Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 11. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani: Dejan Zavec, ki ga nadomešča Darko Krajnc, Damjan Zrim, ki ga nadomešča kolega Jani Prednik in Robert Janov, ki ga nadomešča kolegica Alma Intihar.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POVIŠANJE CEN PROGRAMOV VRTCEV ZARADI DVIGA STROŠKOV DELA NAJ NOSI VLADA IN NE OBČINE OZIROMA STARŠI.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, je 6. februarja letos vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Na seji so bili vabljeni Iva Dimic v imenu predlagatelja zahteve, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Zveza ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Združenje zasebnih vrtcev Slovenije ter Skupnost vrtcev Slovenije.

Za predstavitev zahteve dajem najprej besedo predstavnici predlagateljev, kolegici Ivi Dimic.

Iva, izvoli.

Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora. Spoštovani minister in vsi vabljeni na današnjo sejo.

Ja, res je. V Novi Sloveniji smo podali sklic današnje seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino predvsem v luči napovedanih podražitev, vseslovenskih podražitev vrtcev, cen vrtcev, seveda tudi v skrbi, da vse te podražitve ne bodo padle predvsem na pleče staršev.

Kot smo že povedali ali pa zapisali, so skoraj vse slovenske občine zaradi višjih stroškov dela, materiala, storitev in živil za otroke napovedale dvig cen programov vrtcev in s tega vidika pričakujemo, da bo Vlada v kratkem ukrepala, da se ta dvig cen res ne bo zgodil po celotni občini. Napovedan je v Mestni občini Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Kranj, Bled, Gornja Radgona. Dvig cen gre od 13 do 17 odstotkov. Nekatere občine v zadnjih dveh mesecih so te programe že dvignile, to so Celje, Novo mesto, Velenje, Ajdovščina, Pivka, Polzela… Lahko bi jih še naštevali. Skratka, gre za vseslovenski dvig cen. To je masovni dvig, ki ga je praktično z nepravočasnim ali pa tudi z neusklajenimi odločitvami povzročila Vlada Republike Slovenije.

Če grem k prvemu razlogu, ki je znatno vplival na ceno vrtcev, je zagotovo prepočasno ukrepanje Vlade na področju reguliranja cen energentov za vzgojno-izobraževalne zavode. Če spomnim, Nova Slovenija je že 20. oktobra 2022, podala zahtevo za sklic nujne seje parlamentarnih odborov, na katerih smo želeli doseči, da resorna ministrstva pripravijo celovite ukrepe pomoči javnim zavodom pri spopadanju z visokimi cenami energentov. Imeli smo razpravo, govorili smo o tem, pa vendarle je vladajoča koalicija predloge sklepov zavrnila, čeprav so šli v smer, da pripravijo pregled kako bodo višji stroški energentov vplivali na posamezne sklope tudi samega izobraževanja ali pa izobraževalnega sistema. Mislim, da poleg teh nereguliranih cen, pa je največji vpliv na dvig cen programov vrtcev tudi strošek dviga plač pomočnic vzgojiteljic in dvig minimalne plače. Tukaj moram omeniti, da nikakor ne nasprotujemo dvigu plače pomočnicam vzgojiteljicam. Nikakor ne. Že dolgo let so one najbolj podhranjene v javnem sistemu, naredijo zelo veliko za vzgojo naših najmlajših v vrtcu, pa vendarle se je Vlada teh ukrepov ali pa tega načina lotila nesistemsko, brez široke javne razprave in je povsem preslišala opozorila združenj slovenskih občin, se pravi, je šla ta komunikacija samo v eno smer. V Skupnosti občine Slovenije so 12. januarja 2023, v sporočilu za javnost zapisali, da je nesprejemljivo, da se je Vlada s sindikati sama pogajala o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic v vrtcih, iz pogajanj pa so bili izključeni tisti, ki bi morali zagotoviti finančna sredstva za višje plače.

