliko vprašanj. Jaz jih bom seveda z veseljem odgovarjal, in sicer migracije, je tukaj pač zelo pomembna zadeva, da za razliko od mojega prvega mandata imamo tokrat dovolj glasov, da sprejemamo zakone, ki jih je treba pač spremeniti. In v tem mojem prvem mandatu sem bil jaz eden redkih ministrov za notranje zadeve, ki sem sedel z nevladnimi organizacijami, ki sem jih obiskoval na njihovih sedežih, ki sem poslušal njihovo problematiko. Ja, priznam, nisem jih mogel kaj dosti pomagati, kajti v Državnem zboru nisem imel glasov s katerim bi pač lahko spreminjal zakon. Vemo kako je bilo. Vsak zakon, katerega smo sprejemali z manjšinsko vlado je potem padel na ali pa se je zataknil na v Državnem svetu in pač, ja, takoj je bilo.

Kar se tiče nevzdržnih razmer v azilnem domu, jaz verjamem, da je so ti domovi polni in da je treba za to tudi poskrbeti. Tudi moje razmišljanje je šlo v smer tega, da se to vrne nazaj pod Ministrstvo za notranje zadeve, saj ta namestitveni del in pa procesni del, ostali del integracije gre na druga za to pristojna ministrstva. Nenazadnje na Ministrstvu za notranje zadeve, kompletna logistika in pa seveda kompleten postopek, ki se ga lažje izvaja. Vsekakor gospo Katarino Štrukelj, mag. Katarino Štrukelj, gospa Čadonič Špelič, zelo dobro poznam in jo tudi ob tej priliki čestitam za njeno res skrbno delo. Kajti, tako kot ona vodi ta azilni dom oziroma te kapacitete v Sloveniji je res pravzaprav, to je zahtevno delo, ki ga ona opravlja s srcem in dušo in jo že dolgo časa poznam. In tudi, ko smo pravzaprav delali na Ministrstvu za notranje zadeve je vedno se oglasila tudi pri meni, mi je povedala to problematiko. Na nek način, jaz ne morem pravzaprav prejudicirati odločitve, da je organizacijsko ta organ, ki ga ona vodi, postavljen na Vladi kot vladna služba, ampak ja, nekoč je bilo to na Ministrstvu za notranje zadeve in jaz mislim, da je bistveno lažje, vsaj to je moje razmišljanje, da bi to nazaj prišlo pod ministrstvo za notranje zadeve.

Zdaj, kar se spremembe Zakona o tujcih tiče, spoštovana gospa Sukičeva. Seveda, saj Zakon o tujcih, pa še kar nekaj zakonov, ki sem jih naštel, so že v proceduri na Ministrstvu za notranje zadeve, so že celo leto v proceduri. Slišali ste mojo zavezo, ko bomo spreminjali te zakone, ki se zadeva prosilcev za mednarodno zaščito oziroma, ki se dotikajo tujcev, je to moja zaveza in tudi koalicijska zaveza, da se bomo usedli skupaj, jih pregledali, naredili normalne, dali vse tisto ven kar smo se že zavzemali v KUL, da pač to ne more noter biti in jih na nek način, nenazadnje vi zakonodajalci ste tisti, ki boste na koncu rekli z amandmaji kakšen zakon si želite podpreti in kakšnega ne, ne samo Ministrstvo za notranje zadeve kot predlagalec teh zakonov. Tako, da tukaj jaz verjamem, da nimamo nobenih težav.

Kar se Sindikata policistov Slovenije tiče, jaz verjamem, da bomo tokrat imeli boljši, boljše osnove za pogovore. Nenazadnje tista moja izjava tukaj v Državnem zboru, je treba vzeti v nekem kontekstu, na nek način takrat preseganja sindikalnega delovanja Jaz mislim, da takih besed ne rabimo več, zato sem tudi povedal, da so moja vrata odprta, in ta najbolj pomemben projekt, ki ga policija dejansko že dolga, dolga leta dela, karierni projekt, karierni sistem, je brez obeh dveh sindikatov, socialnih partnerjev pravzaprav nemogoč, da ga naredimo tudi ob tem, da Ministrstvo za javno upravo že najavlja spremembo plačnega sistema. Karierni sistem je nujno treba postaviti v policiji in jaz se bom res maksimalno, tudi osebno potrudil, da bomo to probali urediti, je pa, vemo, tukaj bo, to je za mene osebno najbolj zahtevna naloga, ki jo vidim, tukaj bo potrebno res si zaupati, da bomo naredili pošten in pregleden sistem, da pravzaprav zajamemo kompletno materijo vseh teh poklicev, ki v policiji so in tukaj verjamem, da bom te zadeve tudi poskušal oziroma, da jih bomo pripeljali do cilja do konca mandata.

