Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Pričenjamo 11. sejo Odbora za pravosodje!

Uvodoma vas obveščam, da so zadržani, zadržani in se seje ne morejo udeležiti: dr. Vida Čadonič Špelič, potem pa mag. Meira Hot, ki jo nadomešča Damijan Zrim, potem Zoran Mojškerc, ki ga nadomešča Rado Gladek, ter mag. Andreja Kert, ki jo nadomešča mag. Rastislav Vrečko.

K dnevnemu redu seje sem 13. 3. predlagala razširitev z 2. točko dnevnega reda. Razširitev je določena na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora.

S tem je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in razširitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O PRISTOJNOSTI, PRAVU, KI SE UPORABLJA, PRIZNAVANJU ODLOČB IN SPREJEMANJU JAVNIH LISTIN V ZADEVAH V ZVEZI S STARŠEVSTVOM TER UVEDBI EVROPSKEGA POTRDILA O STARŠEVSTVU.

Gradivo ste prejeli. Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 2. 3., tega leta, posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo je bilo vabljeno Ministrstvo za pravosodje.

Pričenjamo obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Uvodno besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvo za pravosodje, dr. Šoltesu.

Izvolite, prosim.

Hvala, spoštovana predsednica za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Torej, Evropska komisija je decembra lani predstavila Predlog uredbe v zvezi s priznavanjem starševstva. Predlog se osredotoča na pravice in koristi otrok. Zagotovil bo oziroma uredba bo zagotovila pravno jasno za vse vrste družin, ki se znajdejo v čezmejnem položaju znotraj EU, bodisi zaradi premika iz ene države članice v drugo, da bi v njej potovale ali prebivale, bodisi ker imajo v drugi državi članici družinske člane ali pa svoje premoženje. Vseh otrok v čezmejnih družinah, ki jih zahteva zadeva predlog, je po ocenah študij Evropske komisije približno 2 milijona in na podlagi novih pravil bi vsi otroci in družine uživali pravice, ki izhajajo iz starševstva v skladu z nacionalno zakonodajo v vseh državah članicah, potem, ko se njihovo starševstvo ugotovi v eni od držav članic. Tako bo družina, ki se preseli iz ene države članice v drugo, tudi tam ostala družina.

Namen predloga je torej zaščititi temeljne pravice otrok, zagotoviti pravno varnost za družine ter zmanjšati pravne stroške in breme za družine ter upravne in pravosodne sisteme držav članic. Na ravni EU zaenkrat še ne obstaja noben instrument, ki bi urejal priznavanje starševstva v EU v čezmejnih situacijah. In trenutno imajo države članice različne zakonodajne ureditve tega področja o pristojnosti pravu, ki se uporablja in priznavanju na področju starševstva, ki je že ustanovljeno v tujini, kar lahko povzroča kar resne težave za družine v čezmejnem položaju. Otroci so tako lahko izpostavljeni tveganju, ker ne bi imeli zagotovljenega dostopa do pravic, kot so dedovanje, preživnina ali odločitev o šolanju in izobraževanju, soglasje za zemljiški poseg in tako dalje. Družine so lahko posledično prisiljene bile sprožiti upravne ali celo sodne postopke, da bi jim bilo priznano starševstvo. Ti pa so seveda dragi in zamudni, njihovi rezultati pa dostikrat negotovi. In zavrnitev priznanja starševstva ima lahko težke posledice za otroke in njihove družine.

Predlog uredbe ne spreminja in ne usklajuje nacionalnih materialnih pravil ali pa nacionalnega materialnega prava, družinskega prava, ki ostaja v domeni in pristojnosti držav članic. Pravila o opredelitvi družine, pravila o ugotavljanju starševstva v domačih primerih, pravila o priznavanju zakonske zveze ali registriranih partnerskih skupnosti, sklenjenih v tujini ostanejo v pristojnosti držav članic.