Masa plač je po slovenskih občinah različna. Višina prejetih sredstev skozi primerno porabo pa obratno sorazmerna. Občine, ki skozi sistem primerne porabe na prebivalca prejmejo najmanj, bodo tako imele najvišje stroške za pokrivanje stroškov popravkov plač. V Združenju občin poleg skupnosti občin, tudi v združenju občin so v izjavi za medije, 16. januarja letos izpostavili, da mestne občine niso bile vključene v pogajanja, ki so privedla do dogovora o povišanju plač vzgojiteljicam, kot ustanoviteljice vrtcev pa nosijo finančne posledice tega. Lahko rečem, da v Novi Sloveniji menimo, da bi morala Vlada Republike Slovenije pri usklajevanju plačnega sistema za celotni javni sektor in dvigih plač sistemsko poskrbeti tudi za vse posledice predlaganih rešitev. Povišane plače oziroma povišane stroške plač oziroma dela v javnih vrtcih bi država morala kriti iz proračuna. Razmisliti pa bi bilo tudi potrebno o tem, da se breme plač javnih uslužbencev v vrtcih v celoti prenese v breme državnega proračuna, s čimer bi se tovrstnim situacijam v prihodnosti izognili. In mislim, da je potrebno, da Vlada s takojšnjim interventnim odzivom slovenskim občinam in zasebnim vrtcem, ki izvajajo javno veljavni program pri dvigu stroškov, bi mogla pomagati v tem delu, ker drugače se bo s tem povsem izničil učinek nedavnega povišanja minimalne plače, breme višjih cen pa bo v celoti padlo na ramena staršev otrok in zato smo danes tudi tukaj, da to breme povišanje cen ne bi padlo v celoti na ramena staršev otrok. Dvig vrtcev bo zagotovo pomenil še dodatni inflacijski pritisk, kar pomeni, da se bodo cene življenjskih stroškov še dodatno dvignile. Dohodki družin zaenkrat ostajajo enaki, ob vseh dvigih energije, hrane, vrtcih, oblekah, so praktično še nekoliko nižji, če omenim dohodnino, da se je olajšave oziroma zakon, ki je predvideval postopno zviševanje splošne olajšave, da se je ta zakon ukinil. Se pravi, da bodo še še manj dobivali. Višina otroških dodatkov se ne spreminja, ravno tako ne višina državnih štipendij, in če ne bi Nova Slovenija pri Zakonu o dohodnini vložila amandma, bi bilo še vprašanje, kako bi bilo z odstotkom priznavanja vzdrževanih družinskih članov. Mislim, da res je potrebno ali pa je danes moment, ko razmislimo kako bomo razbremenili družinske proračune, ali bomo ali pa bo Vlada svoje napake in neaktivnost reševala na plečih družin in njihovih otrok ali se bo tukaj z nekim interventnim zakonom lahko pomagalo nenazadnje tudi občinam, ki so poslale odziv in nasprotujejo takemu primeru ali pa takemu načinu dvigovanja in izključevanja, ne dogovarjanja na kakšen način se bodo te zadeve razrešile.

V Novi Sloveniji smo predlagali dva sklepa za danes. Sicer prvi sklep govori o tem, da »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Vladi Republike Slovenije predlaga, da pripravi celovit paket ukrepov pomoči slovenskim občinam in zasebnim vrtcem, ki izvajajo javno veljavni program, s katerim bi pokrili dvig vseh stroškov dela, ki so nastali po 1. januarju 2023 in z njim v roku trideset dni seznani pristojni parlamentarni odbor.«

In drugi sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Vladi Republike Slovenije predlaga, da reprezentativna združenja slovenskih občin - imamo tri ZOSOM, ZMOS in ZOS -vključi v vsa pogajanja in dogovore povezane s spremembo plačnega sistema javnih uslužbencev iz njihove pristojnosti«, in kot še enkrat poudarim, zagotovo je namera Nove Slovenije tudi v smeri, da se razmisli mogoče res, da bi se plače vseh teh javnih uslužbencev krile iz državnega proračuna.

