Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, dobro jutro.
Pričenjam 17. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci, prejel sem obvestilo oziroma o opravičilu in sicer je se opravičil poslanec dr. Anže Logar, hkrati pa s pooblastilom na seji sodelujejo in sicer Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanca Franca Breznika in pa mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca mag. Mateja Tonina. Vse lepo pozdravljam vse prisotne.
Prehajamo na določitev dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot je bil določen s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot običajno vas tudi tokrat obveščam, da lahko poslanka ali poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji, možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ dve minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade pa lahko traja največ tri minute. Seveda pa prvo vprašanje poslansko oziroma ja od člana odbora ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade pa lahko traja največ 5 minut, kar določa tudi Poslovnik. Tako bi zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predal ministrici. Želi kdo besedo? Najprej bomo dali besedo kolegu Premiku. Izvolite.
Hvala lepa. Pozdravljena gospa ministrica, vsi ostali.
Z začetkom ukrajinske vojne so izginili iz medijev vsi ostali konflikti, ampak vemo, da ti ostali konflikti na terenu niso izginili, ampak še vedno trajajo. Eden izmed takih je že dolgotrajen konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom v zvezi z Gorskim Karabahom. Trenutno oziroma v lanskem letu jeseni je zadeva ekshalirala. Vzpostavil se je tudi na koncu nek humanitarni koridor, ki ga pa trenutno po mojem vedenju blokirajo tako imenovani ekologisti s strani Azerbajdžana. Na ta način je preprečena vsa humanitarna pomoč oziroma se težko prebija, in kar je še večja zanimivost je, da »Peace keeping force« torej in mirovne sile so tam, je tam ruska vojska. Tako da bi me zanimalo, kakšno je dejansko zdaj trenutno stanje, imate verjetno več informacij, kakor jih mi dobimo, ker sem rekel, da je pač v zadnjem času zelo težko priti do teh informacij, kaj se dogaja in pa kakšno je stališče naše države do tega spora?
Hvala.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica.
Moje prvo vprašanje bi bilo v zvezi na Posvetu slovenske diplomacije je bilo izpostavljeno pač poudarek osredotočena na feministično diplomacijo. Zdaj bi vas spomnil, da v Iranu od začetka septembra lani so bili krvavo zatrti miroljubni protesti ob smrti kurdskega dekleta Mahse Amini, ki jo je 16. septembra, zaradi nepravilnega nošenja glavne rute usmrtila verska policija. Zdaj glede na dosedanje nepopisno nasilje s strani iranskih oblasti, ki so do danes terjali preko 500 žrtev in tudi posledica več usmrtitev, ki so bile zaključene na podlagi jasno montiranih procesov me zanima, če se razmišlja o uvrstitvi iranske revolucionarne garde s strani EU na seznam terorističnih organizacij? Kot vemo, je ta iranska revolucionarna garda v preteklih demonstracijah že več desetletij kruto zatira vse miroljubne proteste. Vemo pa tudi, da je gardo že na seznam terorističnih organizacij uvrstila tako Savdska Arabija, Bahra in ZDA, o tem pa razmišlja tudi Velika Britanija. Zdaj, zanimalo bi me - to je moje vprašanje - ali zunanje ministrstvo in vi osebi osebno v luči novega feminističnega pristopa zunanji politiki podpirate uvrstitev te garde na seznam terorističnih organizacij?
Moje drugo vprašanje je pa namenjeno tudi, v bistvu gre za, gre za večjo pozornost. Iranska oblast vse od začetka agresije Rusije na Ukrajino dobavlja velike količine brezpilotnih letal in raket. Zdaj, tukaj je na Iran že bilo večkrat uvedeno sankcije za uporabo blaga za dvojno rabo, tukaj predlagam samo, to je moj predlog, da bi se bolj striktno prepovedalo to dodatno, dodatno uporabo teh blaga za dvojno rabo.
Moje drugo vprašanje pa je povezano s prijetjem ruskih agentov obveščevalne službe in zanima me, zakaj kljub tej naznanitvi še vedno niste poklicali ruskega veleposlanika na zagovor?
Hvala lepa.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo, bi vas obvestil, da poslanec Franc Rosec nadomešča poslanca Janeza Janšo. Sedaj pa bi dal besedo poslancu Žavbiju.
Izvolite.
Najlepša hvala, predsednik. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi.
