Pozdravljeni vsi prisotni, pričenjamo 10. sejo Odbora za pravosodje!

Lepo pozdravljam vse ter vas obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanka Meira Hot, nadomešča jo poslanec Jonas Žnidaršič, poslanca Zorana Mojškerca nadomešča poslanec Rado Gladek, poslanko Andrejo Kert nadomešča poslanka Sandra Gazinkovski.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen vrstni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OPREDELITVI KAZNIVIH DEJANJ IN SANKCIJ ZA KRŠITEV OMEJEVALNIH UKREPOV UNIJE.

Prejeli smo gradivo. Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 16. 2. 2023 posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Vabili smo Ministrstvo za pravosodje.

Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Uvodoma dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje za dopolnilno obrazložitev predloga stališča.

Izvolite.

Pozdravljeni!

Hvala za besedo.

Kot veste, je v zadnjem letu Evropska unija sprejela veliko število omejevalnih ukrepov zoper posameznike, določene skupine izdelkov in storitev ter gospodarske panoge, zlasti v povezavi z vojno v Ukrajini. Izvajanje sprejetih ukrepov je treba učinkovito nadzorovati in sankcionirati kršitve, pri tem pa imajo države članice Evropske unije zelo različne pristope. Z namenom ureditve kazenskopravnega odziva je Svet EU novembra lani uvrstil kršitev omejevalnih ukrepov med področja kriminalitete, na katerih lahko Evropska unija izvaja svojo pristojnost.

Po tej podlagi je komisija decembra lani pripravila predlog direktive, namenjene določitvi kaznivih dejanj, povezanih s kršitvami omejevalnih ukrepov in kazenskih sankcij za kršitve. Ker se omejevalni ukrepi v veliki meri sprejemajo na ravni Evropske unije, je nujno, da je tudi kazensko pravni odziv v zvezi s hujšimi kršitvami omejevalnih ukrepov poenoten po celi Uniji in za to gre predlog direktive podpreti. Prav tako je primerno, da so harmonizirane minimalne kazenske sankcije za najhujše kršitve omejevalnih ukrepov. Za blažje kršitve, ki so sedaj v nacionalni zakonodaji recimo opredeljene kot prekrški ali pa upravne, upravni postopki in kršitve, ki niso naklepne, pa po naši oceni harmonizacija na ravni Evropske unije ni potrebna, saj bi lahko zaradi obsega potrebnih prilagoditev zakonodaje imela celo negativen vpliv.

Zato predlagamo, da Republika Slovenija med pogajanji zagovarja večjo fleksibilnost za države članice EU v tovrstnih primerih. Poleg tega je pomembno tudi, da bo nova direktiva pri opredelitvi pristojnosti, vrst sankcij in okoliščin, ki lahko vplivajo na odmero kazni, skladno z ostalimi instrumenti EU na področju kazenskega prava. V nasprotnem primeru bi imele države članice težave pri prenosu določb direktive, kar bi negativno vplivalo na za to potreben čas in tudi na učinkovitost izvajanja novih kazensko pravnih odločb.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala.

Prehajamo na razpravo, ki jo odpiram. Kdo se priglaša k besedi?

Izvolite, poslanec Kaloh.

Predsednica, hvala lepa.

Spoštovani kolegi poslanci, poslanke, gospa državna sekretarka, hvala, da ste se nam tako prijazno predstavili, vas danes prvič vidimo na tem odboru.

Stališče Vlade Republike Slovenije smo v Slovenski demokratski stranki preučili. Kot ste dejali omejevalni ukrepi v bistvu tečejo že od leta 2014 dalje, ko si je Rusija nezakonito prisvojila Krim. Se pravi, zdaj te sankcije proti posameznikom, gospodarskim subjektom in seveda vključno z diplomatskimi ukrepi, torej teče že skoraj desetletje. Zdaj koliko je Evropska unija tukaj uspešna oziroma neuspešna, glede na to, da zdaj na ravni Evropske unije se že 10. paket sprejema sankcij. Ta sama opredelitev najhujših kršitev omejevalnih ukrepov kot kaznivih dejanj, se strinjamo, pomeni nujno, da rečem skoraj obligatorno skrajno sredstvo pri zagotavljanju spoštovanja sprejetih ukrepov na ravni EU. Se pa tudi strinjamo s tem, da je predmet urejanja te direktive seveda to že po samem defoltu moramo doseči, kot Slovenija, kot država članica EU sami, kako bomo prilagodili to predmetno zakonodajo. Edino, kar nas je pa tukaj zmotilo, pa bom potem postavil to utemeljitev v širši kontekst, da pa bo, se pravi, Vlada Republike Slovenije podprla določitev daljšega roka za prenos od predlaganih 6-ih mesecev. Tukaj se nam vendarle zdi, da je ta 6 mesecev glede na hudo stanje v Ukrajini, zdaj seveda po drugi svetovni vojni imamo na ozemlju Evropske unije oziroma Evrope spet zelo veliko, obsežno vojno, ki lahko hitro preskoči še kakšne meje, razen ukrajinske, zato se nam tukaj zdi vsakršni zamik, vsakršna prolongacija neprimerna.