Republika Slovenija je močno naklonjena ciljem, ki jih prinaša ta predlog uredbe in seveda meni, da gre za pomemben instrument, ki bo krepil varstvo temeljnih in drugih pravic otroka v čezmejnih primerih. Pozdravljamo pa seveda predvsem to, da ta nova pravila, ko bodo uveljavljena, poenostavljajo oziroma urejajo priznavanje starševstva le, kadar gre za starševstvo s čezmejnim elementom in ne spreminja oziroma ne usklajuje nacionalnega družinskega prava. Strinjamo se, da v izogib zlorabam predlog od držav članic zahteva, da priznajo starševstvo le, če je bilo ugotovljeno v državi članici, v drugi državi članici in ne, če bi bilo ugotovljeno v tretjih državah.

Republika Slovenija pozdravlja predlagano poenotenje dokazil pri dokazovanju starševstva v civilnih postopkih z meddržavnimi elementom in uvedbo neobveznega evropskega potrdila o starševstvu.

V nadaljevanju pogajanj si bomo prizadevali, da se skrbno preuči smiselnost ločevanja javnih listin z zavezujočim pravnim učinkom in javnih listin brez zavezujočega pravnega učinka.

Republika Slovenija bo tudi izpostavila vprašanje priznanja nepopolnih posvojitev ter nadomestnega materinstva. Veljavna zakonodaja Republike Slovenije namreč inštituta nepopolne posvojitve od leta 1977 ne pozna več in ureja izključno popolno posvojitev, s katero nastanejo med posvojiteljem in otrokom enako enake razmerja kakor med starši in njihovimi otroci. Pravne posledice niso enake kot pravne posledice popolne posvojitve, odvisno od pravne ureditve, po kateri je bil otrok nepopolno posvojen.

Glede nadomestnega materinstva velja poudariti, da v Republiki Sloveniji ni dovoljeno. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa, da do tega postopka ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi kot obliko nadomestnega materinstva. Glede na to, da tovrstni postopki v Republiki Sloveniji niso dovoljeni, tudi ni urejen način ugotavljanja starševstva. In tudi v sled tega si bo Slovenija prizadevala, da se bo skozi celotno besedilo predloga zasledoval njegov cilj in vzpostavila pravila, ki bodo učinkovita in čim lažja za uporabo v praksi. Hvala.

Hvala lepa dr. Šoltes, za dopolnilno obrazložitev.

Prehajamo torej na razpravo. Odpiram razpravo. Prijavlja se najprej poslanec Grims. Izvolite.

Hvala. Vsem prav lep pozdrav. Eden od razlogov za to, da smo v situaciji, kakršna je zdajle v Evropi in pa na njenih mejah, je dejstvo, da so institucije Evropske unije prežete s kulturnim marksizmom, ki se potem vsiljuje tudi vsem državam članicam. En del tega smo videli tudi z vsiljevanjem LGTB agende ob do posvojitve tujih otrok v istospolne pare v Sloveniji pred kratkim in tako kot smo glasovali takrat v SDS proti, bomo proti glasovali tudi danes. Dejstvo je, da se poskuša tukaj spet spraviti na en nivo ureditev različnih držav članic, ki je v celoti v njihovi pristojnosti. In dejstvo je, da nekatere države to urejajo precej drugače od ostalih. In zdaj zaradi tega seveda take stvari ni mogoče podpreti.

Sami ste že opozorili v svojih besedah na nekatera odprta vprašanja, ki jih to prinaša, še mnoga se bodo odprla kasneje. In iz vseh teh razlogov, ker nekje je pač treba začeti delati konca vsemu temu, bomo, kot sem rekel, glasovali proti.

Hvala lepa. Se prijavlja k besedi še kdo? Vidim, da ne. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Pred tem bi še povedala, da tudi poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanec Tine Novak.

Torej, prehajamo na odločanje. Sklepčni smo. Pričenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti 5.

(Za je glasovalo 9.) (Proti 5.)