V mojem vprašanju bi se rad dotaknil teme, ki je v zadnjem tednu nekoliko razburkala slovensko javnost, to je o, bom rekel, skrajnem nacionalističnem izpadu podmladka avstrijske svobodnjaške stranke na družbenem omrežju Facebook, kjer so objavili nek / nerazumljivo/, neko objavo z elementi, bom rekel, mestoma celo neonacistične vsebine, ki je imela proti slovensko težnjo. Vsi, bom temu rekel, družbeno zavedni državljani v Sloveniji se zavedamo, da so našim sorojakom na avstrijskem Koroškem že praktično 100 let bistveno kršene nekatere osnovne človekove pravice oziroma se te ne izvajajo, bom rekel zadostno, ob tem, da v celotnem evropskem prostoru nacionalizem, bom rekel, bistveno narašča v zadnjih letih, da se nekatere evropske vrednote krhajo, pa se mi zdi, da je pač ta problematičen izliv podmladka te stranke v Avstriji sprožil nek val ogorčenja, ki so ga vse parlamentarne stranke, vsaj zdi se mi, vse parlamentarne stranke pravilno in hvalevredno obsodile. Zdaj, moje vprašanje gre v smeri, bom temu rekel, dodatnih pojasnil, dodatnih obrazlag vaših videnj. Spoštovana ministrica, glede tega, kako ste v tem primeru v eskalaciji tega skrajnega nacionalizma postopali in kakšni bodo vaši nadaljnji koraki k večji zaščiti ustavnih pravic narodne skupnosti naših sorojakov na avstrijskem Koroškem? Najlepša hvala že vnaprej za odgovor.
Hvala lepa tudi vam.
Naslednja ima besedo oziroma besedo za vprašanje poslanka Eva Irgl.
Najlepša hvala za besedo. spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana gospa ministrica.
zdaj kadarkoli imamo točko dnevnega reda postavljanja poslanskih vprašanj vam kot ministrici za zunanje zadeve, seveda ne moremo mimo vojne v Ukrajini, tudi prva vprašanja so bila vezana nekatera na to temo. Nedvomno ima vojna v Ukrajini širše posledice tako za Evropo kot za cel svet, obenem pa kaže na to, da se prav v tej situaciji vsak lahko vpraša oziroma lahko začuti oziroma lahko vidi, kako krhka dobrina je varnost in kako krhka dobrina je mir in kako skrbno ju moramo čuvati in narediti vse, da do takšnih brutalnosti in grozodejstev, ki se odvijajo zdaj že leto dni v Ukrajini, pač ne pride in seveda moramo delati vse v tej smeri, da dejansko ne pride do teh grozodejstev še kje drugje, da tam tudi ne vzniknejo. Torej vsi se moramo ves čas zavzemati za mir, za to, da vzpostavimo takšno okolje, kjer bomo vsi dobro in kvalitetno živeli, torej to bi moral biti naš skupni cilj. V kolikor pa že pride do vojne, kot se je zgodilo torej v primeru Ukrajine, ko je Rusija brutalno napadla suvereno, demokratično, neodvisno državo, pa morajo države pomagati na način, da se torej čim prej vzpostavi mir in da se ljudje lahko povrnejo v kolikor toliko normalna življenja. Nikoli ni čisto zaceljeno vse. Vemo kaj se je dogajalo tudi v Bosni, pa vemo kakšne rane se še leta in leta se puščajo in zagotovo tukaj ne bo nič drugače.
Zdaj, Slovenija je z nujno humanitarno pomočjo že večkrat podprla Ukrajino, začelo se je najprej že pod vlado Janeza Janše, ker se je takrat v tistem času začela vojna, nadaljuje se pod to vlado. Od začetka ruske agresije smo prispevali, mislim, da že okoli 43 ali 44 milijonov evrov, milijon evrov tudi za humanitarno pobudo, za izvoz žita iz Ukrajine. Dosedanja pomoč Ukrajini bi lahko rekli, da predstavlja, mislim, da eno največjih humanitarnih pomoči Slovenije neki državi v zadnjih desetih letih. Mislim pa, da še skoraj 5, 5 milijonov evrov pa so prispevale tudi različne humanitarne organizacije.
Če pogledamo tudi malo, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji. Če se ne motim, me boste sicer popravili, približno 8 tisoč beguncev imamo trenutno iz Ukrajine v Sloveniji. Tukaj je tudi 20 ukrajinskih sirot iz luganske sirotišnice, ki imajo urejen status začasne zaščite.