Želim si še enkrat povedati, da dvigi, ki so napovedani in ki so se že zgodili v vrtcih, ne gredo na pleča staršev in otrok, ampak da tukaj vendarle država zaradi svoje odločitve vendarle priskoči tem družinam na pomoč in če se samo še dotaknem plač, ki so se popravile pomočnicam vzgojiteljic, praktično je dvig minimalne plače izničil, tako da so ostale na, v bistvu, osmoljenke, če tako rečem, vse pomočnice vzgojiteljic, nič se za njih ni spremenilo, pa vendarle mislim, da so tiste, ki glavnino dela tudi v vrtcu ravno one oddelajo in odnesejo in poskrbijo za vzgojo in seveda skrb naših najmlajših, ki so vključeni v predšolsko varstvo in kar smo seveda tudi poslušali na hearingu našega ministra, imamo teh, imamo kar lep, zavidljiv odstotek otrok vključenih v predšolsko vzgojo, se pravi, govorim o res velikem številu staršev in otrok in prav je, da za njih se najde tudi pomoč, ki naj bi bila v tem primeru, ob tej draginji, bom rekla, ravno njim namenjena. Želim si razprave in predvsem pa si želim, da bi našli na današnji razpravi način, kako pomagati družinam in otrokom.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Kdo bo govoril? Ja…

Minister dr. Darjo Felda, izvolite.

Hvala lepa.

Torej, kot je bilo rečeno, res je, naša, naša, naši vrtci so izjemno čislani, tudi veliko pomenijo drugim po svetu, ko jim predstavimo, kako je pri nas in tudi velik odstotek, zelo velik odstotek otrok je v naših vrtcih, moram pa reči, da kar se tiče teh, tega povišanja plač, tega povišanja v bistvu cene vrtcev, seveda, tu je jasno, da v celoti tu ne pade na ramena staršev, zaradi tega ker, kot vemo, povprečno plačilo staršev je 32 odstotkov cene programa, jasno tudi, da najnižje plačilo, ki ga imajo starši je 10 odstotkov in ni nihče ne plača več kot 77 odstotkov veljavne cene. To je pač ta podatek, ki ga je treba nekako pri tem upoštevati.

Zdaj, vemo tudi, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pokriva dejansko kar velik odstotek cen vrtcev, namreč tukaj imamo 26, 3 desetine odstotka otrok, ki so drugi in tretji otroci in za katere seveda so oproščeni plačila. To pomeni, v bistvu ministrstvo to pokrije, je pa tukaj tudi 2,5 % tistih, ki so zaradi slabega gmotnega položaja, seveda tukaj, tako da smo skoraj na 30 % otrok v vrtcih, za katere je vrtec že brezplačen oziroma ga pač pokriva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Zdaj, zakaj takšen dvig, ki ga napovedujejo občine, nekako nam ni popolnoma jasen, zaradi tega, ker če smo pogledali recimo usklajevanje cen po občinah, to poteka zelo različno. Recimo lansko leto, torej na koncu lanskega leta je bilo tako, ko smo pogledali malo te cene oziroma kdaj so se nazadnje spremenile, torej podatek za februar kaže, da 25 občin letos že ima višjo ceno, 101 občina ima dejansko zaenkrat še zmeraj ceno iz leta 2022, 46 občin iz leta 2021, 13 iz leta 2020, 14 iz 2019 in potem je še po ena občina iz leta 2017, 2014 in 2013. To pomeni to je pač slika. In zdaj jaz se bojim, da morda nekatere občine so vzele zdaj ta trenutek, ko lahko povišajo ob nekih drugih razlogih in so še malo več, kot bi dejansko to, jaz ne morem tega videti ali je to res tako, ampak vidimo, da dejansko občine seveda cen vrtcev niso usklajevale sproti oziroma so financirale vrtce tudi mimo cene oziroma po posameznih namenih, ki jih imajo, seveda pravica občine to je, saj vemo, da od samega začetka je predšolska vzgoja izvirna pristojnost občine že od samega začetka uvedbe lokalne samouprave. Zdaj morda jaz ne bi kaj več kot to, zaenkrat so to podatki, ker kar se tiče drugih stvari, ki so tu pomembne, so bolj nekako pristojna druga ministrstva kot naše ministrstvo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku, predstavnici Ministrstva za finance, gospe Mojci Pirnat. Izvolite.