Sprejeto je bilo mnenje, da Odbor za pravosodje podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Sveta o pristojnosti v pravu, ki se uporablja pri priznavanju odločb in sprejemanju javnih listin v zadevah v zvezi s starševstvom ter uvedbi evropskega potrdila o starševstvu in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve EU, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Predlagam, da odboru pisno poročamo. Se strinjamo?

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O HARMONIZACIJI NEKATERIH VIDIKOV INSOLVENČNEGA PRAVA.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo je bilo vabljeno Ministrstvo za pravosodje.

Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora, nato pa o predlogu po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Uvodno besedo dajem ponovno dr. Šoltesu, izvolite, prosim.

Hvala, spoštovana predsednica še enkrat za besedo. Torej, namen te direktive o kanonizaciji vidikov insolvenčnega prava je v omejenem poenotenju insolvenčnega prava znotraj EU na izbranih področjih, na katerih doslej ali pa do sedaj ni bilo nikakršnih pravil na ravni EU. Predlog se nanaša na insolvenco dolžnikov, ki so pravne osebe in na in ne insolvenco podjetnikov, ki so fizične osebe. Izvzeti so insolvenčni postopki med določenimi posebej naštetimi vrstami pravnih oseb in vsi osebni stečaji. Kljub tem izjemam pa se predlog direktive nanaša na veliko večino insolvenčnih postopkov nosilcev podjetniške dejavnosti. Vsebinsko se predlog nanaša na sedem medsebojno nepovezanih ožjih področij urejanja, in sicer na izpodbijanje pravnih dejanj, ki sledi te premoženje, ki sodi v stečajno maso, postopek prodaje podjetja kot delujočega podjetja, možnost oziroma dolžnost poslovodij za predlagane začetke stečajnega postopka, poenostavljen postopek prenehanja za zelo majhna podjetja, se pravi mikro podjetja, ustanovitev in delovanje upniških odborov in pa ukrepe za povečanje dostopnosti temeljnih podatkov v nacionalni insolvenčni zakonodaji. Obstoječa slovenska pravna ureditev v ZFPPIPP-u večinoma že ureja to področje, znaten del predloga direktive tudi ne odstopa od že uveljavljenih pravil slovenskega insolvenčnega prava, stališča slovenskega prava so nova le predlagana pravila o postopku prodaje podjetja kot delujočega, v celoti pa zlasti pravila po poenostavljenem postopku prenehanja za zelo majhna podjetja in po ukrepih za povečanje dostopnosti temeljnih podatkov o nacionalni insolvenčni zakonodaji. Velikega praktičnega pomena bi lahko bila zlasti pravila o poenostavljenem postopku prenehanja za zelo majhna podjetja. Komisija se je medtem odpovedala poskusu poenotenja pojma insolvence, tako da se nanj predlog direktive ne nanaša.