Jaz bi rad opozoril tudi na samo pozicijo Slovenije. V začetku februarja, ne vem, če ste seznanjeni z raziskavo politika, je objavil analizo, v kateri je prikazal te spremembe pri trgovanju z Rusijo v državah Evropske unije in zdaj Slovenija na prvem mestu tako pri povečanju uvoza kot izvoza, slovenski izvoz z Rusijo se poveča za 39 %, uvoz iz Rusije pa za kar 331 %. Tukaj bomo vseeno morali postaviti na tehtnico, posel, biznis kot tak pred človeškimi življenji, ki ugašajo v Ukrajini in pa med samimi ukrepi, sankcijami. V sosednji Hrvaški ste videli kakšna drama je dejansko bila, ko je zasežena ladja tistega ruskega oligarha / Nerazumljivo& na enkrat umanjkala iz pristanišča v Murterju. Tam so dejansko bili zelo radikalni ukrepi vlade, se pravi, več uradnikov je izgubilo službe. Se pravi države Evropske unije se zelo resno zavedajo kaj pomeni, če prihaja do kršenja teh sankcij.

Tudi tudi na področju gospodarstva smo priča raznim obvozom, raznim baypassom, zato je ta direktiva po našem mnenju zelo pomembna, brez tega faznega zamika 6-ih mesecev. Vi tudi vidite, tudi Slovenija očitno glede na povečanje izvoz uvoza ni imuna do teh, bi rekel, obvozov. Samo primeroma naj vam povem, da se tudi Rusija kot taka, ki jo naslavljajo te obsežne sankcije EU in pa diplomatski ukrepi, se zelo spretno izmika, se pravi BDP jim je malenkostno padel. Recimo pri sosednjih državah, pri Armeniji in pri treh drugih nekdanjih državah Sovjetske zveze, pač dobrine, ki jih je prej direktno uvažala, zdaj preko vseh teh državah uvaža. Jaz srčno upam, da Slovenija ta podjetja, ki še vedno poslujejo z Rusijo, da niso neki proksiji vizavi teh ukrepov, ker to bi res bil zelo, zelo slabi signal, ker potem mi vsi na to vojaško industrijo rusko vzdržujemo, kar je seveda totalno zavržno početje, en širši kontekst, da razumemo zakaj se sploh gre pri tej direktiv. Tu verjetno ste si pogledali predstavitev posameznih določb predloga, jaz zdaj ne bom tega še enkrat taksativno našteval, koliko smo videli ta dejanja so določena tako v storitveni obliki kaznivih dejanj kot tudi smo videli v zadnjih treh alinejah, opustitvenih kaznivih ravnanj in seveda pod črto te sankcije, predvsem za pravne osebe, ki obračajo velike vsote denarja, mora biti res učinkovite, sorazmerne in pa jasno odvračilne, da je tudi primeroma drugim podjetjem, ki bi uporabljali neke stranpoti pri svojem poslovanju, ki ga pa Svet Evropske unije prepoveduje. Še to bi veljalo povedati, da je jasno, mi že imamo v naši nacionalni ureditvi, že imamo, to smo takrat novelirali v 374.a členu Kazenskega zakonika, se pravi, že slovenska zakonodaja opredeljuje to kršitev omejevalnih ukrepov, sicer mogoče na ministrstvu, boste nam kdaj kasneje mogoče postregli s statistiko koliko je potem po 374.a členu dejansko bilo preganjanih storilcev teh kršitev omejevalnih ukrepov. To bi bilo fajn slišati. In pa tukaj smo predvsem na, predpisana kazen znaša od 6 mesecev do 5 let zapora zgolj takrat, ko storilec za kršitev pridobi veliko premoženjsko korist. Tako, da tukaj deloma mi tudi naslavljamo že v obstoječi nacionalni ureditvi. V vsakem primeru pa bomo danes ravno zaradi tega razloga, ker nas je res zmotila ta prolongacija od predlaganih 6 mesecev, bomo danes v poslanski skupini vzdržani pri glasovanju o samem sklepu Vlade. Hvala.

Hvala. Kdo se dalje prijavlja k razpravi, morebiti? Nihče. Bi še mogoče vi kaj? Izvolite.

Ja, razumemo, da v bistvu je pritisk časovni velik, tudi na ministrstvu, na Vladi Republike Slovenije se tega zavedamo, ampak moramo biti realni. Države članice tudi Slovenija, čeprav imamo to urejeno že v Kazenskem zakoniku, že v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, kjer je to predvideno kot kaznivo dejanje, po katerem pravna oseba odgovarja, po Zakonu o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija izvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij, kjer je to predvideno kot prekršek. Če kršiš omejevalne ukrepe, pa je vendarle treba biti realen, da 6 mesecev je kratek rok in nas skrbi, da v bistvu mi temu, glede na to, da že lahko sedaj izvajamo in da ne bi uspeli v 6-ih mesecih direktive vnesti v naš notranji red, pa tudi ostale države članice, da bi lahko to tako vplivalo, da bi v bistvu države članice odvračalo od tega, da se res potrudijo. To je v bistvu bil edini razlog zakaj je Vlada to predlagala. Vsekakor pa se zavedamo nujnosti in tega, da se ta direktiva čim prej sprejme. Tako, da hvala vam za vaše pripombe pa za besedo.