Hvala za besedo. Jaz bi želela povedati, da je bil v letu 2022 podpisan dogovor o višini povprečnine za leti dva 2023 in 204in sicer je bila uzakonjena potem tudi povprečnina ZIPRS-om v višini 700 evrov za obe leti. Povprečnina se je dvignila iz 647 evrov, to je kar za 53 evrov, iz prvotnih 647 na 700, kar pomeni 53 evrov, kar je največ do sedaj. K takšnemu povišanju je bilo poleg makroekonomske situacije pa negotovih družbenih razmer, torej je bil sprejet ta dogovor tudi o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, ki je bil sprejet med Vlado in sindikati. Omenjeni dogovor je v pretežni večini že vključeval tudi dvig plač vzgojiteljev. S strani vlade je bila v največji možni meri upoštevana tudi makroekonomska situacija in negotove družbene razmere. Zaradi dviga povprečnine so se zvišala sredstva občinam iz naslova primerne porabe za izvajanje zakonsko določenih nalog, in sicer skupaj v višini 110 milijonov evrov, posledično pa tudi

sredstva, ki jih prejemajo občine od leta 2021 dalje, in sicer za uravnoteženje razvitosti občin kot tekoči transfer iz državnega proračuna iz 106 milijonov evrov na 115 milijonov evrov, kar je za 9 milijonov evrov več. Poleg tega bodo v letu 2023 na podlagi Ziprsa občine prejele tudi dodatno 2 % več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, kot jih določa Zakon o financiranju občin, kar zagotavlja občinam v 2023 dodatna sredstva za izvajanje svojih nalog.

Povedala bi tud, da je Ministrstvo za finance izvedlo primerjalno analizo na podlagi rasti BDP in inflacije od leta 2016 dalje, ko je povprečnina začela rasti. Na podlagi BDP, bi za leto 2023 povprečnina znašala slabih 664 evrov, na podlagi rasti cen pa bi bila ta okrog 605 evrov. Enaka analiza od leta 2019 dalje, ko je bila povprečnina višja od izračunanih povprečnih stroškov, pa da rezultat 641 slabih evrov na podlagi rasti BDP in 646 evrov na podlagi gibanja povprečnih letnih rasti cen.

Želela bi povedati tudi, da pri postopku za določitev povprečnine, se pravi izračun, pri izračunu se upošteva primerna poraba občin, se pravi razmerja lokalnih cest, prebivalcev občine in tako naprej in med drugim se tukaj pri samem izračunu povprečnine upošteva tudi razmerje med deležem prebivalcev občine, ki so mlajši od 6 let. Torej, otroci, ki gredo v vrtce.

V okviru draginjskih ukrepov, kar ste že prej omenjali, je Vlada sprejela ukrep, s katerim je določila najvišje drobno prodajne cene zemeljskega plina in elektrike, ki velja tudi za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja in ta regulacija bo veljala za celo leto 2023.

Vlada je pripravila tudi druge ukrepe, s katerimi se bodo staršem omilile podražitve vrtcev, in sicer s 1. februarjem letos se višajo pragovi za socialne transferje, kar pomeni, da bodo višji in staršem lažje dostopni. Prav tako se z marcem uskladijo socialni transferji, kar pomeni višji otroški dodatki. Poleg tega pa je bil v oktobru 2022 sprejet tudi zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičenca do otroškega dodatka, na podlagi katerega se je v novembru, decembru in januarju 2023 izplačal draginjski dodatek za otroke, in sicer za tiste, ki so bili že upravičeni do otroškega dodatka. Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za javno upravo, državni sekretar Jure Trbič, izvolite.

Hvala za besedo. Kakor so že kolegi iz ministrstva povedali, lani se je bil dogovor med Vlado in občinskimi združenji glede povprečnin, tako da finančne vire občinam oziroma lokalnim skupnostim se je na ta način tudi zagotovilo. Kot zanimivost, ko se je podpisalo dogovor so tudi podali izjavo, da bodo lahko opravljali svoje zakonske obveznosti. In nenazadnje, kot je bilo že povedano, šlo je za največji dvig povprečnine.