In mene sedaj zanima, ali se načrtuje še kakšna dodatna, tako finančna kot kakšna druga pomoč v primeru Ukrajine.
In še eno vprašanje, mislim, da ga lahko zastavim kar v tem sklopu, ker je povezano med seboj. Zavezniki Ukrajine predlagajo ponovno resolucijo, ki vnovič poziva Rusijo k umiku iz sosednje države. O resoluciji bo glasovala generalna skupščina, kajti generalna skupščina je zdaj tista, ki sprejema resolucijo o Ukrajini, saj varnostni svet, kot veste, zaradi ruske in kitajske pravice do veta tega ne more storiti in lahko razpravlja le brez sklepov. Predlog resolucije podaja torej predloge za dosego miru, o čemer sem govorila v začetku, k temu je pozival tudi že Zelenski ves čas. Resolucija poziva k povečanju mednarodnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki bodo spoštovala ustavno listino Združenih narodov. Predlog poudarja, da nobeno ozemlje, pridobljeno z grožnjo ali uporabo sile, ne bo veljalo za zakonito, zahteva pa tudi, da se z vsemi vojnimi ujetniki ravna v skladu z ženevsko konvencijo, poziva k izmenjavi vojnih ujetnikov in izpustitvi nezakonito pridržanih ljudi ter vrnitvi vseh prisilno priseljenih civilistov, vključno z otroki. Predlog ob tem obsoja tudi hude posledice agresije v Ukrajini, vključno z nenehnimi napadi na kritično infrastrukturo, za kar pa vemo, da ima res uničujoče posledice za celotno prebivalstvo pa tudi za državo kot tako. Seveda obenem poziva tudi k doslednemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava pri zaščiti civilistov in civilne infrastrukture. Zdaj, mene zanima, glede na to, da je bilo do sedaj sprejetih že več resolucij na različnih nivojih, tako Generalna skupščina kot Združeni narodi, kot oziroma kot Generalna skupščina Združenih narodov, kot Evropski parlament, tudi Slovenija je sodelovala pri nekaterih ratifikacijah. Zanima me, kako gledate na zadnjo resolucijo, ki je bila predlagana, mislim, da je zdaj že peta, če se ne motim, in ali podpirate omenjeno resolucijo.
Najlepša hvala, se vam zahvaljujem že vnaprej za odgovore na vprašanja.
Hvala za besedo.
Konec februarja smo videli prvi poskus pogajanj med Ukrajino in Rusijo in takrat se je veliko poročalo o tem, videli smo slike iz tega sestanka in na tem sestanku ni bilo nobene ženske. Enako v bistvu imajo probleme pri mirovnih pogajanjih države po celem svetu, zato je ta problem zaznala tudi že Organizacija združenih narodov pred leti in leta 2000 sprejela, je Varnostni svet sprejel resolucijo na to temo, 1325. Mene zanima, kakšen svet bi imeli, če bi za to mizo sedela kakšna ženska, kakšen svet bi imeli, če bi za to mizo sedelo pol žensk od sodelujočih, in kakšen bi bil svet, če bi pa mogoče kdaj tudi več kot pol žensk sedelo za to mizo, glede na to, da ženske predstavljajo več kot polovico prebivalstva. In res, to je, to je zelo taka tema, na kateri se lahko poenotimo, no. Zato me v bistvu zanima od ministrice slišati, kakšna so prizadevanja Slovenije glede tega. Zdaj v kontekstu Ukrajine ali pa tudi na splošno glede implementacije te resolucije in v kontekstu, ki je bil že izpostavljen, feministične zunanje politike, kaj so tiste mogoče ključne točke, kjer vi vidite napredek v tem, v tej smeri, da je zastopanost žensk na področju zunanje politike pač večja, reprezentativna? V tem sklopu sem pa želela imeti samo še eno manjšo pobudo, zato ker sem delovala kot mladinska delegatka pred leti in je bil bilo Ministrstvo za zunanje zadeve deležnik v tem programu. In takrat nek je bil projekt mlade veleposlanice, ki se je na žalost ukinil, sem jaz postala mladinska delegatka z menjavo Vlade, mislim, ki ni se podaljšal. Me zanima ali pa samo dajem pobudo, no, če bi s čim takim nadaljevali tudi v sklopu te nove strategije o zunanji politiki. Hvala.