Republika Slovenija podpira predlog direktive, vendar pa bo predlagala tudi nekatere izboljšave, o katerih nekaj v nadaljevanju. Predlog najprej predvideva obsežnejšo ureditev posledic izpodbijanja pravnih dejanj, ki so doslej obstajali v ZFPPIPP-u, in takšna ureditev je koristna. Slovenija si bo prizadevala za pojasnilo, kakšna naj bi bila pravzaprav pravna narava pravnih posledic izpodbijanja. V okviru izsleditve premoženja, ki sodi v stečajno maso, naj bi stečajni upravitelj, tudi tuji, pridobil pravico do vpogleda v razne sezname premoženja kot na primer v zemljiško knjigo in pa sodni register. Predvideni so tudi ukrepi za preprečevanje zlorab. Nekatere določbe s tega področja slovensko pravo že pozna. Predlog vsebuje razmeroma obsežne določbe o prodaji premoženja, za katerega se pričakuje, da bi še lahko služilo nadaljevanju podjetniške dejavnosti. S prodajo naj bi prenehali v času pred začetkom prodaje obstoječi dolgovi in druge obveznosti, vsaj praviloma naj bi pridobitelj prodanega premoženja kljub prodaji postal stranka neizpolnjenih pogodb, vendar le tistih, ki so potrebne za nadaljevanje dolžnikovega poslovanja. Republika Slovenija pozdravlja ureditev prodaje dela delujočega podjetja, ker naj bi ta olajšala morebitno ohranitev podjetniške dejavnosti insolventnega podjetja, kolikor je ta dejavnost sploh še primerna za nadaljnje poslovanje. Predlog vsebuje tudi obsežna poenostavljena pravila o insolvenci mikro podjetij, ki naj bi pripeljala do nižjih stroškov insolvenčnega postopka. Insolvenčni postopki naj bi se vodili brez obveznega imenovanja stečajnega upravitelja. Dosedanje poslovodstvo insolvenčnega dolžnika bi lahko še naprej vodilo posle, prav zoper te določbe pa ima Republika Slovenija vrsto pomislekov. Če ne bi se vodil postopek brez stečajnega upravitelja, bi potem moralo dodatno obsežno delo opraviti sodišče, kar bi prineslo povečanje obremenitev sodišč. In lahko seveda predpostavljamo, da nad tako povečanem obsegu tudi sodišča ne bi kazala naklonjenosti. Stečajni upravitelj oziroma stečajni upravitelji pa so že doslej bili usposobljeni in specializirani prav za vodenje insolvenčnih postopkov. Slovenija je seveda tudi zadržana do tega, da bi poslovodstvo mikro podjetij smelo še naprej nadaljevati z vodenji, z vodenjem poslov, ker je navsezadnje prav to praviloma odgovorno za nastanek insolventnosti in seveda vseh dolgov s tem povezanih. No, Slovenija si bo vsekakor prizadevala za izboljšavo teh določb. In samo še kot zadnje, predlog direktive predvideva, da se upniški odbor ustanovi le, če tako odloči skupščina upnikov, in ob tem je treba reči, da podobne določbe slovensko insolvenčno pravo že ima. Predlog direktive želi naložiti državam članicam, da bi sestavile in v okviru evropskega portala e-pravosodja dale na razpolago kratke, jasne, opisane preglede nacionalnega insolvenčnega prava s ključnimi podatki o nekaterih posebej pomembnih delih. Mislim, da je to dober predlog in Slovenija to vsekakor pozdravlja, ker bodo upnikom s sedežem v EU tako na dlani, če lahko rečem, na razpolago vsaj temeljni podatki o insolvenčnih postopkih v vseh relevantnih jezikih.

Hvala za potrpljenje in pozornost.

Hvala, dr. Šoltes, za dopolnilno obrazložitev predloga stališča.

Prehajamo na razpravo, odpiram razpravo. Priglasil se je k razpravi mag. Kaloh, izvolite.

Predsednica, hvala lepa. Dr. Šoltes, ekipa, lep pozdrav. Spoštovani kolegi poslanci.

Zdaj, mi smo seveda, ni nam bilo to težko, ko ste rekli, da se zahvaljujete za potrpljenje, za to smo tukaj. Predvsem pa smo zato tukaj, da se direktive, ki se implementirajo v naš pravni prostor, v naš pravni red, da v bistvu izboljšajo tudi našo, da rečem domensko pravo, domače pravo. In upamo, da bo zdaj s tem harmonizacijo teh vidikov insolvenčnega prava tudi naše insolvenčno pravo bolj agilno pri reševanju saj in vodenju samih postopkov.