Drži, konec januarja se je z dogovorom sklenil aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Ampak glede na nam znane podatke, seveda končni učinek dviga teh plač, mnoge so že sedaj bile pod minimalno plačo, na žalost, kar je seveda tudi v luči plačne reforme v javnem sektorju nesprejemljivo, tako da končni učinek dviga teh plač bo definitivno nižji, kot to napovedujejo dvigi cen vrtca. Z naše strani, pravzaprav nas malce preseneča, da so občine ta moment prepoznale kot nek neko priložnost za neutemeljeno dvigovanje cen oskrbe otrok. Kajti, trije razlogi so bili izpostavljeni, torej neko prepočasno ukrepanje Vlade zaradi reguliranja cen energentov, stroški samih dvigov plač pa seveda, da so bili izključeni, da niso dovolj vključeni v tovrstna pogajanja. S tem se nekako težko strinjamo, še posebej glede vključenosti. In v luči zelo različnih situacij po občinah smo na ministrstvu poslali reprezentativnim združenjem dopis in naslovili zaprosilo, da nam dajo čim hitreje podatke koliko vrtcev v občini konkretni imajo, koliko je tam zaposlenih pomočnic vzgojiteljic, s kakšno uvrstitvijo v plačne razrede, kakšna je višina sredstev točno na dan 1. 1. in koliko v bistvu potrebujejo ter kolikšen delež v ekonomski ceni vrtca pravzaprav ta del predstavlja. Namreč, rešitve, ki jih lahko na podlagi prejetih podatkov morda kot predlog tudi oblikujemo, bodo seveda tudi občinskim združenjem predstavljene. Rok za podatke do tega petka. Zdaj zaenkrat seveda nobenih odzivov še ni in verjamemo, da so te zahteve preuranjene in neutemeljene, vsaj na prvo žogo. Toliko za začetek.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dam besedo še vabljenim na sejo. Gospod Prebelič, vi ste predstavnik? Skupnosti občin - SOS? Okej. Izvolite, beseda je vaša.

Lep dober dan tudi z moje strani. Sem trenutno predsedujoči Skupnosti občin Slovenije, ki združuje 180 občin v naši državi pod tem okriljem, torej smo združeni tako od manjših občin, velikih občin oziroma sedežev upravnih enot, kakor tudi mestnih občin v naši državi. Zdaj, drži, bom začel na koncu, kar je bilo povedano tukaj. Mi smo dobili to naprosilo in jaz lahko povem konkretno tudi kot župan, mi smo to že posredovali in bomo dali tudi naprej, jaz mislim, da bomo poskrbeli, da boste te podatke dobili, je pa seveda res, da pri teh podatkih bi lahko te stvari dobili pri kolegu tri stole naprej, namreč Ministrstvo za šolstvo jasno definira standarde in normative, točno se ve, koliko je kaj zaposlenih, mi o tem ne odločamo popolnoma nič, ne. To je še več, to je razprava o kateri se mi že ves čas tudi pogovarjamo v naši državi, da na lokalni ravni, čeprav moramo izvajati predšolsko vzgojo, pa konkretno varstvo v vrtcih, imamo pravzaprav zelo omejene pristojnosti. Se pravi, vse je zelo normirano, vse je zelo regulirano, mi smo samo izvajalci ali po domače povedano, plačniki tistega, kar seveda moramo na koncu plačati. Jaz osebno menim, to sicer ni ta trenutek razprava za to, ampak vendar, veljalo bi o tem kdaj še kakšno reči. Namreč, če se po načelu subsidiarnosti prenašajo nekatere odločitve čim bližje tistim, ki o teh odločitvah odločajo in zaradi njih tudi živijo in nosijo posledice, potem je smiselno, da se nam da ali vse ali nič, na pol je potem težko, ker potem na nek način moraš plačati, ne moreš pa sodelovati v tem pogovoru. In ravno to je, v narekovajih jedro spora, ni spor, da se razumemo, ampak vznemirjanja, recimo tako, vznemirjanja. Zakaj? Namreč, naj bom že uvodoma jasen, nihče od nas kot županov nikoli ne problematizira tega dviga plač, s tem dvigom plač se mi v popolnosti strinjamo, še več, trdimo, da so te anomalije bile predolgo sploh prisotne in jih zelo pozdravljamo, da se ta stvar spreminja na boljše, absolutno. Največkrat so to gospe, ki izvajajo to dejavnost, torej varstvo otrok in so pomočnice, so absolutno glede na odgovornost, ki jo nosijo, kot poudarjam, govorimo o naših najmlajših, ne govorimo o delu kjerkoli drugje, mislim, da seveda si zaslužijo tudi spoštovanje skozi nagrajevanje in to nagrajevanje do sedaj je bilo takšno kot je bilo in ga takšnega pozdravljamo. Vznemirjenje pa nastopi od tu dalje. Namreč zelo smo si želeli in še vedno si zelo želimo, saj bomo imeli tudi sestanek, kolikor sem razumel v kratkem tudi s predsednico Državnega zbora, da bi tedaj, ko se odloča o takšnih stvareh, sodelovali v teh pogovorih, da bi mi za te stvari vedeli, da bi jih lahko programirali, načrtovali in po mojem mnenju bi lahko lažje prišli tudi na končen cilj in se danes mogoče sploh ne bi pogovarjali danes tukaj, to je moje osebno prepričanje. Jaz zdaj na tej funkciji sem zadnjih par mesecev, pa nisem bil še nikoli nikamor, danes sem prvič povabljen sem, pa ne, da sem zdaj jaz kaj užaljen, daleč od tega, samo menim, da bi mogoče lažje skozi pogovor in dogovor nekatere stvari prej rešili.