Kar se depolitizacije tiče, ste me slišala. Depolitizacija v policiji je pač nujno potrebna. Jaz sem tudi povedal javno, da v policiji so še vedno ljudje, ki so odnašali in pa, na nek način vodili intervencije takrat, ko so se obnašali mirni bralci Ustave, ko se je špricalo z vodnim topom, ko so zaplinjali Ljubljano. Jaz ne bom prehiteval postopkov Specializiranega državnega tožilstva, ampak vseeno, bom pa spremenil, zahteval spremembo Zakona kjer se bodo nadzorni mehanizmi in pa seveda kontrolo nad izvajanjem takšnih pooblastil pravzaprav naredili tako, da dejansko politika ne more in ne bo lomastila nikoli več po policiji. Slovenska policija mora ostati profesionalna, mora ostati neodvisna, avtonomna in politika v slovenski policiji nima kaj početi, ne samo pred vrati generalnega direktorja policije, ampak pred vsemi vrati kjer tečejo operativni postopki. Lahko pa, in to je tudi pravzaprav dolžnost ministra, da se seznani s situacijo v policiji, da se seznani z viri, s kadrovskimi, materialnimi, finančnimi, kaj je treba narediti in tukaj pa jaz ne vidim nobenega problema, da obiščeš kakšno policijsko postajo, ampak seveda kot minister s svojo ekipo, ne pa še s političnimi sopotniki, ki bivajo na območju tiste policijske postaje. No, tega od mene pač ne morete pričakovati in tudi ne boste dobili.

Zdaj, kar se tiče generalnega direktorja policije. Sem vam povedal, da je treba enostavno razširiti nabor varnostnih strokovnjakov, ki jih imamo v državi, tako s področja tudi pravosodja, tožilstva, varnostnih služb, obveščevalnih služb. Ta zakonska rešitev je že obstajala v Zakonu o policiji tam v okrog leta 2010 mislim, da je bilo to tako narejeno. Jaz mislim, da so bile to dobre rešitve.

Kar se tiče IMSI lovilca. IMSI lovilec je padel na Ustavnem sodišču. IMSI lovilec je bil predlog mene kot ministra za notranje zadeve ministrici, takratni ministrici za pravosodje in se je dal v 150. člen Zakona o kazenskem postopku IMSI lovilec oziroma taka orodja, ki lahko, s katerimi lahko policija si pomaga preiskovati kriminaliteto, predvsem pa organiziran kriminal in kriminalne združbe na tem temnem spletu, na digitalnih platformah, na kriptiranih platformah oziroma na kriptiranih komunikacijskih kanalih. Sodobne policije to imajo. Jaz popolnoma razumem na nek način zadržek tako slovenske politike kot sodstva, kajti mehanizmi nadzora morajo biti enostavno postavljeni takoj, da ne pride do zlorabe takšnega orodja v, kot sem prej govoril, tudi v politične namene, ne samo v, bom rekel, pri strokovnih šlamparijah, ki jih policija počne potem in se to pravzaprav napačno uporablja, predvsem iz politične, političnega, političnega vidika. Jaz kar se IMSI lovilca na nek način razumem policijo in bom šel ponovno v postopek uzakonitve tega orodja, vendar ne brez široke strokovne razprave tako policije kot tožilstva in sodišča, preiskovalnih sodnikov in na drugi strani nadzornih mehanizmov. Tukaj je pravzaprav treba narediti domačo nalogo, zelo široko razpravo. In preden bomo ta orodje prinesli v zakonodajni postopek oziroma ga bomo dali v člen Zakona o kazenskem postopku, želim imeti tudi politični konsenz, da bomo pravzaprav vsi za to, da se to orodje lahko uporablja na eni strani kot uporaba tega orodja in na drugi strani kot mehanizem nadzora nad temi orodji, ki pa mora biti na vsem, na vseh nivojih, tako v policiji, na Ministrstvu za notranje zadeve, kot v sodnem nadzoru, v parlamentarnem nadzoru, povsod tam, kjer je to pravzaprav treba narediti.