Zdaj, kot ste dejali, spoštovani državni sekretar, se bo direktiva uporabila za večino insolvenčnih postopkov, ne. Osebni stečaji bodo tukaj izvzeti iz te materije. Zdaj, mi smo si v prvem odstavku prvega predloga direktive ogledali ta zapisana pravila. V bistvu gre za nekih sedem vsebinskih področij, vi ste nekatera že omenjali. Zdaj tukaj pri mikro, pri točki E, pri mikro podjetjih, ki gre za zelo majhna podjetja, pač, kjer govori o poenostavljenem postopku, da postane mikro podjetje insolventno, seveda, če na splošno ni sposobno plačevati svojih dolgov, ki zapade v plačilo, vse te, jasno, zdaj, če malo pogledate, kako se tega lotevajo v Avstriji, njihovo avstrijsko insolvenčno pravo, tam dejansko firma ne more sploh potem več plačevati, ampak zelo hitro rigidno to ukrepa, da so upniki poplačani. Zdaj mi seveda pozdravljamo, recimo, se nam zdi najpomembnejša rešitev ravno izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, ne, to se nam zdi pozitivna zadeva, a tu smo videli, da je namen direktive pač odprava teh prikrajšanj nastalih, ker je sam stečajni dolžnik pred uvedbo stečajnega postopka dal prednost nekaterim svojim upnikom pred ostalimi. To je bila tudi praksa v Sloveniji, ne da so se, bi rekel, domačijsko dogovorili, so bili eni upniki favorizirani. To je dejansko se nam zdi zavržno, tisti, ki so pa res potem mogoče celo podjetja vodili k propadu, ker niso zaradi nedosledne insolvenčne zakonodaje dobili poplačanih svojih terjatev, se nam pa zdi iz tega naslova takšno direktivo, ki to ureja, v redu in da takšna pravna dejanja bo tudi direktiva okarakterizirala kot nična. To se nam zdi v redu.

Zdaj, kar se pa tiče minusov, ste že vi tudi nakazali, tudi ste dejali, da boste zahtevali neka dodatna pojasnila v določenih sklopih vprašanj, tudi se nam zdi problematična rešitev v poenostavljenem postopku prenehanja, ne. Pardon, to umanjkanje zdaj stečajnega upravitelja, vi ste zdaj sami detektirali, zdaj bomo spet obremenili sodišča, da se bo zdaj s tem ukvarjala. Mi sami vemo, da imamo še vedno sodišča, še vedno niso takšna, ki bi pod streho spravila vse aktualne zadeve na teh gospodarskih zadevah, zdaj pa, da bi se jih obremenjevalo s temi poenostavljenimi postopki, tukaj se nam zdi ta rešitev ne ravno posrečena. Zdaj pa tudi pri poenostavljenih postopkih iz dosedanje prakse se nam je tudi zdelo, ko smo gledali, da je bil tudi potem nekako dogovorjen z enim upnikom, ki je pač predlagal neki postopek stečajni, in je že bilo tisto premoženje, da rečem, na nek način varno pospravljeno, vsi drugi so spet ostali, da rečemo v prenesenem smislu, dolgih nosov. Tako da ta dogovor na dogovorni stečajni postopek, kjer samo en upnik diktira v navezi z nekimi domačijskimi pristopi, se ne strinjamo, tako da tukaj v tem poenostavljenem postopku prenehanja res pač prosimo za vašo neko doslednost tudi zaradi zaščite slovenskih upnikov, zato bomo pri tej točki v Poslanski skupini SDS vzdržani.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Nadalje se želi kdo še prijaviti k razpravi? (Da.) Izvolite, mag. Kranjc.

Hvala za besedo.

Jaz bi se navezal na ta del pravnega pomena ničnosti, da ne gre samo za upnike. Mene zanima, kako se da v praksi izpodbijati škodljiva pravna dejanja pred stečajem. Predvsem zlorabe, razne prenose lastništva, razprodaje pred potopom podjetja, pa tudi zlorabe osebnega stečaja poznamo v Sloveniji. Me zanima, če bodo te dikcije iz direktive kaj vplivale tudi na to in raznorazna veriženja lastništva je tu pri tem odkrivanju mase premoženja s stečajno maso. Potem, so kaki taki ukrepi sploh mogoči in kake pravne posledice za nazaj je možno doseči?