Zdaj, kar se tiče povprečnine, Ministrstvo za finance je predstavilo zelo realno vse skupaj in pozdravljamo vsak napor katerega smo bili deležni. Dvig povprečnine na 700 evrov je brez dvoma korak v pravo smer. Jaz vedno znova tudi govorim, občine poskušamo vsak evro, ki ga dobimo, multiplicirati skozi naše dejavnosti, bodisi na ta način, da potem investiramo na način privabljanja drugih virov financiranja in tako naprej in jaz mislim, da smo pri tem zelo uspešni. Tudi realizacija konec koncev evropskih sredstev v marsičem zavisi od tega, kako hitro in učinkovito izpeljujemo projekte v naših lokalnih skupnostih, upam si trditi, da jih dobro. Seveda, ko pa se pogovarjamo zdaj o konkretnem primeru teh vrtcev oziroma pač dvig cen je pa naslednje. Prej je bilo povedano nekateri vrtci tega niso storili, nekateri so to že storili. V vrtcu je struktura cen povezana s tremi stroški, v grobem s tremi stroški. Seveda največji del stroškov predstavljajo stroški dela. To se vsi strinjamo. Med 70 pa tudi do skoraj do 80 %, odvisno zdaj, koliko vrtcev imate, kako so ti vzdrževani in tako naprej, ampak to je ta glavni strošek. Sta se pa vsaj v preteklosti, v zadnjih dveh letih zelo pojavili pritiski še na drugi dve komponenti, eno je energija v vrtcih, se pravi, govorim o kategoriji materialnih stroškov in pa hrana, hrana se je izrazito podražila, v primeru vrtcev. Imam tudi podatek pred seboj, v primeru hrane 29 % v povprečju so šli stroški gor, v primeru energije pa 19 % v povprečju gor. To so dejstva. Seveda, ko na to prištejemo zdaj še dvig prej omenjenih plač - še enkrat, nihče jih ne oporeka -, so pa stvari potem že težko obvladljive. Posledica vsega tega je, da občine so postavljene v eno, bom rekel, dosti nelagodno situacijo, a, ali ti stroški, ti dvigi - mi bomo vsi morali uskladiti ekonomsko ceno vrtca, da se razumemo, tukaj ni izbire, vsi bomo to tudi naredili -, zdaj pa seveda imamo dve možnosti, a, ali bomo ta dvig in uskladitev teh cen prenesli na uporabnika, b, da bomo ta dvig porazdelili med uporabnikom in subvencijo občinskih proračunov, ali, c, tisti, ki bodo malo bolj populistični, bodo poskušali pokriti ta dvig iz proračunov. Resnično, se tudi strinjam z ministrom za izobraževanje, metodologija in izračunavanje, govorim zdaj ekonomskih cen, bi bilo smiselno doreči, namreč, tudi sam sem proti temu, da med občinami nastajajo pravzaprav prevelike razlike. Tudi meni niso povsem razumljive, resnično ne, ker tako različni pa spet nismo, kajne, saj smo lahko malo različni, glede na število enot vrtcev in tako naprej, pa vendar. Jaz mislim, da tukaj velja enkrat mogoče tudi v drobovje pogledati, stvari izčistiti. Menim pa, in to je moje stališče, pa verjetno tudi stališče marsikaterega drugega župana, da bi to povišanje, ki ne bo majhno, jaz sem šel pogledati konkretno za naš vrtec, pomeni to 32 tisoč evrov na mesec oziroma 400 tisoč evrov nekje v proračunu bo treba zagotoviti dodatnih virov, da vzdržujemo to, kar imamo. Se pravi, da bomo še vedno subvencionirali ceno, ampak da bodo tudi starši nosili podražitev, ki bi bila konkretno na posamezno kategorijo med – sekundica, so mi ravnokar zdaj poslali -, ja, med 7 in 53 evri, odvisno od kategorije. Torej, namreč verjetno veste, da so vsi uporabniki kategorizirani glede na prejemke, se pravi, najnižja kategorija, ki ima najvišjo subvencijo že danes, tako oni dobijo povišanje za 7 evrov na položnico, pa do tistih zadnja kategorija, ki potem dobi 53 evrov več na položnico. To se mi zdi, da je kar konkretna sprememba. In moj poziv je, da poskušamo najti neko srednjo pot, da bi bilo možno del teh bremen - jaz nisem za in se v tem delu tudi strinjam v celoti, vse prevaliti na enega ali drugega, verjetno ni prava rešitev, ampak iščemo pot sobivanja, torej kje bi lahko našli, da bi to stvar si med seboj porazdelili, kar bi bilo po mojem dobro pravzaprav za vse.