Ja, zdaj Nacionalni preiskovalni urad in njegov direktor. Darko Muženič vodi še vedno sektor znotraj Uprave kriminalistične policije, ta sektor je še vedno pač sektor, eden izmed kar nekaj sektorjev v Upravi kriminalistične policije. Slišali ste me, jaz sem napovedal, da bo Nacionalni preiskovalni urad postal spet neodvisen, tako kot je že bil. Tako da tukaj to je pač zakonska dikcija, ki jo bomo spremenili in potem bodo pač Nacionalni preiskovalni urad spet delal tako kot je delal pred Vlado Janeza Janše.

Zdaj, visoko stopnjo raven dialoga. Jaz sem človek dialoga, gospa Sukič, to me poznate, jaz sem vedno pripravljen se pogovarjati z vsakim, tudi ne samo z našim političnim polom, se pogovarjam tudi z desnim političnim polom oziroma se pogovarjam z vsakomur, ki se pravzaprav spoštuje normalno komunikacijo, ki spoštuje na nek način normalnost v tej državi. In verjamem, da pač kot ljudje smo tisti, ker v kolikor se ne bomo pogovarjali pač in imeli dialoga, ne vem no, če bomo kam prišli v tem, v tem, v tej naši in politični razpravi, kaj šele v družbi.

Nasilje nad ženskami in vse to, femicid in vse to, kar smo se prej pogovarjali in sem tudi našteval, jaz poznam že iz Centra za obveščanje, ko sem delal v Kranju, dejansko sem tudi s strani nevladnikov slišal kar veliko zgodb, ampak tukaj gre za predvsem, jaz mislim, za strokovno razpravo, na kakšen način je to treba v prihodnosti zapeljati. Jaz mislim, da policija ni edina, edini deležnik v tem procesu, da je tukaj treba tudi narediti neko socialno kampanjo znotraj, znotraj Slovenije, da je te stvari treba osveščati. Tukaj so samo premalo samo nevladne organizacije, kajti nevladne organizacije so bolj gasilci za to zadevo. Tukaj je stvar še pristojnosti sociale in vsega tega, ampak ja, jaz mislim, da je tukaj treba narediti nekaj naprej, vsi se s tem strinjamo. Zdaj ali sem govornik na prvi ali pa na drugi ali pa na zadnji konferenci, jaz mislim, da kot družba tega ne smemo dovoliti, ampak še enkrat, te zadeve se najpogosteje dogajajo za zidovi, ko noben o tem ne ve in najhujše od tega je, da v sosednjem stanovanju ali pa v sosednji hiši nočemo, ne upamo, ne zmoremo vzeti telefona, poklicati pristojno službo, policijo, da pač opozori na to, da se to ne bi dogajalo oziroma gledamo stran. No, to gledanje stran je pravzaprav, jaz mislim, da še največji problem tega in tukaj moramo vsi skupaj, tako politika, nevladne organizacije, mediji in pa družba narediti korak naprej, to je res nedopustno v 2023, ampak ja, začnimo in jaz mislim, da so to zadeve, ki niso kratkoročne, so to, bom rekel, na neko daljše časovno obdobje in verjamem, da bomo to premaknili.

Ničelna toleranca, ja, jasno, normalno do nasilja, halo, tukaj, saj smo, mislim, to je v bistvu meni čudno vprašanje, tako da ampak ja, sem za ničelno toleranco, sem totalno za ničelno toleranco do kakršnega nasilja in vseh teh zadev, ne samo na področju nasilja nad ženskami in vse ostalo, ampak, ampak sem tudi za ničelno kaznovanje do kakršnekoli deviacije, ki se v družbi ponavlja, pojavlja.