Tako. Še kdo se prijavlja? (Ne.) Potem bi mogoče jaz se prijavila čisto na kratko k razpravi. Jaz se absolutno strinjam s stališčem Vlade, da se tukaj pristopi k sprejemu te direktive zelo previdno, gre vendarle za neke konkretne posege, lahko tudi v pravice posameznikov. Zato je nujna ta natančna opredelitev zakonskih znakov kaznivih dejanj in tako naprej, da ne bi ravno prišlo do tega. Vemo, tako kot je kolega Kaloh navedel recimo en primer zasega premoženja ruskim državljanom, čeprav oligarhom, se pravi, med temi ukrepi je navedena recimo, torej zaseg poslovnežem in oligarhom. Vemo to v naši državi seveda nikakor na takšen način ne bi bilo brez vseh pravnih postopkov zaseči nekomu premoženje, ker simpatizira recimo s Putinom ali kaj. Jaz tukaj vendarle opozarjam seveda na izjemno previdnost, razumete, to so zasegi premoženja lastnine brez v bistvu vsakega postopka, če bi mogoče, da lažje razumemo, kot da bi recimo naš predsednik vlade katerikoli seveda z ustrojem državnim ravnal recimo tako in bi potem njegovim prijateljem domnevnim, se torej enostavno premoženje zaseglo brez, če poskušamo prenesti. Tako da, tu bi mogoče, jaz se za to absolutno strinjam s to previdnostjo in tudi pozivam k previdnosti.

Hvala lepa. Izvolite.

Hvala lepa. Saj se nisem mislil prijavil, samo zdaj ste me pa, gospa predsednica, izzvali, da moram nekaj reči.

Rusija je nasilno vkorakala v neodvisno državo in zasegla plantaže, vemo, da je Ukrajina druga izvoznica žita na svetu in ugrabila, ne vemo koliko, kakšna številka govori o več 10 tisočih otrok, ki jih je peljala v Sibirijo. Tako da, če bomo pa enemu / nerazumljivo/ zasegli jahto tudi v našem morju, kolikor ga imamo, to pa res zdaj tehtamo slona pa ne vem / nerazumljivo/. Tako da, prosim, tukaj pa jaz absolutno ne morem tega vašega stališča sprejeti. Jaz drugače se strinjam, da je treba, ko v nacionalno zakonodajo prenašamo pač direktivo biti pozoren, ampak tukaj je čas ključen in tako kot je kolega Kaloh rekel, pač mi smo tukaj vzdržali predvsem iz razloga, da če lahko Slovenija tudi zdaj, ta Vlada je sprejemala zakone po nujnih postopkih, tako hitro, da Ustavno sodišče zadržuje člene, tako da, jaz mislim, da tukaj, ki je pa res hitrost pomembna, pa ne govorimo samo za Slovenijo, ampak govorimo o prihodnosti Evrope in Evropske unije, bi pa morali malo pohiteti.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Samo da obrazložim.

Absolutno ne govorim o vseh ukrepih zoper Rusiji kot agresorju. Jaz sem govorila o eni konkretni, zgolj alineji, torej o zasegu premoženja posameznikom lastnine, ali razumete? Ne zoper sankcijam zoper državo. Še kdo?

Izvolite, mag. Krajnc.

Hvala za besedo.

Vojna je očitno legalizacija vsega: legalizacija ubijanja, legalizacija ropanja in vseh ostalih zločinov - očitno na vse strani. Res je, da je treba pri teh ukrepih biti previden, imeti pravno podlago, ne kar vse povprek. Včasih se celo vprašam, kako bi se v Sloveniji dalo določene stvari postopkovno pospešiti, da bi lahko tudi pri nas zasegli premoženje nezakonitega izvora - tudi na tem je potrebno več delati. Hkrati bi pa pričakoval, da imamo merila za vse enaka tudi v katerih drugih primerih. In ja, jaz sem definitivno za to, da to podpremo in sočustvujem z vsem tem, kar se dogaja v Ukrajini. Dejstvo pa je, da očitno so to igre nekih velikih interesov, kjer je dovoljeno ubijanje, kjer to ni umor kot v ali pa uboj v normalnem svetu, tudi to, da se odtuji otroke, da se ne vem kakšne zločine počne in seveda zasega premoženje kar povprek brez pravne podlage ne gre. Tako da, očitno je potrebno, če ima Evropska unija to enotno stališče, temu slediti, hkrati pa pozivam, da imamo enaka merila za vse.