Argument, da se dvigujejo transferji, torej, da se bo skozi dvig transferjev razbremenilo ljudi, mislim, da ni povsem dober, bom tudi povedal, zakaj - zaradi tega, ker bo samo določena skupina ljudi v resnici na ta način se razbremenila in določena seveda od tega ne bo imela, po domače, nič, zaradi tega, ker bodo tisti z nižjimi prejemki seveda dobili to, bom rekel, blazino, finančno, če lahko temu tako rečem, medtem ko za ostale pa seveda to ne velja. Kar pomeni, da bodo razkoraki samo povečani v naši družbi. Sam osebno temu nisem naklonjen, ker nekako živim v prepričanju, da moramo biti vzajemni in da si moramo bremena med seboj podeliti, ne pa, da razdeljujemo družbo med tiste, ki imamo več in ki imamo manj, ampak da vsaj v začetku, torej pri otrocih, teh razlik tako velikih ne delamo. Torej, ta poziv mogoče bi bil res za pretehtati. Sam pa menim, da bi poskušali najti rešitev srednje poti, kjer bi del teh bremen prevzeli in si jih razdelili.

Samo še ena misel, ker vem, da sem že predolg. Moram povedati nekaj, ta povprečnina je sicer res, še enkrat rečem, dobra, če vam povem, kaj to pomeni zdaj konkretno za našo povprečnino - to je nekaj deset evrov, v bistvu izgubimo tistega, kar smo dobili več. Se pravi, da v bistvu naša povprečnina ni, zdaj po domače rečem, 700 evrov, ampak samo še 690. Še zmeraj pozdravljamo mi to, naj ne bo narobe razumljeno, tudi nismo nehvaležni, daleč od tega, je pa res, da se nam je še nekaj drugega zgodilo. Veliko občin je v investicijskem ciklusu, kar pomeni, da izvajamo mnogo projektov. Podražitev teh projektov, to bo tudi verjetno tema enkrat v prihodnje, je pa tu žal zelo velika. Namreč, gradbeniški in drugi stroški, eni so seveda realni, drugi pa niso, in to vsi vemo, pa vendar je pritisk na naše proračune enormen. Torej, mi imamo zdaj na eni strani realne stroške, ki jih moramo poravnavati zaradi tekočih obveznosti, ki so vezani na že nepodpisane pogodbe in kjer nas pritiskajo z aneksi za dokončanje projektov in tukaj gre ogromno proračunskega denarja, zdaj nam gre pa še iz te tekoče porabe drugi del. Tako da se te škarje, se nam zdi, majčkeno odpirajo in zaradi tega pride do tega nelagodja, kako bi probali to stvar vseeno rešiti na način, da smo vsi srednje zadovoljni, pa da noben ni povsem srečen pa noben povsem razočaran.

Hvala lepa.