Ja, zdaj, gospa Čadonič Špelič, moja predstavitev je bila, saj veste, včasih govoriš še več kot eno uro, pa nič ne poveš, jaz mislim, da sem v tej moji predstavitvi kar nekaj povedal, veliko stvari napovedal, tako da se mi ne zdi, bom rekel, »glih« tako slaba, kot jo vi ocenjujete, ampak saj veste, vi imate višje standarde kot bom rekel in verjamem v vaši stranki, da pravzaprav vam ni všeč, da sem jaz zdaj tukaj minister za notranje zadeve oziroma kandidat, da bi vi želeli kakšnega boljšega, ampak glejte, mene je predlagal predsednik Vlade in sem pravzaprav kandidat za ministra za notranje zadeve v tem trenutku.

Kar se tiče depolitizacije, sem pravzaprav povedal, gremo v spremembo zakona. počakal sem da, počakam, da vidim, kaj bo tudi tožilstvo tukaj povedalo, kako in kaj. Jaz mislim, da kaj takega, kot se je dogajalo zadnji 2 leti, da se pišejo neki nezakoniti odloki in ne vem še kaj, na to, ne pričakujte, od mene tudi tega ne boste dobili, ker sem legalist in delam tiste stvari, ki so zakonite, nenazadnje v teh dveh letih, ko sem bil minister za notranje zadeve, nimam nobene afere, nisem bil v nobenem preiskovalnem postopku, noben me ne preiskuje, nimam nobene hišne preiskave in pravzaprav sem zelo, zelo mirno spim in bom spal še naprej.

Kdo bo v moji ekipi, boste izvedeli pravi čas. Verjemite, bodo strokovnjaki, bodo ljudje, ki so kompetentni. Kakšen je najin odnos z gospodom Boštjanom Lindavom. Ko sem bil minister za notranje zadeve, je bil gospod Boštjan Lindav direktor uprave kriminalistične policije, parkrat sva se videla še na kakšnih sprejemih, sva si dala roko, sva se lepo pozdravila, sva se malo nasmejala in to je najin odnos, ki ga midva imava. On je v tem trenutku vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije in to je v tem trenutku njegova funkcija. Za dobrega uradnika sem vam že povedal, kakšen mora biti, to pač gotovo jaz nisem, jaz želim biti dober minister za notranje zadeve, sem enkrat že bil, tako da v vsem razumem svojo odgovornost in pravzaprav se je tudi zavedam, se pa zavedam, ja, romske problematike. Romska problematika je velik del, kar velik, velik, velik izziv v tem delu, kjer vi živite, na novomeškem delu, tudi na Kočevskem je podobna, podobna zadeva, za razliko od Prekmurja, kjer je pravzaprav ta izziv drugačen in pravzaprav na drug način. Moram tukaj povedati, da policija spet ni edini deležnik v temu, da pa vsekakor bo treba ustanoviti oziroma kolikor je že ustanovljena vladna, vladna delovna skupina za romsko problematiko, tudi v tistem mojem mandatu smo nekako to pač želeli ustanoviti, kajti gre za popolnoma medresorsko zadevo, ki je pravzaprav policija tista, ki ukrepa, izda tako kot ste sami povedali, plačilni nalog, ko pa plačilni nalog ni plačan, pa pravzaprav ni tista policija, ki bi pravzaprav kontrolirala plačilni nalog, plača ni kar tako naprej.

Jaz mislim, da policija na tem področju romske problematike dela zelo dobro. Jaz sem sam, predvsem tukaj na področju policijske uprave Novo Mesto, tudi takrat, ko sem bil minister, so mi pokazali kar številne dobre prakse, ki jih imajo. Na nek način je vzpostavljeno zaupanje, ker je bistveno izšel v tem procesu in tukaj jaz mislim, da se da narediti še kaj več. Verjamem pa, da ni samo Ministrstvo za notranje zadeve tisto, ki je tukaj, to je stvar celotne Vlade in tukaj verjamem, da bo tudi na tem področju napredek. Toliko. Hvala lepa.